Na
podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15,
25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 3. izredni seji dne
24. 11. 2017 sprejel |
|
O D L O
K |
o
občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice |
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za OPN)
|
(1) S
tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu
Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt
Občine Moravske Toplice (v nadaljevanju: OPN). |
(2) OPN
je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega
razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter
določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN velja za celotno
območje občine Moravske Toplice (v nadaljevanju: občina) in je podlaga
za izdajo dovoljenj za posege v prostor. |
(3) OPN
je usklajen z smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter
upravljavci gospodarske javne infrastrukture oziroma s predpisi z
njihovih delovnih področij. Na OPN je pridobljena tudi Odločba o
sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje, saj je bil zanj izveden
postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti
na varovana območja. |
2. člen
(vsebina OPN)
|
(1) OPN
je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. |
(2) V
strateškem delu OPN se za celotno območje občine določijo: |
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine; |
– zasnova prostorskega razvoja občine; |
– zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
|
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; |
– usmeritve za razvoj v krajini; |
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; |
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(3) V
izvedbenem delu OPN se določijo: |
– enote
in podenote urejanja prostora; |
– območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora; |
– prostorski izvedbeni pogoji; |
– območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti
(v nadaljevanju: OPPN). |
(4) Sestavni deli OPN so: |
– besedilo OPN: odlok (splošni določbi, strateški del OPN, izvedbeni del
OPN, prehodne in končne določbe) s prilogami; |
– grafični deli OPN: grafični prikazi strateškega in izvedbenega dela;
|
– priloge OPN: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, Prikaz
stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora, Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, Povzetek za
javnost, Okoljsko poročilo in Dodatna gradiva. |
II. STRATEŠKI DEL OPN
1. Izhodišča in cilji prostorskega
razvoja občine
3. člen
(analiza stanja, teženj in možnosti
prostorskega razvoja občine)
|
(1) Občina
leži v osrednjem in vzhodnem delu Prekmurja, delno na robu panonske
nižine, pretežno pa v gričevnatem Goričkem, ki je opredeljeno kot
Krajinski park Goričko (v nadaljevanju: KP Goričko). Celotno območje
občine je izrazito kmetijsko, v nižinskem delu prevladuje poljedelstvo,
v gričevnatem delu pa tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Kljub temu
kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le
6,7 % celotnega prebivalstva. Poudarek je na razvoju zdraviliškega
turizma in na dejavnostih, ki so povezane s turizmom. Prebivalstvo v
občini upada, indeks staranja se povečuje, prisotno je pomanjkanje
delovnih mest. |
(2) Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in
industrije v območju KP Goričko, v nižinskem delu tudi zaradi komunalno
opremljenih naselij, kvalitetno bivalno okolje. Zato so prisotne težnje
po širitvi poselitvenih območij, predvsem v okolici lokalnega središča
in v vinogradniških območjih KP Goričko. V naselju Moravske Toplice
narašča težnja po širitvi turističnega območja, predvsem za ureditev
športno-rekreacijskih površin, s čimer se razširi turistična ponudba. Na
področju kmetijstva narašča težnja po intenzivni obdelavi kmetijskih
zemljišč z ogrevanjem in namakanjem. Na Goričkem narašča težnja za
razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, vključno z vinogradništvom ter
dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Na področju gospodarske javne
infrastrukture se intenzivno ureja vodooskrba na Goričkem, ki je
vododeficitarno območje. V strnjenih nižinskih naseljih in delih naselij
se ureja tudi zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. |
(3) Razvojne možnosti občine so še naprej v razvoju zdraviliškega
turizma, ki se z ureditvijo dodatnih površin razširi na
športno-rekreacijski turizem. Zaloge geotermalne vode nudijo možnosti
nadaljnje uporabe v turizmu in kmetijstvu. Možnosti v kmetijstvu so
zaradi raznolikosti območja neomejene: v nižinskem delu se kmetijska
proizvodnja intenzivira z ogrevanjem in namakanjem pod rastlinjaki, v
gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in
živinoreje ter dopolnilnih kmetijskih dejavnosti kot podpora turizmu.
