Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96), 9. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/92, 8/96), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, št. 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - obvezna razlaga: 9/96 - odl. US, 39/96 - ODL. us, 44/96 - ODL us., 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) v skladu s svojimi statuti so občinski sveti: Občine Mozirje, na seji dne 28. 5. 1999, Občine Ljubno, na seji dne 4. 11. 1999, občine Gornji Grad, na seji dne 28. 10. 1999, Občine Nazarje, na seji dne 28. 10. 1999, Občine Luče, na seji dne 15. 10. 1999 in Občine Solčava na seji dne 30. 7. 1999, sprejeli

ODLOK

o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

 Skupščina občine Mozirje je z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje (Ur. l. RS, št. 27/91, 21/91-I, 3/92, 50/92) in Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline (Ur. l. RS, št. 21/91-I, 3/92 in 50/92) ustanovila javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje in javni zavod Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti za območje občine Mozirje.

2. člen

 Na območju bivše občine Mozirje je na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njegovih območij (Ur. l. RS, št. 60/94, 69/94 in 56/98) nastalo šest občin in sicer: občina Mozirje, občina Ljubno, občina Gornji Grad, občina Nazarje, občina Luče in občina Solčava.

3. člen

 S tem odlokom občina Mozirje, občina Gornji Grad, občina Ljubno, občina Nazarje, občina Luče in občina Solčava (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) ustanovijo javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje (v nadaljnjem besedilu: zavod) za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti (splošne in zobozdravstvene) za območje občin tako, da se k javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje pripoji tudi javni zavod Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline.

 Dejavnost zavoda je javna služba, katere uvajanje je v javnem interesu.

 II. IME IN SEDEŽ USTANOVITELJEV

4. člen

 Imena ustanoviteljev zavoda so:

- Občina Mozirje, s sedežem v Mozirju, savinjska cesta 7,

- Občina Gornji Grad, s sedežem v Gornjem Gradu, Attemsov trg 3,

- Občina Ljubno, s sedežem na Ljubnem, Cesta v Rastke 12,

- Občina Nazarje, s sedežem v Nazarju, Savinjska cesta 4,

- Občina Luče, s sedežem v Lučah, Luče 106,

- Občina Solčava, s sedežem v Solčavi, Solčava 16.

III. IME, SEDEŽ IN PRAVNI STATUT JAVNEGA ZAVODA

5. člen

 Ime javnega zavoda je: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje p.o.

 Sedež zavoda je: Mozirje, Savinjska cesta 6

 Skrajšano ime zavoda: Zgornjesavinjski ZD Mozirje.

6. člen

 Zavod lahko spremeni ime in sedež po prehodnem soglasju ustanoviteljev. V pravnem prometu mora zavod uporabljati ime iz predhodnega člena.

7. člen

 Zavod se vpiše v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju.

8. člen

 Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike v s krožnim napisom Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje premera 25 mm z znakom zavoda v sredini. Znak zavoda je "AESCULAP" (palica s kačo - medicinski znak). Pečat uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, občanom in zavarovancem.

9. člen

 Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi direktor.

 VI. ORGANIZIRANOST ZAVODA

10. člen

 Notranjo organizacijo zavoda, organizacijske enote in lokacije, na katerih zavod organizira izvajanje dejavnosti, določa zavod s statutom.

11. člen

 Organizacijske enote zavoda so:

- poslovno ekonomske enote

- strokovno organizacijske enote

- higiensko epidemiološka enota

 Poslovno ekonomske enote so zdravstvene postaje. Strokovno organizacijske enote pa so enote zdravstvene dejavnosti.

 V vsaki poslovno ekonomski enoti pa so strokovne enote organizirane kot ambulante posameznih dejavnosti.

 Iz strokovno organizacijskih in racionalnih razlogov ustanovitelji zavoda za opravljanje poslovno administrativnih funkcij, organizirajo upravo kot samostojno poslovno ekonomsko enoto.

 Iz racionalnih razlogov se v zavodu opravlja tudi del higiensko epidemiološke dejavnosti, ki ne sodi v obvezen zdravstveni program Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (odvzem vzorca urina, brisov).

