Ustavno sodišče je
v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo
Bogomila Jelenca, Limbuš, ki ga zastopa Andreja Dajčman, odvetnica v
Mariboru, na seji 13. novembra 2008 odločilo: |
|
1. |
Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne
občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta
Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije,
št. 2/01) se v delu, ki spreminja zemljišča s parc. št. 443/2,
444/1, 444/2, 444/3 in 445, k. o. Pekre, iz kmetijskih v stavbna
zemljišča, razveljavi. |
2. |
Do drugačne
ureditve se šteje, da je za zemljišča s parc. št. 443/2, 444/1,
444/2, 444/3 in 445, k. o. Pekre, določena namenska raba, kot je
bila določena pred uveljavitvijo Odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor
v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor. |
|
Obrazložitev |
|
A. |
|
1. Pobudnik
izpodbija Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za
območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove
mesta Maribor (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki spreminja kmetijska
zemljišča s parc. št. 443/2, 443/4, 444/1, 444/2, 444/3, 445 in 657/3,
k. o. Pekre v stavbna in predlaga njegovo odpravo. Zatrjuje, da v
postopku priprave in sprejema Odloka niso bile upoštevane določbe o
javni razgrnitvi osnutka prostorskega akta. Mestna občina Maribor (v
nadaljevanju Mestna občina) naj bi pobudnikova zemljišča vključila v
osnutek Odloka po že opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi.
Dopolnjeni osnutek Odloka naj bi bil nato javno razgrnjen le štirinajst
dni in še to samo na sedežu Mestne občine, ne pa tudi v krajevnih
skupnostih. Pobudnik tako ni bil obveščen o dopolnitvi osnutka in zato
ni mogel podati svojih pripomb. Odlok naj bi bil zato v neskladju s 37.,
z 38. in z 39. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 26/90 ter
Uradni list RS, št. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97 – v nadaljevanju ZUN)
ter s 44. členom Ustave. |
|
2. Pobudnik
zatrjuje, da je sprememba namenske rabe iz kmetijskih zemljišč v stavbna
neutemeljena in v neskladju s 3. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 55/03 – ur. p. b. – ZKZ-UPB-1) ter z 71. členom
Ustave. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi v
postopku priprave Odloka za navedena zemljišča dalo dve negativni mnenji
o usklajenosti posegov na najboljša kmetijska zemljišča s predpisi o
varstvu kmetijskih zemljišč in glasovalo proti sprejemu sklepa Vlade o
usklajenosti predloga Odloka z obveznimi izhodišči iz državnih
prostorskih planskih aktov. Pobudnik želi zemljišča še naprej
obdelovati. Meni, da Odlok v izpodbijanem delu krši 33. člen Ustave, ker
bo zaradi visokih stroškov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ta
zemljišča prisiljen prodati. Navaja, da se njegova zemljišča ne nahajajo
na območju urbanistične zasnove mesta Maribor. Mestna občina naj bi zato
ravnala zavajajoče, ker je v postopku priprave in sprejema prostorskega
akta navajala, da se Odlok pripravlja za območje urbanistične zasnove
mesta Maribor. |
|
3. Mestna občina v
svojem odgovoru povzema potek postopka priprave in sprejema
izpodbijanega Odloka. Navaja, da je bil osnutek Odloka dva meseca javno
razgrnjen na sedežu Mestne občine in v vseh mestnih četrtih ter
krajevnih skupnostih. Po opravljeni javni obravnavi je Mestna občina na
predlog krajevnih skupnosti Limbuš in Pekre naročila izdelavo dodatnih
strokovnih podlag za njuno območje. Krajevni skupnosti naj bi o
obravnavi strokovnih podlag obvestili krajane na krajevno običajen
način. O dopolnjenem osnutku Odloka naj bi Mestna občina obvestila
javnost po radiu in v časopisu. Mestna občina navaja, da je dodatno
obravnavo strokovnih podlag in seznanitev z dopolnjenim osnutkom Odloka
izvedla z namenom vključevanja javnosti v postopek, čeprav ZUN ne določa
obveznosti ponovne javne razgrnitve. Sprememba namenske rabe
pobudnikovih kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča naj bi bila
utemeljena s strokovnimi podlagami. Pobudnikova zemljišča naj bi bila v
postopek priprave Odloka vključena na podlagi strokovnih podlag in
spremembe programa priprave Odloka, čeprav ne ležijo v območju
