|
Na podlagi 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98),
149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in 17. člena
Statuta
Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04) in 6. člena Odloka o
gospodarskih javnih službah na območju Občine Kidričevo (Uradni vestnik
Občin Ormož in Ptuj, št. 19/95 in Uradni list RS, št. 30/97) je Občinski
svet občine Kidričevo na 14. redni seji dne 14. 10. 2004 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o oskrbi s pitno vodo v
Občini Kidričevo |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Odlok določa pogoje in način
obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z
objekti in napravami ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev
javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode
iz vodovodov v Občini Kidričevo, vire financiranja gospodarske javne
službe ter druge elemente pomembne za opravljanje gospodarske javne
službe. |
|
|
Izvajalec javne službe
oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je
Komunalno podjetje Ptuj d.d., ki je registrirano za opravljanje te
dejavnosti. |
|
|
2. člen |
|
|
Uporabnik vode je fizična
ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod
ali, ki s posebnim dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali
koristi njeno požarnovarstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih
vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Oskrba uporabnikov s pitno
vodo se zagotavlja iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari
izvajalec javne službe. |
|
|
4. člen |
|
|
Za javni vodovod po tem
odloku se šteje vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami,
ki zagotavlja povprečno več kot 10m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50
prebivalcev in je v upravljanju izvajalca javne službe ter je v lasti
občine. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE |
|
|
5. člen |
|
|
Vodooskrbni objekti, naprave
oziroma sistemi po tem odloku so: |
|
|
1. Magistralno omrežje in
naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, ki
oskrbujejo z vodo več občin ali regij, |
|
|
– tranzitni cevovodi in
objekti od zajetja do primarnega omrežja. |
|
|
2. Primarno omrežje in
naprave: |
|
|
– cevovodi in objekti, med
magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od
zajetja do sekundarnega omrežja, |
|
|
– cevovodi in objekti za
večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali
drugimi območji. |
|
|
3. Sekundarno omrežje in
naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na
posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno
funkcijo. |
|
|
4. Vodomerni priključek z
vodomerno napravo. |
|
|
5. Interno omrežje, ki je v
upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje
razmejuje vodomerna naprava. |
|
|
6. člen |
|
|
Javni vodovodi in objekti
skupne komunalne rabe so v lasti občine. Za stanje javnega vodovoda je
odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu
svetu občine Kidričevo tehnični pravilnik o javnem vodovodu. V tehničnem
pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo,
priključevanje, dobavo, upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda. |
|
|
III. GRADITEV VODOVODA |
|
|
7. člen |
|
|
Izvajalec javne službe
izdaja mnenje k prostorskemu redu občine, občinskim lokacijskim načrtom,
zbirni karti komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega
dovoljenja in izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v
skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe
načrtuje javne vodovode. Investitor sekundarnega ali internega vodovoda
pa si mora za načrtovanje pridobiti smernice izvajalca javne službe. |
|
|
8. člen |
|
|
Investitor del mora začetek
gradnje vodovoda pisno priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni
pred začetkom del. |
|
|
Za novozgrajeni vodovod mora
investitor pridobiti uporabno dovoljenje pristojnega organa. |
|
|
V enem mesecu po pridobitvi
uporabnega dovoljenja po zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni
javni vodovod brezplačno predati v last občini, na območju, katere je
zgrajen, ta pa v upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne
službe mora zgrajeni vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je
pridobljeno uporabno dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o
prevzemu, s katerim se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne
obveznosti. Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne
službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del.
Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega
objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi
napravami. |
|
|
9. člen |
|
|
Kdor se namerava priključiti
na vodovod, mora izpolniti vse pogoje iz soglasij, poravnati vse
obveznosti investitorju sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi
plačati strošek izvedbe in prispevek po merilih in kriterijih, kot
povračilo za zgrajeno primarno omrežje, predložiti potrebno
dokumentacijo opredeljeno s tehničnim pravilnikom in ustrezna soglasja
za posege na zemljišča. Kdor namerava povečati priključno moč
obstoječega priključka, mora poravnati stroške pri izgradnji
sekundarnega in primarnega voda. |
|
|
Bodoči uporabnik vode mora
plačati prispevek in vse ostale obveznosti pred priključitvijo svojega
objekta na javni vodovod. |
|
|
Uporabnik vode, ki
sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja s tem ne pridobi nikakršne
pravice razpolaganja na javnem vodovodu. |
|
|
IV. POGOJI ZA
PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
|
10. člen |
|
|
Kjer je zgrajen javni
vodovod, ki še ima proste zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan
priključiti uporabnike na vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in
tehnični pravilnik o javnem vodovodu. |
|
|
11. člen |
|
|
Uporabnik sme vodo iz
vodovoda odvzemati le v skladu z izdanim soglasjem izvajalca javne
službe oziroma pogodbo o priključitvi. |
|
|
12. člen |
|
|
Priključek se izvede
praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več
priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim
pravilnikom. |
|
|
Možen je tudi začasni
priključek na omrežje vodovoda ob pogojih, ki jih določa Tehnični
pravilnik o javnem vodovodu. |
|
|
Za stanovanjske objekte v
katerih se opravlja tudi dejavnost je za potrebe dejavnosti obvezno
ločeno merilno mesto. |
|
|
13. člen |
|
|
Ob izpolnjevanju vseh
predpisanih pogojev izvede priključitev na javni vodovod ter vgraditev,
zamenjavo ali odstranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe
na stroške uporabnika. |
|
|
14. člen |
|
|
Izveden priključek do
vodomerne naprave, vključno z vodomerno napravo, prevzame v upravljanje
in vzdrževanje izvajalec javne službe. |
|
|
Za odjem vode mora imeti
vsak priključek vgrajeno vodomerno napravo. Merilno mesto in način
vgradnje vodomerne naprave opredeljuje tehnični pravilnik. Uporabnik je
dolžan zavarovati vodomerno napravo pred poškodbami in vremenskimi
vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitovanje,
skrbeti za njihovo čistost in stalno dostopnost, ter pooblaščenim
delavcem in upravljavcem izvajalca javne službe omogočati nemoten
dostop. |
|
|
Uporabnik je, v primeru
kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav navedenih v predhodnem
odstavku tega člena, dolžan v roku 3 dni o tem obvestiti izvajalca javne
službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške zaračuna uporabniku. Prav
tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalcu javne službe sporočiti
spremembo lastništva priključka z odčitanim stanjem vodomerne naprave na
dan primopredaje lastništva. |
|
|
15. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je
dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo vodomernih naprav ob
predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe lahko
poškodovano vodomerno napravo, kolikor je to nujno potrebno, zamenja
brez predhodnega obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno
obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi. |
|
|
V primeru, da je za poškodbo
vodomerne naprave kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je
povzročil, izvajalec javne službe pa je poškodovano vodomerno napravo
dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma plačila nastalih
stroškov s strani uporabnika. |
|
|
V. ODJEM VODE IZ
HIDRANTOV |
|
|
16. člen |
|
|
Hidranti na javnem
vodovodnem sistemu so javni. |
|
|
Javni hidranti služijo
predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem
stanju. |
|
|
Redno vzdrževanje javnih
hidrantov opravlja izvajalec javne službe v skladu z letnim programom
vzdrževanja. Zamenjave javnih hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega
dogovora med občino in izvajalcem javne službe. Izvajalec javne službe
mora o hidrantih in hidrantni mreži voditi tehnične in druge pregledne
podatke in jih na zahtevo posredovati občini, požarni inšpekciji,
poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim gasilskim društvom ter drugim,
ki izvajajo protipožarno varnostno funkcijo. |
|
|
17. člen |
|
|
V skladu z Zakonom o
zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik
z živili (Uradni list RS, št. 52/00) in Pravilnikom o higieni živil
(Uradni list RS, št. 60/02) se pitna voda šteje med živila. Po določilih
17. in 19. člena zakona iz prvega stavka tega člena morajo pravne in
fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in stik z živili, izdelki in
snovmi, ki prihajajo v stik z živili, izvajati notranji nadzor po
načelih HACCP. |
|
|
Upravljalec je v skladu z
navedenim zakonom dolžan preprečiti vse nekontrolirane in nenadzorovane
posege v omrežje vodovodnega sistema, ki ga upravlja. |
|
|
18. člen |
|
|
Odvzem vode iz javnih
hidrantov brez pisnega dovoljenja izvajalca javne službe ni dopusten.