 Dejavnost reševalne službe je organizirana za vseh šest občin - ustanoviteljic na sedežu zavoda.

V. DEJAVNOST ZAVODA

12. člen

 Dejavnost zavoda je:

- osnovna zdravstvena dejavnost  in specialistična ambulantna dejavnost v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/92);

- druge zdravstvene storitve v skladu z zakonom.

 V tem členu našteto dejavnost zavod izvaja v sodelovanju z zasebnimi zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci, ki na podlagi koncesije opravljajo javno službo v skladu z njihovo koncesijsko pogodbo in pogodbo o sodelovanju z javnim zavodom.

 Koncesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti podeli z odločbo tista ustanoviteljica, na katere območju ima sedež poslovno ekonomska enota iz 4. odstavka 11. člena tega odloka. Pred izdajo odločbe je posamezna ustanoviteljica dolžna pridobiti soglasje pristojnega ministrstva za zdravstvo.

13. člen

 Dejavnost iz prehodnega člena je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti naslednja:

N 85.121 splošna zdravstvena dejavnost

N 85.122 specialistična ambulantna dejavnost

N 85.130 zobozdravstvena dejavnost

N 85.141 samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki

N 85.140 druge zdravstvene dejavnosti

M 74.12 računovodske storitve

 Zavod ne sme začeti opravljati druge dejavnosti brez soglasij ustanoviteljev

 VI. ORGANI ZAVODA

14. člen

 Z zavodom upravljajo in vodijo posle zavoda v mejah pooblastil in nalog, ki jih v skladu z zakonom določata ta odlok oz. statut zavoda:

- svet zavoda,

- direktor zavoda,

- strokovni svet zavoda.

 Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določa zakon ali statut zavoda.

 a) Svet zavoda

15. člen

 Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo:

- 3 (trije) predstavniki delavcev zdravstvenega zavoda,

- 1 (en) predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov,

- 6 (šest) predstavnikov ustanoviteljev.

 Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno po postopku in na način, ki ga v skladu z zakonom določa statut zavoda.

 Predstavnika uporabnikov oz. zavarovancev imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,

 Vsaka občina ustanoviteljica ima po enega predstavnika v svetu zavoda. Za posamezno občino imenuje njenega predstavnika njen občinski svet v skladu s splošnimi akti občine.

16. člen

 Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 dni in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravljajo najkasneje 15 dni pred iztekom mandata svetu zavoda.

 S sklepom o razpisu volitev mora biti določen datum volitev in število članov sveta, ki se volijo iz posameznih poslovno - ekonomskih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu.

 Direktor zavoda imenuje 3 člansko komisijo, ki jo sestavljajo: predsednik, njegov namestnik in 2 člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oz. njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu zavoda in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4-ih let.

 Prve volitve v svet zavoda zapiše in imenuje volilno komisijo direktor zavoda.

17. člen

 Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo zaposleni delavci v poslovno ekonomski enoti zavoda z aktivno volilno pravico in reprezentativni sindikat.

 Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21 dni po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico.

18. člen

 Za volitve in odpoklic delavcev v svet zavoda se do sprejema zakona, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju v zavodih - uporabljajo določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/93), ki urejajo sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij.

19. člen

 Glasovanje na volišču vodi volilna komisija oz. jih vodijo volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija za vsake volitve posebej. Člani in namestniki volilnega odbora morajo imeti aktivno volilno pravico in ne smejo biti kandidati za člane sveta zavoda.

 Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo, koliko kandidatov se voli. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni istih kandidatov, za katere se želi glasovati.

 Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti.

 Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico.

20. člen

 Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ga določi žreb.

 O poteku volitev se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja.

21. člen

 Članu sveta preneha mandat pred potekom dobe, za katero je bil imenovan oz. izvoljen če:

- sam zahteva razrešitev,

- je zaradi bolezni odsoten daljše obdobje ali iz drugih razlogov ne more več opravljati funkcije člana sveta,

- je razrešen.