urbanistične zasnove mesta Maribor. |
|
4. Ustavno sodišče
je odgovor Mestne občine poslalo pobudniku. Pobudnik je odgovoril, da
vztraja pri pobudi, in dodatno navedel, da je izpodbijani Odlok tudi v
neskladju s spremenjenim programom priprave Odloka. |
|
B. |
|
5. Pobudnik
utemeljuje svoj pravni interes z zatrjevanjem, da je lastnik zemljišč s
parc. št. 443/4, 444/1, 444/2, 444/3 in 445, k. o. Pekre in mejaš
zemljišč s parc. št. 443/2 in 657/3, k. o. Pekre. Izpodbijani Odlok je v
“Seznamu sprememb namenske rabe prostora na območju izven urbanistične
zasnove mesta Maribor” pod zaporedno št. 147 za navedena zemljišča
določil širitev naselja Pekre za rabo zemljišča, skladno s strokovno
podlago za naselji Limbuš in Pekre. Iz zemjiškoknjižnih izpiskov izhaja,
da je pobudnik lastnik zemljišč s parc. št. 443/2, 444/1, 444/2, 444/3
in 445, k. o. Pekre, zato za presojo tega dela Odloka izkazuje pravni
interes. Ustavno sodišče je pobudo v izpodbijanem delu sprejelo in glede
na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem
sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS)
nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. |
|
6. Izpodbijani
Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so prenehale
veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna
oziroma končna določba 171. člena ZUreP-1 je podaljšala veljavnost
občinskih prostorskih planskih aktov. Z uveljavitvijo Zakona o
prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju
ZPNačrt) je 171. člen ZUreP-1 prenehal veljati, vendar je 96. člen
ZPNačrt veljavnost občinskih prostorskih planskih aktov ponovno
podaljšal, zato Odlok še velja. |
|
7. Pobudnik Mestni
občini očita, da pri sprejemanju izpodbijanega Odloka ni upoštevala
določb ZUN, ki se nanašajo na javno razgrnitev na sedežih krajevnih
skupnosti in ki določajo, da mora javna razgrnitev trajati najmanj en
mesec. Mestna občina naj bi s tem kršila njegovo pravico do sodelovanja
pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. |
|
8. Določba 44.
člena Ustave daje vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom
neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju
javnih zadev. V postopkih priprave in sprejema prostorskih aktov je
sodelovanje javnosti posebej poudarjeno. Občanom je zagotovljena pravica
do sodelovanja v postopku priprave prostorskih aktov občine oziroma
njihovih sprememb in dopolnitev v vseh fazah postopka.1 Občinski svet
mora odrediti javno razgrnitev in v času javne razgrnitve sklicati javno
obravnavo, po postopku in na način, kot to predvideva zakon. 2 Javna
razgrnitev in javna obravnava sta pomembni zato, ker se takrat prizadeti
seznanijo z načrtovano ureditvijo in se lahko nanjo odzovejo, tako da
pripravljavec prostorskega akta na podlagi teh odzivov še enkrat
pretehta svoj predlog. S tem prispevata k bolj demokratični,
argumentirani in pretehtani prostorski odločitvi (podobno Ustavno
sodišče v sklepu št. U-I-4/00 z dne 8. 11. 2001, OdlUS X, 188). Primeren
čas trajanja javne razgrnitve je potreben, da se lahko občani seznanijo
s predlogom prostorskega akta, s strokovnimi podlagami za njegovo
pripravo in z mnenjem različnih udeležencev v postopku priprave in lahko
dajo svoje pripombe in predloge.³ |
|
9. Pravica do
sodelovanja pri upravljanju javnih zadev nima samostojne zakonske
ureditve, zato način njenega izvrševanja na področju urejanja prostora
izhaja iz določb ZPNačrt oziroma je v času priprave in sprejema
izpodbijanega Odloka izhajal iz določb ZUN.4 V 37. členu ZUN je bilo
določeno, da se osnutek sprememb prostorskega planskega akta občine
javno razgrne na sedežu občine in v krajevnih skupnostih ter da javna
razgrnitev traja najmanj mesec dni. Tudi veljavni ZPNačrt določa
podobno, in sicer, da mora občina v postopku priprave in sprejema
občinskega prostorskega načrta omogočiti javnosti seznanitev z njegovim
dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni
(prvi odstavek 50. člena ZPNačrt). |
|
10. V obravnavani
zadevi je Mestna občina marca 1997 pričela postopek priprave in sprejema
izpodbijanega Odloka. Osnutek Odloka je bil javno razgrnjen na sedežu
Mestne občine in v mestnih četrtih ter krajevnih skupnostih od 7. 9.
