Na podlagi 32., 34. in 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40, v nadaljevanju: ZGJS), 21. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in
14/15 – ZUUJFO), 7. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Trebnje
(Uradni list RS, št. 72/95, 59/04, 115/04, 38/06, 34/13 in 90/15) in
17. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je Občinski svet Občine Trebnje na
18. seji dne 16. 11. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno
službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Občine
Trebnje |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se zaradi zagotovitve
sodelovanja pri skupnem izvajanju storitev obveznih gospodarskih javnih
služb določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje
obvezne gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene
koncesije. |
(2) Izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se v
Občini Trebnje zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev
javne službe iz prejšnjega odstavka z zaokrožitvijo, enotnostjo in
optimalno izkoriščenostjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki
(RCERO) kot infrastrukture predmetne javne službe, doseganja skupnih
ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z
Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter zaradi znižanja
stroškov storitev za uporabnike v javnem interesu zagotavlja s
horizontalnim sodelovanjem občin iz območja osrednje/zahodne Slovenije
ter koncesionarja iz petega odstavka tega člena pri skupnem opravljanju
nalog, potrebnih za izvajanje javne službe. Podlaga za horizontalno
sodelovanje pri skupnem opravljanju nalog, potrebnih za izvajanje javne
službe je Sporazum o zagotavljanju izvajanja gospodarskih javnih služb
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov št. 1/2015 (v
nadaljevanju: sporazum) in Pogodba o pristopu občin Trebnje, Mokronog -
Trebelno, Mirna in Šentrupert k skupnemu ravnanju z odpadki v Regijskem
centru za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 18. 10.
2016 (v nadaljevanju: pogodba o pristopu). |
(3) Za naloge, ki jih bo v okviru horizontalnega sodelovanja pri
zagotavljanju izvajanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka
izvajal koncesionar iz petega odstavka tega člena, podeli Občina Trebnje
koncesionarju koncesijo skladno s petim odstavkom tega člena. |
(4) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom
Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 30 let neposredno
družbi SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju:
koncesionar) skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije
gospodarske javne službe. |
|
2. člen |
(pojmi in izrazi v odloku) |
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: |
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je obvezna
gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, |
– »koncedent«: je Občina Trebnje, |
– »občinski svet«: je Občinski svet Občine Trebnje, |
– »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske
javne službe iz prvega člena; termin »koncesija« se uporablja zaradi
ureditve pravnega razmerja v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe,
čeprav Direktiva o koncesijah tako pravno razmerje izključuje iz
osebne/stvarne veljavnosti direktive; |
– »koncesionar«: je SNAGA, d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana; |
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; |
– »povzročitelj odpadkov«: je oseba, katere delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje odpadkov oziroma oseba, ki izvaja predobdelavo,
mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali
sestava odpadkov; |
– »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov. |
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga
določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo
dejavnosti ravnanja z odpadki. |
|
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
3. člen |
(vsebina javnih služb) |
Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz
1. člena, podrobneje določajo zakon ter podzakonski predpisi in drugi
akti, ki urejajo gospodarsko javno službo iz 1. člena. |
|
4. člen |
(ločeni računovodski izkazi) |
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost
obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu
s slovenskimi računovodskimi standardi. |
|
5. člen |
(območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe) |
(1) Koncesionirano gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka se s
tem odlokom zagotavlja za celotno območje Občine Trebnje. |
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na
pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki
ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. |
(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb, za uporabnike obvezna. |
|
6. člen |
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe) |
Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, so Regijski
center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v
nadaljevanju: RCERO Ljubljana), ki vključuje vse objekte in naprave za
obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov ter so v lasti in/oziroma
upravljanju Snage d.o.o. ali občin podpisnic pogodbe o pristopu. Objekti
za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov
so objekti v so-lasti koncedenta po tem odloku, ki pa se za učinkovito
izvajanje projekta dajejo na razpolago tudi za izvajanje gospodarske
javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov za druge občine vključene v RCERO Ljubljana, in sicer pod
enakimi pogoji, kot to velja za občine lastnice te infrastrukture. S tem
odlokom občina zagotavlja, da so obveznosti in druga pravila
pooblaščenega upravljavca navedene infrastrukture v občini za odlaganje
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v razmerju do
občin, za katere se izvaja javna služba odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov smiselno enake, kot obveznosti
koncesionarja obvezne gospodarske javne službe obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov po tem odloku. V objektih za odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v lasti občin Trebnje,
Mokronog - Trebelno, Mirna in Šentrupert se bodo predvidoma odlagali
ostanki komunalnih odpadkov iz obdelave v RCERO Ljubljana iz območij
občin Trebnje, Mokronog - Trebelno, Mirna in Šentrupert skladno s
pogodbo o pristopu. |
|
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA
JAVNE SLUŽBE |
|
7. člen |
(obveznosti koncesionarja) |
Dolžnosti koncesionarja so zlasti: |
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu
opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v
skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; |
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za
ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; |
3. izvajati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti
poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do
konca decembra za naslednje leto; |
4. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih
odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo
povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12
ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov
(interventno izvajanje javnih služb); |
5. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne
službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne
napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva
okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema
obvestila uporabnikov; |
6. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma
opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno
s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih
zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine
in druge prispevke v skladu s predpisi; |
7. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe
in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno
koncedentu poročati o izvajanju javne službe na podlagi pooblastila
oblikovati cene storitev javnih služb; |
8. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in
investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev
v okviru javnih razpisov ter drugih virov; |
9. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne
organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude
uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in
skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
javne službe. |
|
IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
8. člen |
(viri financiranja) |
(1) Javna služba se financira: |
– s ceno storitev javnih služb, |
– iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali
energetske uporabe, |
– iz okoljske dajatve, |
– iz proračuna, |
– iz drugih virov. |
(2) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki
določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja. Podrobnosti v zvezi z
obračunom javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov se
uredijo z ustreznimi akti, ki jih sprejme pristojni organ občine. |
(3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za oblikovanje
cene storitev javne službe. Organ, ki v imenu oziroma, ki za račun
koncesionarja potrdi oziroma sprejme cene, določa predpis. |
(4) V kolikor ni drugače določeno s predpisi, je pristojni organ za
potrditev oziroma sprejem cene po pooblastilu iz tega odloka, Svet
RCERO, z odločitvijo katerega mora pred uveljavitvijo cen soglašati
pristojni organ koncedenta. V kolikor pristojni organ z odločitvijo
Sveta ustanoviteljev ne soglaša, ta odločitev za to občino, ne velja.
Posledice odklonitve potrditve cene oziroma neveljavnosti odločitve
Sveta RCERO podrobneje ureja koncesijska pogodba. |
(5) Pristojni organ mora odločitev sprejeti na prvi naslednji seji od
prejetja (elaborata) predloga s strani koncesionarja, pri čemer mora
biti elaborat in celotno gradivo posredovano 20 dni pred predvidenim
dnem seje. |
(6) S koncesijsko pogodbo iz 11. člena ali drugimi posebnimi pogodbami
se podrobneje uredi enotna ureditev priprave in potrjevanja elaboratov s
strani pristojnega organa. O morebitnih subvencijah odloča pristojni
organ občine. |
|
9. člen |
(koncesijska dajatev) |
Koncesionar koncedentu ne plačuje k |
oncesijske dajatve. |
V. KONCESIJA |
|
10. člen |
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(3) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku roka. |
|
11. člen |
(koncesijska pogodba) |
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja,
odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to
pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in
naprav za izvajanje javne službe. |
|
12. člen |
(koncesionarjev pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občine: |
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena
tega odloka, |
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz
1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
13. člen |
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 30 let. |
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči skladno s
terminskim planom pričetka dovažanja odpadkov v RCERO Ljubljana, ki ga
izdela upravljavec RCERO Ljubljana in se določi v koncesijski pogodbi,
predvidoma pa s prvim dnem naslednjega leta od dneva pričetka rednega
obratovanja RCERO. Terminski plan lahko do pričetka teka koncesijskega
razmerja (iz prejšnjega stavka) pogodbeni stranki sporazumno uskladita. |
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov,
določenih z zakonom. |
|
14. člen |
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je
veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali
nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok. |
|
15. člen |
(razmerje do podizvajalcev) |
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko
pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VI. NADZOR |
|
16. člen |
(nadzor nad izvajanjem javnih služb) |
(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma
služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z
izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. |
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti
pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. |
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno
odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki
izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
17. člen |
(inšpekcijski nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski
inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih
prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po
samem zakonu. |
|
18. člen |
(finančni nadzor) |
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja
finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega
revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje
koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in
finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko
pogodbo. |
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster javne
službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega
nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok
nenapovedanega nadzora. |
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma
najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira
opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le
v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s
pooblastilom koncedenta. |
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika
koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
19. člen |
(izvajanje javnih služb) |
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet
koncesije, na način, kot ga določajo veljavni zakoni ter podzakonski
predpisi in drugi akti. |
(2) Uporabniku storitve javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov obračunava izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo v kolikor ni
tudi sam izvajalec javne službe obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov, za račun izvajalca te javne službe, ki v takšnem primeru za
izvedbo teh podeljenih nalog obračuna upravičene stroške. |
(3) Izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov
izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec
javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu
računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo
upravičenih stroškov. |
(4) Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja
računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise
terjatev in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O
spremembi višine nadomestila odloči Svet RCERO, kolikor ni drugače
določeno s predpisi ali drugimi veljavnimi akti, s potrditvijo elaborata
in z uveljavitvijo cene, za katero je v kalkulaciji cene predvidena
postavka tega nadomestila za vse občine v enakem deležu od plačanih
računov. |
|
20. člen |
(obveščanje o statusnih spremembah) |
(1) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni
spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če
koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb
prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve
koncesije, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v
tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre. |
(2) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v
koncesionarju in poslovni delež v družbi JAVNI HOLDING Ljubljana,
d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana, ki ima v lasti stoodstotni
poslovni delež koncesionarja, razen v primeru določenim z zakonom, ni
prenesen na osebo zasebnega prava. |
|
21. člen |
(obveščanje koncedenta) |
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in
okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: |
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja
v zvezi s koncesijo; |
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju
javnih služb; |
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane
dejavnosti; |
– v vseh primerih višje sile. |
|
22. člen |
(odgovornost koncesionarja) |
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov,
odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. |
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom
odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz
naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge
nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo
z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko
pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali
nevestnim opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih
služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci
koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam). |
|
23. člen |
(dolžnosti in pravice koncedenta) |
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
– da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z
zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter v
skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev gospodarske javne službe; |
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih
izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev
gospodarske javne službe na območju koncedenta; |
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
(2) Pravice koncedenta so zlasti: |
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor; |
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko
pogodbo. |
|
24. člen |
(pristojnosti župana in občinske uprave) |
(1) Če ni drugače določeno je »pristojni organ« po tem odloku organ
krajevno pristojne občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno
službo, ki je predmet tega odloka, to je na dan sprejema odloka občinska
uprava Občine Trebnje. |
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do
koncesionarja in uporabnikov odloča župan. |
|
25. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, |
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi. |
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne
službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev
javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
26. člen |
(dolžnosti uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javne službe, |
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo. |
(2) Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
|
VIII. PRENOS KONCESIJE |
|
27. člen |
(oblika) |
(1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
28. člen |
(načini prenehanja koncesijskega razmerja) |
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: |
– s prenehanjem koncesijske pogodbe, |
– s prenehanjem koncesionarja, |
– z odvzemom koncesije, |
– z odkupom koncesije. |
|
29. člen |
(prenehanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba preneha: |
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, |
– z enostranskim razdrtjem, |
– z odstopom od koncesijske pogodbe, |
– s sporazumno razvezo. |
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar
opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več
kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe. |
|
30. člen |
(potek roka koncesije) |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
31. člen |
(razdrtje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem
preneha: |
– postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja
ali likvidacijski postopek pri koncesionarju, |