 Ko svet zavoda ugotovi, da je članu iz razlogov prejšnjega odstavka prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana.

 V kolikor je potekel mandat predstavniku delavcev zavoda, svet takoj določi rokovnik za izvedbo nadomestnih volitev.

 Nadomestno imenovanje oz. izvolitev člana sveta ni potrebno, če je prenehal mandat manj kot tretjini članov in je do izteka mandata manj kot 6 mesecev.

22. člen

 Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj dveh delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti predloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja.

 Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu.

 Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda, se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in Zakona o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda.

23. člen

 Mandat članov sveta traja štiri leta.

 Član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največ 2 krat zaporedoma.

 Predsednika sveta se izvoli izmed članov sveta na konstitutivni seji.

24. člen

 Svet zavoda:

- Sprejema statut in druge splošne akte, ki urejajo zadeve iz pristojnosti sveta zavoda v soglasju z ustanovitelji,

- sprejema program dela in razvoja zavoda,

- sprejema izvrševanje programa dela,

- sprejema finančni načrt,

- sprejema zaključni račun,

- odloča o najemanju dolgoročnih kreditov v soglasju z ustanovitelji,

- daje soglasje ob sklepanju pogodb in odločitvam za katere je tako določeno v statutu,

- predlaga ustanoviteljem spremembo, razširitev ali ukinitev dejavnosti,

- daje ustanoviteljem in direktorju zavoda predloge in mnenja o posamičnih vprašanjih,

- sprejema program razreševanja presežnih delavcev zavoda,

- imenuje in razrešuje direktorja zavoda s soglasjem ustanoviteljev,

- imenuje in razrešuje člane disciplinske komisije, komisije za varstvo pravic delavcev, izvršilnih organov in stalnih ali občasnih komisij,

- opravlja druge zadeve v skladu z zakonom in odlokom o ustanovitvi oz. s statutom zavoda.

 b) Direktor

25. člen

 Direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ustanovitelji na podlagi javnega razpisa.

 Direktor zavoda mora imeti visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj.

 Mandat direktorja traja 4 leta.

 Delovni čas direktorja traja največ polovico polnega delovnega časa.

26. člen

 Direktor zavoda:

- predstavlja in zastopa zavod,

- organizira in vodi delo in poslovanje zdravstvenega zavoda,

- odgovarja na zakonitost dela,

- vodi strokovno delo zavoda,

- odgovarja za strokovnost dela zavoda,

- odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavcev,

- sklepa pogodbe do višine, ki jo določa statut,

- imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,

- odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,

- sprejema splošne akte zavoda, razen tistih, ki so v pristojnosti sveta zavoda,

- opravlja druge zadeve na podlagi zakona.

 Kadar se kadrovske spremembe iz 6., 8. in 9. alinee 1. odstavka tega člena nanašajo na posamezno poslovno ekonomsko enoto mora direktor pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja, na katerega območju je sedež poslovno ekonomske enote, na katero se kadrovska sprememba nanaša.

27. člen

 Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed vodij zdravstvenih postaj oziroma izmed prijavljenih kandidatov vendar največ za 1 leto.

 c) Strokovni svet

28. člen

 Kolegijski strokovni organ zavoda je strokovni svet, ki:

- obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zdravstvenega zavoda,

- odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu,

- določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zdravstvenega doma,

- daje svetu in direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in strokovnega razvoja dejavnosti,

- daje predloge in soglasje o kadrovskih vprašanjih,

- opravlja druge, z zakonom ali statutom zavoda, določene naloge.

29. člen

 Sestavo in način oblikovanja strokovnega sveta določa Statut zavoda.

 VII. DELOVNA RAZMERJA

30. člen

 Delovna razmerja ter udeležbo delavcev pri upravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic, se ureja v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti zavoda.

 VIII. SREDSTVA ZA DELO ZAVODA

31. člen

 Ustanovitelji zagotavljajo pogoje za delo zavoda s sredstvi, ki jih je zavod uporabljal do  sprejetja tega odloka.