1998 do 7. 11. 1998. Po končani javni razgrnitvi je bil osnutek Odloka
dopolnjen z novo vsebino, ki se je nanašala na prostorsko ureditev
naselij Limbuš in Pekre in je temeljila v strokovnih podlagah za
navedeni naselji. Po navedbah Mestne občine, in kot izhaja iz dopisa z
dne 20. 4. 1999, je strokovne podlage poslala navedenima krajevnima
skupnostima in jima predlagala obravnavo strokovnih podlag v organih
krajevnih skupnosti, z občani in s pravnimi osebami. Dopolnjeni osnutek
Odloka je bil nato javno razgrnjen v času od 15. 2. 2000 do 28. 2.
2000 na sedežu Mestne občine. Pobudnikova zemljišča niso bila
vključena v prvotno razgrnjeni osnutek, ampak so bila vključena šele v
dopolnjeni osnutek Odloka. |
1 |
V. Premzl
in M. Štritof Brus, Člen 31 (javna razgrnitev in obravnava
prostorskega akta); v: J. Čebulj, V. Premzl, M. Štritof Brus,
Zakon o urejanju prostora s komentarjem, GV Založba, Ljubljana
2005, str. 497 |
2 |
Prav tam. |
3 |
Prav tam. |
4 |
Zakon o
planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list
SRS, št. 48/90 in Uradni list RS, št. 85/2000 – ZPUP) je v prvem
odstavku 2. člena določil, da se spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih planov občin
pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za
pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Tako so se do
uveljavitve ZUreP-1 dolgoročni in srednjeročni prostorski
planski akti pripravljali in sprejemali po ZUN. |
|
11. Mestna občina
neutemeljeno zatrjuje, da je ponovno javno razgrnitev izvedla, čeprav
ZUN te obveznosti ne določa. Dopolnjeni osnutek Odloka je urejal
pobudnikova zemljišča, ki v prvotno razgrnjeni osnutek Odloka sploh niso
bila vključena. Ustavno sodišče je že povedalo, da je v nasprotju z
določbami ZUN, če se ne opravi ponovna javna razgrnitev tedaj, kadar se
po opravljeni razgrnitvi in javni obravnavi osnutek dopolni s povsem
novimi načrtovanimi posegi, s katerimi javnost poprej sploh ni bila
seznanjena in se zato nanje ni mogla odzvati. V takem primeru gre za
izogibanje zakonskim določbam o javni razgrnitvi in javni obravnavi
(podobno Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-298/95 z dne 27. 2. 1997,
Uradni list RS, št. 15/97 in OdlUS VI, 23). |
|
12. Iz vsebine
izpodbijanega Odloka izhaja, da je bilo treba dopolnjeni osnutek akta
pred sprejetjem javno razgrniti za najmanj mesec dni. Poleg tega bi
javna razgrnitev morala v skladu s takrat veljavnim ZUN potekati ne le
na sedežu Mestne občine, ampak tudi na sedežih prizadetih krajevnih
skupnosti. Mestna občina je dopolnjeni osnutek sicer javno razgrnila,
ampak le za štirinajst dni in le na sedežu Mestne občine. Seznanitev
javnosti s strokovnimi podlagami za pripravo dopolnjenega osnutka, ki
naj bi bila po navedbi Mestne občine izvedena na sedežih krajevnih
skupnosti, ne pomeni razgrnitve osnutka prostorskega akta. Odlok zato v
izpodbijanem delu ni bil pripravljen in sprejet v skladu s 37. členom
ZUN. |
|
13. V primeru, ko
Ustavno sodišče presodi, da je bil v izpodbijanem delu predpis v
neskladju z zakonom, da svoji odločitvi učinek odprave ali
razveljavitve. Pobudnik je sicer predlagal odpravo izpodbijanega dela
Odloka, vendar pri tem ni izkazal škodljivih posledic, ki bi jih bilo
treba odpraviti. Ustavno sodišče je zato Odlok v izpodbijanem delu
razveljavilo (1. točka izreka), ne da bi presojalo še druge očitke
pobudnika. |
|
14. Ker je Ustavno
sodišče razveljavilo Odlok v delu, ki je določal namensko rabo zemljišč
s parc. št. 443/2, 444/1, 444/2, 444/3 in 445, k. o. Pekre, z
razveljavitvijo za ta zemljišča namenska raba ne bi bila določena. Zato
je določilo tudi način izvršitve svoje odločbe. V razveljavljenem delu
se glede namenske rabe zemljišč uporablja predpis, ki je veljal pred
uveljavitvijo Odloka (2. točka izreka). |
|
C. |
|
15. Ustavno sodišče
je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in drugega
odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice
in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag.
Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in
Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno. |
|
|
Številka:
U-I-372/06-11
Predsednik |
Datum: 13. november
2008 Jože
Tratnik, s. r. |
|