Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora  (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 13. redni seji dne, 10.9.2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL PROSTORSKE ENOTE EUP VO-16 V VOJNIKU

ID ŠT. PROSTORSKEGA AKTA 1354

I.  Splošne določbe

1. člen

(pravna podlaga)

(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-16 v Vojniku z identifikacijsko številko 1354, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 5/2019, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica

II. Vsebina

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:

·  opis prostorske ureditve 

·  umestitev načrtovane ureditve v prostor

·  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

·  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

·  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in  ohranjanje narave

·  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi

·  nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

·  etapnost izvedbe prostorske ureditve

·  nova parcelacija 

·  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

·  drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

·  odlok

(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:

·  1. Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik  M 1:5000

·  2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem  M 1:500

·  3. Prikaz prostorske ureditve  M 1:500

·  4. Prikaz komunalne ureditve  M 1:500

·  5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred  naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom  M 1:500

·  6. Načrt parcelacije  M 1:500

(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:

·  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za del prostorske enote EUP VO-16 v Vojniku

·  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

·  Obrazložitev in utemeljitev

·  Strokovne podlage

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO

·  Smernice nosilcev urejanja prostora

·  I mnenja nosilcev urejanja prostorov

·  II mnenja nosilcev urejanja prostorov

III.  Območje

3. člen

(območje OPPN)

(1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja na vzhodnem robu naselja Vojnik. Območje na vzhodu omejeno z javno cesto, na severu, zahodu in jugu  z nepozidanimi kmetijskimi površinami.

Velikost območja prostorske ureditve znaša 1029,00m2.

(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišče s parc. štev. 1017/3 k.o. 1066 Vojnik okolica.

IV. Opis prostorske ureditve

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1) Za del območja enote urejanja prostora EUP VO-42 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako VO-16

(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev eno do dvostanovanjske stavebe z zunanjo ureditvijo.

(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.

(4) pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04)

V.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Ureditveno območje se nahaja ob vzhodnem robu naselja Vojnik. Ob vzhodnem delu območja urejanja poteka nekategorizirana dovozna javna cesta, ki se priključuje na javno pot št. JP 964031 Cesta proti Tomažu 1. cesta.

(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja ob regionalni cesti zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.

6. člen

(vrste dopustne gradnje)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih 

del:

·  gradnja novih objektov,

·  redna investicijska in vzdrževalna dela,

·  rušitve in nadomestne gradnje,

·  dozidave in nadzidave objektov,

·  rekonstrukcije objektov,

·  spremembe namembnosti.

7. člen

(vrste dopustne dejavnosti)

(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:

·  1110 enostanovanjske stavbe

·  gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in 

·  telekomunikacijska infrastruktura),

·  oporni zidovi,

·  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe.

8. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.

(2) Objekt:

·  lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanje glede lege objekta v smeri sever-jug in vzhod-zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono  preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč s soglasjem soseda in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;

·  horizontalni gabariti: tlorisna velikost stavbe ni posebej določena in definirana in so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih  v grafičnih  prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno  število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.

·  vertikalni gabarit: P, K+P ali K+P+M.

·  konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasična zidana,

·  streha: strehe so dvokapnice, večkapnice, enokapnice ali ravne strehe minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad, ki so lahko moderne oblike. Na strehi je dovoljena postavitev fotovoltajike za pridobivanje električne energije.

·  fasada: je toplotno izolirana ter klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog v kombinaciji z lesom in keramiko. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

·  oblikovanje odprtin: svobodno,

·  zunanja ureditev parcele: na območju OPPN se uredijo parkirna mesta za  parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta so utrjena s tlakovci povozne manipulativne-vozne površine so asfaltirane.  Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi.

(3) V grafičnih prilogah so označeni odmiki od parcelnih mej. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenje požara na sosednje objekte oziroma  morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari.

(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na

prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:

·  ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti  so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.