 Ustanovitelji dajejo zavodu ta sredstva za upravljanje in sicer za potrebe opravljanja dejavnosti za katero je ustanovljen.

 Med sredstvi iz prvega odstavka tega člena so tudi zgradbe zavoda.

 Lastnik teh stavb je posamezna občina, na katere območju posamezna stavba stoji. Obveznosti za investicije povezane s posamezno stavbo nosi občina, ki je lastnica te stavbe, v kolikor je konkretno obveznost dolžan nositi ustanovitelj.

 Premično premoženje zavoda je last zavoda.

32. člen

 Zavod pridobiva sredstva:

- s plačili za opravljene zdravstvene storitve v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugimi zakoni, ki urejajo to področje;

- iz sredstev proračunov občin ustanoviteljic;

- iz pogodbenih razmerij z zasebnimi zdravstvenimi sodelavci koncesionarji, razen najemnin za poslovne, spremljajoče prostore in opremo, ki je last ustanovitelja;

- po pogodbah z drugimi uporabniki storitev;

- ter iz drugih virov, določenih z zakonom.

 V primeru potreb po financiranju dejavnosti, ki niso skupne za vse občine in se ne izvajajo v vsaki od enot, se občine dogovorijo s posebno pogodbo.

 V primeru potreb po financiranju dejavnosti, ki niso skupne za vse občine, se zainteresirane občine dogovorijo s posebno pogodbo, med zavodom in občinami.

33. člen

 Ustanovitelji iz občinskih proračunov zagotavljajo sredstva za investicije in za druge obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom na osnovi sprejetega programa zdravstvenega varstva v občini. V primeru potreb po financiranju za skupne programe se občine dogovorijo s posebno pogodbo.

34. člen

 Zavod lahko za izboljšanje materialne osnove dela, za nabavo specifične ali nadstandardne opreme ali za izvedbo nadstandardnega programa za organizacijo in izvajanje izrednih aktivnosti, zbira sredstva od donatorjev neposredno ali prek donatorskega sklada.

 IX. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA

35. člen

 Zavod samostojno gospodari s sredstvi prihodkov, ki ga ustvari z opravljanjem svojih dejavnosti.

 Amortizacijo in presežek prihodkov nad odhodki zavod nameni za investicije v opremo ali za obnovo in vzdrževanje opreme. Del presežka pa se na podlagi sklepa sveta zavoda lahko nameni za stimulativno nagrajevanje delavcev v skladu s kriteriji, določenimi v kolektivni pogodbi.

36. člen

 Primanjkljaj sredstev v poslovanju zavoda, izkazan v medletnem in letnem poslovnem poročilu, krijejo ustanovitelji le, če zavod z analizo stanja dokaže, ustanovitelji pa ugotovijo, da je do primanjkljaja prišlo zaradi motenj v poslovanju, katerih vzrok je dispariteto med kalkulativnimi elementi cen storitev in realiziranimi cenami. Pri tem mora zavod dokazati, da ima sistemizirano in zasedeno število delovnih mest v skladu z normativi in standardi in v skladu s programi, dogovorjenimi na ravni občin ter da je realizirana masa sredstev za plače enaka ali nižja od zneska vkalkuliranih plač za obdobje, v katerem se ugotavlja primanjkljaj.

 V primeru 1. odstavka tega člena krijejo ustanoviteljice izgubo po kriteriju števila prebivalstva.

37. člen

 Primanjkljaj sredstev, ugotovljen iz naslova preveč izplačanih plač, krije zavod.

38. člen

 Če zavod v medletnem ali letnem obračunskem obdobju izkaže presežek prihodkov nad odhodki in presežek nameni za stimulacijo zaposlenih v skladu z zakonom, kasneje pa izkaže primanjkljaj, ga mora pokriti v breme sredstev za plače najkasneje v naslednjem obračunskem obdobju, razen če dokaže, da financer še ni izpolnil svoje obveznosti v celoti.

39. člen

 Realizacija prihodkov zavoda iz dejavnosti, ki ni predmet osnovnih dejavnosti (lastne realizacije), je prihodek zavoda, s katerim samostojno razpolaga. Če zavod ne posluje pozitivno se s temi prihodki najprej poravnajo stroški osnovne dejavnosti.