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi
kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za
izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, |
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar
dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev
koncesije, |
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja
večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v
bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
(3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) Ob razdoru koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncedenta je
le-ta dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev dokazane
neamortizirane vrednosti vlaganj, prevrednotene skladno z računovodskimi
standardi v trenutku razdrtja koncesijske pogodbe, ki jih ni mogoče ali
jih ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu
nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. |
(5) Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo brez povrnitve nastale
škode, v kolikor niso izpolnjeni pogoji medsebojnega horizontalnega
povezovanja iz pogodbe o pristopu. |
|
32. člen |
(odstop od koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če: |
– je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je
v njej določeno. |
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje
koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu
oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in
je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
33. člen |
(sporazumna razveza) |
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno
razvežeta koncesijsko pogodbo. |
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da
ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin,
oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe
nesmotrno ali nemogoče. |
|
34. člen |
(prenehanje koncesionarja) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
35. člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim
aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju, če: |
– ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s
koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
– je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna
služba ali kot koncesionirana javna služba. |
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent
dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to
izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
36. člen |
(odkup koncesije) |
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine Trebnje, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi
upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je
v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske
ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno
obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej. |
|
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
37. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje
pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave
ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri
katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali
na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati
od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan
poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter
enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
|
38. člen |
(spremenjene okoliščine) |
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki
bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni
meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično
pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja,
ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti
opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe. |
|
XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
39. člen |
(uporaba prava) |
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori
izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
40. člen |
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže. |
|
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
41. člen |
(odločba o izbiri koncesionarja) |
Ta odlok je, v katerem je z njim določen koncesionar za izvajanje
gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov,
individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka
37. člena ZGJS. Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po
tem odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok
koncesije) v trenutku iz 13. člena tega odloka. |
|
42. člen |
(sklenitev koncesijske pogodbe) |
(1) Najkasneje 3 mesece po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent
koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar
podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s Pogodbo o
pristopu in tem odlokom. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem
pričetka rednega obratovanja RCERO. V okviru zagotovil iz pogodbe o
pristopu, da bodo objekti za odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov v so-lasti koncedenta namenjeni tudi
izvajanju javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov s strani koncesionarja po tem odloku pod enakimi
pogoji, podrobneje uredita razmerje upravljavec (najemnik) te
infrastrukture in koncesionar po temu odloku. |
(2) Do sklenitve koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se kot
podlaga za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov štejejo obstoječe Pogodbe o sofinanciranju
nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO
Ljubljana z dne 21. 6. 2006, Pogodba o pristopu občin širše ljubljanske
regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z
odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15. 12. 2009 ter Pogodba o
pristopu, ki veljajo skupaj s tem odlokom. |
(3) Namen sklenitve sporazuma je bil zgolj vzpostavitev pravne podlage
za horizontalno sodelovanje občin srednje/zahodne Slovenije pri
izvajanju javne službe obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, zaradi česar
v primeru neskladij med sporazumom, pogodbo o pristopu, tem odlokom in
koncesijsko pogodbo velja sledeči vrstni red: pogodba o pristopu, odlok,
koncesijska pogodbo ter sporazum. |
(4) V primeru nasprotja med pogodbami iz prejšnjega odstavka in predpisi
veljajo neposredno predpisi. |
|
43. člen |
(začetek veljavnosti odloka) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 007-23/2016 |
Trebnje, dne 16. novembra 2016 |
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |
|