(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjeni gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80m okoli ureditvenega območja in sicer na sam rob parcele, namenjeni gradnji, od roba cestišča pa s soglasjem upravljalca. Ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja opornih zidov, nadstreškov in drugih enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z veljavno uredbo za potrebe stanovanjske hiše. Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom

VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

9. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na javno pot št. JP 964031 Cesta proti Tomažu 1. cesta. Priključki morajo biti opremljeni s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa.

(2) Obstoječa asfaltirana nekategorizirana dovozna cesta, ki poteka po parceli št. 1183 k.o. 1066 Vojnik okolica je širine 2,50m. Predvidena je izvedba rekonstrukcije cestnega priključka iz obstoječe dovozne ceste, ki se priključuje na javno pot št. JP 964031 Cesta proti Tomažu 1. cesta. Iz obstoječe dovozne ceste, ki poteka na vzhodni strani OPPN, se predvidi na mestu že izvedenega cestnega priključka rekonstrukcija le tega in ureditev nove dovozne ceste, do stanovanjskega objekta. Rekonstrukcija cestnega priključka kot nova dovozna cesta do stanovanjskega objekta bo v asfaltni izvedbi.

(3) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:

·  2 PM - enostanovanjske hiše

10. člen

(fekalna in meteorna kanalizacija)

(1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Predviden objekt se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 16500 Vojnik. Dolžina kanalizacijskega priključka na obstoječo javno kanalizacijo presega 100m, zato se komunalne odpadne vode  do izgradnje javne kanalizacije na tem območju odvajajo preko MKČN, ki omogoča odvoz blata samo enkrat letno. Iztok prečiščenih vod iz MKČN se odvajajo v podzemno filtracijo-igracijo (ponikovalnico) v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Po dograditvi javne fekalne kanalizacije na območju obravnavane gradnje je potrebno izvesti fekalni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo, malo čistilno napravo pa opustiti.

(2) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorne vode v ponikovalnico v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin  predvideti zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen je dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v ponikovalnico v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14). 

(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem

11. člen

(vodovod)

(1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje. Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 50mm, ki poteka  na severni strani predvidene stanovanjske hiše, predvidoma iz parcele št. 1035/2 k.o. 10066 Vojnik okolica. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 370m in 376m nadmorske višine, kar pomeni, da je v obstoječem vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN tlak 5-6 barov. Investitor si za zagotavljanje tlaka največ 5 barov v vseh etažah objekta na lastne stroške vgradi napravo za zniževanje tlaka na interni instalaciji za vodomerom. Za priključitev interne instalacije stanovanjske hiše na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodni priključek iz cevi polieten DN/OD 32mm – 10 bar. Vodomer se vgradi zunaj objekta na stalno dostopnem mestu v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek.

(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek na javni vodovod. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

12. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Ob robu območja predmetnega območja OPPN poteka obstoječi NN nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,5m od osi NN nadzemnega el. en. voda v obeh smereh. Zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v sklopu zunanje ureditve v območju varovalnega pasu NN nadzemnega el. en. voda ni dovoljeno. načrtovanje kakršne koli ograje v sklopu zunanje ureditve je potrebno upoštevati odmik od obstoječega stojnega mesta, kateri mora znašati minimalno 2,00m med obstoječim stojnim mestom in predvideno ograjo. Varnostna višina v križni razpetini med najnižjim vodnikom nadzemnega električnega omrežja in najvišjo niveleto žične ograje mora znašati minimalno 3,00m. Žično kovinsko ograjo je potrebno zaradi križanja z nadzemnim električnim omrežjem ozemljiti in po izvedbi izmeriti ozemljitveno upornost, ki ne sme presegati ohmske vrednosti Rozemljitvena opornega zidu ≤ 10Ω. Investitorja bremenijo vsi stroški izvedbe ozemljitve ograje in stroški meritev ozemljitvene upornosti.

(2) Energija za napajanje predvidene stanovanjske hiše je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju 102: Ulica Bratov Jančar – tč. A, katero se napaja iz transformatorske postaje TP Dom upokojencev. Od obstoječega stojnega mesta na parceli št. 1017/3 k.o. 1066 Vojnik okolica se predvidi nov NN priključni vod do roba uvozne ceste, kjer se predvidi prostostoječa priključno merilna omarica (ki mora biti locirana na stalno dostopnem mestu), ki bo služila za napajanje predvidene stanovanjske hiše.