 Prihodke iz prvega odstavka tega člena zavod ne more razporejati v investicije ali za druge namene, iz naslova katerih bi nastale višje obveznosti financiranja, če k temu ne dajo soglasja ustanoviteljice.

 X. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

40. člen

 Zavod kot pravna oseba s polno odgovornostjo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

 V pravnem prometu ima zavod vsa pooblastila, razen za promet s premoženjem, ki je last zavoda in premoženjem, ki ga zavod upravlja.

 O prometu s premoženjem, ki je last zavoda odloča:

- direktor, če gre za vrednost do 200.000 SIT,

- svet zavoda, če gre za vrednost 200.000 - 1.000.000 SIT.

 O prometu s premoženjem, ki je last zavoda in presega vrednost 1.000.000 SIT, odločajo ustanoviteljice.

 O prometu s premoženjem, ki ga ima zavod v upravljanju odloča posamezna ustanoviteljica, ki je lastnica premoženja.

 Poslovno ekonomske enote v pravnem prometu nimajo pooblastil.

41. člen

 Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je določena s tem odlokom in vpisom v sodni register.

42. člen

 V pravnem prometu zastopa in predstavlja zavod direktor neomejeno, razen če v tem odloku ni drugače določeno.

 Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti direktor. Pooblaščeni delavec zavoda ima v času nadomeščanja direktorja vsa pooblastila direktorja.

 Direktor lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.

43. člen

 Za zavod podpisujejo direktor in sodelavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.

 V odnosih z banko, Agencijo za plačilni promet in Davčno upravo, podpisujejo zavod direktor, računovodja in podpisniki z deponiranimi podpisi pri Agenciji za plačilni promet, ki jih določi direktor. Direktor s sklepom določi delavce zavoda, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za zavod v odnosih, ki niso navedeni v tem odloku.

44. člen

 Ustanovitelj je dolžan skrbeti za redno vzdrževanje in obnavljanje stavb in prostorov.

 Zavod pa je dolžan skrbeti za redno vzdrževanje medicinske opreme in drugih osnovnih sredstev s skrbnostjo dobrega gospodarja.

45. člen

 Ustanovitelj lahko odda v najem prostore po predhodnem dogovoru z zavodom, kadar so le-ti neracionalno izkoriščeni za opravljanje druge vrste dejavnosti, ki ni moteča in je sorodna dejavnosti zavoda.

 XI. ODGOVORNOST USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

46. člen

 Ustanovitelji odgovarjajo za obveznosti zavoda, ki jih zavod prevzame ali se zanje obveže le iz pravnih poslov v okviru dejavnosti zavoda, določene s tem odlokom ter na osnovi programa dela zavoda, h kateremu so dali predhodno soglasje. Odgovornost ustanoviteljev je v tem delu neomejeno subsidiarna.

 Kriteriji po katerem občine prevzemajo obveznosti iz 1. odstavka tega člena je število prebivalcev.

 XII. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJEV ZAVODA

47. člen

 Zavod je dolžan ustanoviteljem najmanj enkrat letno pošiljati podatke o poslovnih rezultatih zdravstvenega zavoda ter druge podatke, ki so nujni za izvrševanje funkcije ustanoviteljev.

48. člen

 Ustanovitelji so dolžni zavodu zagotavljati sredstva za njegovo delo v okviru dogovorjenega programa po dinamiki, ki jo z zavodom dogovorijo ter po vrsti sredstev, ki jih za delo zavoda zagotavljajo ustanovitelji.

 Zavod ne sme prevzemati finančnih obveznosti izven dogovorjenega programa.

49. člen

 Zavod mora od ustanoviteljev:

- pridobiti soglasje k določbam statuta,

- pridobiti soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja,

- pridobiti soglasje k statutarnim spremembam in

- pridobiti soglasje k spremembi, razrešitvi ali ukinitvi določene dejavnosti,

- pridobiti soglasje k prestavitvi dejavnosti ali opreme nad 1.000.000 SIT, iz ene v drugo poslovno ekonomsko enoto.