Gasilska društva, ki so zadolžena za izvajanje požarne varnosti v
občini, morajo o vseh svojih posegih v omrežje javnega vodovodnega
sistema predhodno, najmanj 3 dni pred posegom, obvestiti upravljalca
vodovodnega sistema. |
|
|
Omejitev odvzema vode iz
javnih hidrantov ne velja za odvzem vode za gašenje požarov in za
potrebe preventive. |
|
|
Zaradi registracije
nekontroliranega odvzema vode iz hidranta lahko izvajalec javne službe
pridobiva razpoložljive podatke Regijskega centra za obveščanje. |
|
|
Uporabnik mora po uporabi
pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodovanja je dolžan
povrniti vse stroške za vzpostavitev hidranta v prvotno stanje. |
|
|
19. člen |
|
|
Interne hidrante vključno z
omrežjem vzdržuje lastnik na lastne stroške. |
|
|
VI. VAROVANJE JAVNEGA
VODOVODA IN VODNIH VIROV |
|
|
20. člen |
|
|
Varovalna območja vodnih
virov in varovalni ukrepi znotraj teh območij se na osnovi strokovnih
podlag regulirajo z odlokom o zaščiti vodnih virov na območju občine. |
|
|
21. člen |
|
|
Splošni pogoji glede gradnje
in odmikov od vodovodnih objektov, naprav in cevovodov se določijo s
tehničnim pravilnikom. |
|
|
Izvajalec javne službe v
soglasju predpiše pogoje, pod katerimi je dovoljeno graditi ob vodovodu.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po
svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške
za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico
zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške. |
|
|
22. člen |
|
|
Na trasi izvedenega vodovoda
ni dovoljena izgradnja podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves
ali trajnih nasadov, postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne
razsvetljave ali gradnja drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali
odvzemanje materiala, ki bi lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral
njegovo redno delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad
vodovodom je možna le s pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja
izda izvajalec javne službe. |
|
|
Kdor gradi objekte, opravlja
vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora
pri opravljanju teh del poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov,
vodovodnih jaškov in hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in
dostopne. Pri trajni spremembi okolice kap ali nivelete terena mora
investitor prilagoditi tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori
izvajalec javne službe na njegove stroške. |
|
|
Lastniki zemljišč preko
katerih poteka vodovod in izvajalec javne službe sklenejo služnostno
pogodbo s katero se izvajalcu javne službe dovoli neoviran dostop do
vodovoda za potrebe vzdrževanja in interventnih ukrepov. |
|
|
Po izvedbi vseh potrebnih
del v zvezi z vodovodnim omrežjem mora izvajalec javne službe ali drugi
izvajalec del vsa prizadeta zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje in
lastnikom povrniti vso morebitno nastalo škodo. |
|
|
VII. MERITVE IN OBRAČUN
PORABLJENE VODE |
|
|
23. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz
vodovoda se ugotavlja z odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v
kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera
na dan odčitka. |
|
|
Pooblaščeni delavci, ki
odčitavajo stanje števca na vodomernih napravah se morajo na zahtevo
uporabnikov izkazati s pooblastilom. |
|
|
Za nadomestilo stroškov
vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov se obračunava
vzdrževalnina priključka. Način obračunavanja je opredeljen v Tehničnem
pravilniku. |
|
|
Uporabnik ima poleg rednih
iz 15. člena tega odloka, pravico zahtevati izredno kontrolo vodomerne
naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se ugotovi, da je točnost
vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa
izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik. |
|
|
24. člen |
|
|
Če se vodomerna naprava
pokvari, se količina porabljene vode ugotovi na podlagi povprečne porabe
v zadnjih treh obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po
zadnjih znanih podatkih. |
|
|
Količina porabljene vode pri
uporabniku, ki še nima vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem
odjemu brez vodomerne naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne
porabe drugih primerljivih uporabnikov (glede na število oseb, povprečno
porabo na osebo, število živali…). |
|
|
Pri nedovoljenem odjemu vode
se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja
nedovoljenega priključka, oziroma največ za obdobje enega leta. |
|
|
25. člen |
|
|
Izvajalec javne službe
opravi odčitavanje vodomernih naprav, ki jih prevzame v upravljanje in
vzdrževanje ter ugotavlja porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more
biti daljše kot dvanajst mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave.
Izvajalec javne službe izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi
odčitavanja vodomerov ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. |
|
|
Uporabnik, ki stalno ne
prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal,
omogočal dostop do vodomerne naprave, zanj prejemal in plačeval račune
za porabljeno vodo. |
|
|
V primeru, da vodomerne
naprave zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati,
je uporabnik dolžan sporočiti stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po
prejemu obvestila. |
|
|
26. člen |
|
|
Za večstanovanjske objekte,
ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za
vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku). |
|
|
V objektih z več uporabniki,
v katerih ni možna vgradnja merilnih naprav za posameznega uporabnika,
izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer.
Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni
skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za
porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za
posameznega uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi
uporabniki strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s
podpisi v ustreznem dokumentu. Stroški delitve bremenijo uporabnika. V
tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse
podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode. Vodomerne naprave v interni
inštalaciji služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo in jih
izvajalec javne službe ne odčituje in ne vzdržuje. |
|
|
27. člen |
|
|
K ceni za porabljeno vodo
oziroma tarifam daje soglasje Občinski svet občine Kidričevo. Predlog
cen pripravi izvajalec javne službe skladno z veljavnimi predpisi,
kalkulativnimi osnovami in sprejeto poslovno politiko. Cene oblikovane v
skladu s predpisi morajo pokrivati priznane stroške (lastno ceno
storitve) poslovanja nastale pri izvajanju javne službe. |
|
|
Ob spremembi cene vode
izvajalec javne službe praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje
vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe
vode v preteklem obdobju. Uporabniki lahko na dan spremembe cene vode
sami odčitajo stanje vodomera in ga na posebnem obrazcu v osmih dneh
sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za obračun uporabi
sporočeno stanje vodomera – odčitek. |
|
|
28. člen |
|
|
Vode, ki je bila porabljena
za požarnovarstvene namene oziroma za odpravo elementarnih in drugih
katastrofalnih posledic ni potrebno plačati, če je bila poraba v roku
določenem s tem odlokom prijavljena izvajalcu javne službe in jo je
le-ta označil za upravičeno. |
|
|
VIII. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI |
|
|
29. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je
dolžan zagotavljati vsem uporabnikom vodo, ki mora ustrezati določilom
Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04). |
|
|
Kadar voda ni ustrezna, je
izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti uporabnike. V obvestilu
mora biti naveden predviden čas in vzrok neustreznosti, možen način
uporabe in način začasne oskrbe z vodo. |
|
|
30. člen |
|
|
Kadar zaradi izrednih
okoliščin uporabnikom ni možno zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo
z vodo, mora izvajalec javne službe ukreniti vse, da se zagotovi
čimprejšnjo normalno oskrbo. |
|
|
31. člen |
|
|
Ob omejitvah je izvajalec
javne službe dolžan ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob
izrednih razmerah. Uporabniki so v takih primerih vodo dolžni
uporabljati le za osnovne življenjske potrebe ter za požarno varnost. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabniki vode iz drugih
virov oskrbe so dolžni uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni
način in pri odvzemu oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo
prizadeto stanje vodnega vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah
so dolžni po potrebi dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje
prednostne preskrbe za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno
varnost. |
|
|
33. člen |
|
|
Izvajalec javne službe ima
pravico in dolžnost prekiniti dobavo vode uporabnikom na njihove stroške
v naslednji primerih: |
|
|
1. če uporabnik ali njegov
pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode, |
|
|
2. če se uporabnik ni ravnal
v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah, |
|
|
3. če stanje interne
instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali
je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako
zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je
določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi, |
|
|
4. če uporabnik brez
soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika
na interno instalacijo, ali če poveča odjem vode brez soglasja izvajalca
javne službe, ali če interna instalacija in druge naprave uporabnika
ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga
je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi, |
|
|
5. če uporabnik ne omogoči
izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave,
pregled priključka, ali če na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje
in popravilo vodovoda, |
|
|
6. če pri urejanju okolice
ni upošteval določil tega odloka in Tehničnega pravilnika, |
|
|
7. če uporabnik odjema vodo
na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici vodomera, |
|
|
8. če uporabnik ne določi
pooblaščenca ali ne sporoči stanja vodomerne naprave kot to določa 25.