(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

13. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Telekom Slovenije:

Na območju urejanja OPPN potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Predvidena stanovanjska hiša se priključi na telekomunikacijsko omrežje na parceli št. 1138 k.o. 1066 Vojnik okolica. 

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

(2) Telemach

Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti telemacha d.o.o.. Na mestih, kjer bo KKS omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita (obetoniranje) in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika telemach d.o.o..Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja je potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla se izvede najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradnje. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena tako, da je kot križanja 900 oziroma ne manj kot 450. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev.

Za nov stanovanjski objekt se predvidi izvedba cevne kabelske kanalizacije z zaščitnimi alcaten cevmi Ø 50 do objekta/hišne TK omare, v katero se uvleče koaks kabel – priključna točka je samostojno stoječa KKS omarica.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja  za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.

14. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m.

Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik.

VII.  Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave

15. člen

(enote kulturne dediščine)

(1) Ohranjanje kulturne dediščine:

Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2)Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.

Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.

16. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.

(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

(Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.

(3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:

·  Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z  emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).

·  Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

·  Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.

·  Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).

17. člen

(varstvo zraka)

(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19).

(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

18. člen

(varstvo voda)

(1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Pridobljeno Geološko geotehnično poročilo izdelovalca GHC-Projekt d.o.o., št. GG113/9/18, marec 2018 je potrebno dosledno upoštevati.

(2) Predviden objekt se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 16500 Vojnik. Dolžina kanalizacijskega priključka na obstoječo javno kanalizacijo presega 100m, zato se komunalne odpadne vode  do izgradnje javne kanalizacije na tem območju odvajajo preko MKČN. Po dograditvi javne fekalne kanalizacije na območju obravnavane gradnje je potrebno izvesti fekalni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo, malo čistilno napravo pa opustiti.

(3) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 in 98/15), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14), Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14)  ter skladno s pridobljenim geološkim mnenjem.

(4) Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo skladno z geološkim mnenjem v ponikovalnico. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se če je potrebno vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v ponikovalnico.

(5) Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:

Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih voda na parceli za predvidene objekte. Manipulativne površine se asfaltirajo parkirne površine se tlakujejo z tlakom, ki bo prepuščal padavinske vode v podtalje.

(6) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni polavno ogroženo.

(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje.

19. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18).

20. člen

(elektromagnetno sevanje)

(1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).

21. člen

(svetlobno onesnaževanje)

(1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.

VIII.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

22. člen

(požar, potres, zaščitni ukrepi)

(1) Požar:

Na območju predvidenega OPPN ni zgrajenega hidrantnega omrežja. V primeru požara pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 2km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.

Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.

(2) Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila.

V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

(3) Zaščitni ukrepi:

Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.

Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko – geomehanskim poročilom.

Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice. Ureditveno območje je potencialno plazljivo..

23. člen

(način ravnanja s plodno zemljo)

(1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

24. člen

(etapnost)

(1) Ureditveno območje OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija objekta in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.

X.  Načrt parcelacije

25. člen

(parcelacija)

(1) V grafičnem delu OPPN je objekt z dovoznimi in manipulativnimi površinami lociran na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 1017/3, k.o. 1066 – Vojnik okolica. Za del dovozne ceste, ki poteka po parceli št. 1017/2 k.o. 1066 Vojnik okolica si bo investitor pridobil služnost.

(2 Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objekta.

(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 250, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.

XI. Tolerance

26. člen

(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:

·  za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva varstveni pas el. en. voda.

·  za horizontalni gabarit: vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.

·  za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objekta je K+P+M.

·  za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote  manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Predvidena kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije.

·  pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.

XII.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta

27. člen

(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta)

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

·  ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

·  po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

·  pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XIII.  Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

28. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

(1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

XIV.  Končne določbe

29. člen

(dostopnost)

(1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje

30. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.

31. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0012/2019-11

Datum:: 10.9.2020