 Če ustanovitelji ne odločijo o izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka v roku 60 dni od vložitve zahtevka se šteje, da so soglasje izdali.

 XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

50. člen

 Prebivalci vseh občin, za katere sta Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje in javni zavod Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline izvajala osnovno zdravstveno dejavnost (splošno in zobozdravstveno varstvo) do uveljavitve tega odloka, ohranijo enake pravice pri uveljavljanju zdravstvenega varstva.

51. člen

 Zavod ima statut, s katerim se natančneje ureja notranja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti, način odločanja in poslovanja zavoda v skladu z zakonom in tem odlokom.

52. člen

 Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanoviteljev. Do uskladitve statuta se uporablja veljavni statut, ki ga je sprejel svet javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje na seji dne 24. 6. 1994, razen določil, ki so v nasprotju z zakonom in s tem odlokom.

 Zavod je dolžan uskladiti statut in druge splošne akte s tem odlokom v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

53. člen

 Zavod prične s postopkom za izvolitev oz. imenovanje članov sveta in razpisnim postopkom za direktorja neposredno po uveljavitvi tega odloka. Do izvolitve sveta zavoda v skladu s tem odlokom in imenovanja direktorja opravlja naloge sveta dosedanji svet, naloge direktorja pa dosedanji direktor zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Postopek izvolitve oz. imenovanja članov sveta zavoda in razpisni postopek za direktorja se  izvede v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

54. člen

 Ustanovitelji zavoda se dogovorijo, da za opravljanje skupnih zadev s področja kadrovsko-splošnih, administrativnih, plansko-analitičnih in finančno-računovodskih opravil v okviru zavoda organizirajo na sedežu zavoda poslovno ekonomsko enoto Uprava ali pa za opravljanje teh storitev sklenejo pogodbo z zunanjimi sodelavci.

 Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se nanašajo na organizacijo, financiranje in delitev kadra zaradi procesa privatizacije zdravstvene dejavnosti dogovori zavod s koncesionarjem s posebnim dogovorom.

55. člen

 Do imenovanja direktorja zavoda in vodij zdravstvenih postaj, opravljajo to funkcijo dosedanji direktor in dosedanji vodje zdravstvenih postaj, vendar največ 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.

56. člen

 S pripojitvijo javnega zavoda Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline k javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, se javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje obveže prevzeti vsa osnovna sredstva in opremo, pravice in obveznosti ter vse zaposlene delavce javnega zavoda za zobozdravstveno dejavnost Zgornjesavinjske doline.

57. člen

 Zavod je pravni naslednik Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, p.o., vpisanega v sodnem registru pri Okrožnem sodišču v Celju pod št. registrskega vložka 1-3873-00.

 Z uveljavitvijo tega odloka direktor javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje izvrši izbris vpisanega javnega zavoda Zobozdravstvo Zgornjesavinjske doline, ki je vpisan v sodnem registru pri Okrožnem sodišču v Celju pod štev. registrskega vložka 1-3871-00.

58. člen

 Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati na območju občin: Mozirje, Ljubno, Gornji Grad, Nazarje, Luče in Solčava dosedanji odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje (Ur. l. RS, št. 27/91, 21/91-I, 3/92, 50/92) in odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zobozdravstvo Zgornje Savinjske doline (Ur. l. RS, št. 21/91-I, 3/92 in 50/92).

59. člen

 Odlok se objavi v Uradnem glasilu Zgornjesavinjskih občin in prične veljati 01.01.2000.

OBČINA MOZIRJE

ŽUPAN

Jože KRAMER

OBČINA LJUBNO

ŽUPANJA

Anka RAKUN

OBČINA GORNJI GRAD

ŽUPAN

Toni RIFELJ

OBČINA NAZARJE

ŽUPAN

Ivan PURNAT

OBČINA LUČE

ŽUPAN

Mirko ZAMERNIK

OBČINA SOLČAVA

ŽUPAN

Vojteh KLEMENŠEK