člen tega odloka, |
|
|
9. če uporabniki v
večstanovanjskem objektu ne uredijo medsebojnih razmerij kot to določa
26. člen tega odloka in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, |
|
|
10. če uporabnik ne poravna
računa ali položnice za porabljeno vodo v 8 dneh po opozorilu, da mu bo
zaradi dolga prekinjena dobava vode. |
|
|
Dobava vode je prekinjena
dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora
uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve in ponovne priključitve,
ki jih določi izvajalec javne službe. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je
dolžan: |
|
|
– upravljati z javnimi
vodovodi in skrbeti za varovanje vodovodov in jih vzdrževati, |
|
|
– vsem uporabnikom
zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo v skladu s Pravilnikom o pitni
vodi, |
|
|
– zagotoviti zadostno
količino vode in predpisan tlak, |
|
|
– spremljati in analizirati
stanje oskrbe uporabnikov in virov oskrbe z vodo, pripravljati programe,
načrte, predloge in izvajati ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave
vodnih virov kakor tudi oskrbe z vodo v celoti, |
|
|
– ugotavljati stanje vodnih
virov, ki jih koristi ter vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje
vodnih virov pred onesnaževanjem, |
|
|
– pripraviti program ukrepov
oskrbe z vodo iz vodovodov ob izrednih razmerah in skrbeti za njihovo
izvajanje, |
|
|
– pripraviti sanacijski
program za sanacijo oporečnih vodnih virov, |
|
|
– voditi in dopolnjevati
kataster vodovodnega omrežja, |
|
|
– skladno s predpisi
obnavljati in kontrolirati vodomerne naprave, |
|
|
– občini posredovati
poslovno in letno poročilo za področje vodooskrbe. |
|
|
35. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je
dolžan v tehnološkem in idejnem pogledu pripravljati programe razvoja
vodooskrbe in predlaga kratkoročne in dolgoročne vire za izvedbo teh
projektov. |
|
|
IX. NADZOR |
|
|
36. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka opravljajo izvajalec javne službe, komunalni
nadzornik in pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
O imenovanju komunalnega
nadzornika je občina dolžna obvestiti izvajalca javne službe. |
|
|
X. VIRI FINANCIRANJA
JAVNE SLUŽBE |
|
|
37. člen |
|
|
Viri financiranja javne
službe so: |
|
|
– vodarina, |
|
|
– vzdrževalnina priključka, |
|
|
– sredstva za varovanje
vodnih virov, |
|
|
– prispevki občanov, |
|
|
– sredstva občinskega
proračuna, |
|
|
– sredstva državnega
proračuna in državnih skladov, |
|
|
– takse, |
|
|
– dotacije in subvencije, |
|
|
– druga sredstva namenjena
za izgradnjo in delovanje sistemov oskrbe s pitno vodo. |
|
|
XI. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
38. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000
tolarjev se kaznuje izvajalec javne službe: |
|
|
1. če ravna v nasprotju z
10. členom odloka, |
|
|
2. če ravna v nasprotju z
drugim odstavkom 16. člena odloka, |
|
|
3. če ravna v nasprotju s
prvim in drugim odstavkom 29. člena odloka, |
|
|
4. če ravna v nasprotju s
30. členom odloka, |
|
|
5. če ravna v nasprotju z
31. členom odloka, |
|
|
6. če ravna v nasprotju s
33. in 34. členom odloka. |
|
|
Za prekrške iz prvega
odstavka tega člena se z denarno kaznijo 60.000 tolarjev kaznuje tudi
odgovorna oseba izvajalca javne službe. |
|
|
39. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 150.000
tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z
drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8.
členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 11.,
12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s
prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z 21.
členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 22.
členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z 31.
in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000
tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z
drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8.
členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 11.,
12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju s
prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z 21.
členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 22.
členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z 31.
in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000
tolarjev se kaznuje za prekršek iz drugega odstavka tega člena tudi
odgovorno osebo pravne osebe. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000
tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z 11.,
12., 13. in 14. členom odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju s
prvim, tretjim, in četrtim odstavkom 18. člena odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 31.
in 33. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 30.000
tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z
drugim stavkom 7. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 8.
členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 21.
členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju z 22.
členom odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z
drugim in tretjim odstavkom 25. člena odloka. |
|
|
XII. PREHODNI IN KONČNI
DOLOČBI |
|
|
40. člen |
|
|
Z dnem začetka veljavnosti
tega odloka prenehajo veljati določbe Pravilnika o pogojih in načinu
dobave in odjema pitne vode v območju Občine Ptuj, ter za gradnjo in
vzdrževanje vodovodnih odjemov in naprav (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 22/82 in 7/83). |
|
|
41. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 015-03-28/03 |
|
|
Kidričevo, dne 18. oktobra
2004. |
|
|
Župan
Občine Kidričevo
Zvonimir Holc l. r. |
|