Razvoj turizma na podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od
možnih razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastanitvenih
kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na zdravilišče
Moravske Toplice. |
4. člen
(razvojne potrebe v občini, državi in
regiji)
|
(1) OPN
temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in
Prostorskega reda Slovenije, in sicer se dejavnosti v prostoru občine
usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za
prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno
povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se
racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim
načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna
stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V
občini, predvsem pa v občinskem središču Moravske Toplice in večjih
naselij v občini kot so Bogojina, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci,
se spodbuja razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta in s tem se
zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvaliteta
bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno
opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti,
dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne
vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne
dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko
ogrožajo naravne in druge nesreče. |
(2) Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine znotraj
naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V večini naselij so
širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na
robovih kot zaokrožitev/zapolnitev območja naselja. Nove površine se
zagotovi za razvoj turističnih dejavnosti na celotnem območju občine
predvsem pa v naselju Moravske Toplice. |
(3) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in
posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj
racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Ob finančni
pomoči države se je izvedla vodooskrba celotnega Pomurja, ki predvideva,
da se večina potrebne pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov
ravninskega dela ob Muri. Povezali so se vsi vodovodni sistemi na
območju upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in
Ljutomer. |
(4) V
naseljih, kjer še ni kanalizacije, bo treba pospešeno poiskati tehnične
in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi
odpadnimi vodami. Meteorna kanalizacija se prednostno ureja ločeno.
|
(5) Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša
državna kmetijska gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja
gospodarstva šele razvijajo in se jih usmerja na robove in izven
naselij. Obstoječe kmetije se ohranja v podeželskih naseljih, na območju
pretežno stanovanjske gradnje se jim omogoči ohranjanje brez širitev. V
kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno poljedelsko pridelavo in
pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode. |
(6) Na
območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega
interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših
prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z
osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
OPPN. Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe (brez
možnosti širjenja izkoriščanja mineralnih surovin), s katerimi se bo
izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih
značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v
skladu s predpisi o graditvi objektov. |
(7) Severni del občine je krajinsko območje s prepoznavnimi
značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj
teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter
zavarovanjem. Območje je zavarovano kot KP Goričko, definirano kot
ekološko pomembno območje (v nadaljevanju: EPO) s številnimi lokalnimi
naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje (v nadaljevanju:
Natura 2000). Na območjih se biotska raznovrstnost in habitatni tipi
rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča
vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. Območja varstva
narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, sočasno
pa se območja varstva narave na območju KP Goričko izkoristi kot
razvojni potencial na področju turizma in rekreacije ob upoštevanju
pogojev za varstvo narave. |
(8) V
občini so posebna ogrožena območja zaradi poplav območja ob vodotokih.
Poplavna območja predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje
dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi
načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko
ogrožajo naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na teh
območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta
zaščite in reševanja. |
(9) Del
občinskega ozemlja je sodilo v območje raziskovalnega prostora za
geotermično energijo (centralni del), del pa tudi v območje
raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta in zemeljski plin
(severni in južni del). |
5. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji
sosednjih občin)
|
(1) Občina
je neposredno povezana z drugimi lokalnimi in regijskimi središči
(Mursko Soboto in Lendavo) ter s sosednjimi občinami. Vzhodni del občine
se zaradi prebivalstva madžarske narodnosti povezuje tudi s sosednjo
Republiko Madžarsko. |
(2) Z
Mestno občino Murska Sobota je občina povezana predvsem zaradi
zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole,
zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar omogoča neposredna cestna
povezava. |
6. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja
občine)
|
(1) Prostorski
razvoj občine temelji na stanju prostora, težnjah in možnostih, katerih
osnovna izhodišča so: |
– zdraviliški turizem, ki temelji na izkoriščanju geotermalne vode,
|
– najboljša kmetijska zemljišča kot osnova za: |
– intenzivno kmetijsko pridelavo, |
– proizvodnjo z namakanjem in ogrevanjem pod rastlinjaki ter |
– razvoj
dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, |
– možnosti za širjenje večjih kmetij, kmetijske proizvodnje ali selitev
kmetijskih objektov, kmetijske proizvodnje ali celih kmetij na nove
površine, odmaknjene od stanovanjskih objektov, |
– vinogradniška območja z razvito pridelavo kakovostnih geografskih vin
ter območja sadjarstva v gričevnatem delu občine, |
– izboljšanje izobrazbene strukture v občini, |
– demografska ogroženost, predvsem na Goričkem, |
– lega
občine ob pomembnih prometnih povezavah s sosednjimi občinami in Evropo,
|
– lega v
zavarovanem KP Goričko, kjer so izključene agresivnejše gospodarske
dejavnosti, |
– naselje Moravske Toplice je lokalno središče in pomembno turistično
naselje, |
– izkoriščanje mineralnih surovin, |
– lega
občine ob priključku na avtocesto kot potencial za razvoj gospodarskih
dejavnosti, |
– možnost razvoja drobne obrti v vseh naseljih občine. |
(2) Med
cilje prostorskega razvoja občina uvršča predvsem naslednje:
|
– zagotoviti dodatna delovna mesta v občini, predvsem v turizmu in
kmetijstvu; |
– razviti gospodarske dejavnosti v večjih naseljih v občini, za katere
se zagotovi stavbna zemljišča za obrtne, servisne, trgovske in druge
dejavnosti; |
– izkoristiti lego v KP Goričko z razvojem dopolnilnih kmetijskih
dejavnosti in vinogradništva ter razvojem območij sekundarnih
počitniških območij; |
– izkoristiti razvojne potenciale občine, med katerimi je prioritetna
geotermalna voda, ki se uporablja v turistične namene. Velik potencial
so tudi najboljša kmetijska zemljišča, kjer se omogoči intenzivno
pridelavo pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode za ogrevanje;
|
– izkoristiti kakovosti okolja v območju KP Goričko in v drugih območjih
varstva narave; |
– razvijati alternativne energetske vire, poleg geotermalne vode
razvijati ostale obnovljive vire energije (biomasa, sončna energija);
|
– razvijati turistično dejavnost v občinskem središču, ki ga podpirajo
počitniška območja v KP Goričko ter dopolnilne kmetijske dejavnosti;
|
– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo dodatnih bivalnih
površin in dodatnih rekreacijskih površin; |
– zagotoviti opremljenost vseh naselij z gospodarsko javno
infrastrukturo, predvsem v gričevnatem delu občine; |
– utrditi vlogo vodilne turistične občine v območju regije; |
– ohraniti prostorsko identiteto naselij; |
– celostno ohranjati in varovati objekte in območja kulturne dediščine;
|
– dopolniti funkcijo lokalnega središče naselja Moravske Toplice z
nadaljnjim razvojem turističnih in dopolnjujočih dejavnosti, sanirati in
vzpostaviti zeleni sistem v naselju, ohranjati kulturno dediščino in
razvijati identiteto lokalnega središča; |
– ohranjati dopolnilno gradnjo v območjih razpršene poselitve zaradi
ohranjanja poselitve in kmetijstva v KP Goričko in v demografsko
ogroženem območju Goričkega; |
– varovati naravne vrednote in ohranjati biotsko pestrost, ohranjati in
vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so
pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje Goričkega;
|
– izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične integracije
prometnih podsistemov. |
(3) V
občini so poleg območij namenske rabe še posebna območja: to so poplavna
območja in območja varstva narave, ki predstavljajo oviro za prostorski
razvoj in razmeščanje dejavnosti. Zato občina med cilje prostorskega
razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven
naravovarstvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne
in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so ali bodo
ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč. |
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
7. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve
in razvoj dejavnosti)
|
(1) Vsa
nižinska naselja so omejena z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, kar
onemogoča nadaljnjo širitev, zato se poselitev prednostno usmerja v
strnjena naselja in strnjene dele naselij, kjer so že zagotovljene
površine za stanovanjsko gradnjo. Poselitev se usmerja tudi v območja
razpršene poselitve zaradi ohranitve poseljenosti, ohranitve kmetijske
dejavnosti ter razvoja turističnih območij. Opredeljena so tudi posebna
območja za počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice, definirane v
gričevnatem delu občine, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov.
Počitniške hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi nimajo funkcije
stalnega bivališča. |
(2) V
lokalnem središču naselju Moravske Toplice in večjih ter bolj razvitih
naseljih v občini, kot so Bogojina, Martjanci, Fokovci in Prosenjakovci,
občina ne zagotavlja dodatnih prostorskih možnosti za razvoj poselitve,
zato se poselitev usmerja v ostala naselja in zaselke, kjer so manj
kvalitetna kmetijska zemljišča. Poselitvena območja postajajo tudi
nekatera vinogradniška območja, kjer je pretežni del gospodarskih in
počitniških objektov že spremenjen v stanovanja. |
(3) Kmetijske dejavnosti se ohranja in razvija v vseh podeželskih
naseljih, vaseh in zaselkih razen v območjih, ki so pretežno namenjena
za razvoj turističnih dejavnosti. Večje kmetijske proizvodne objekte se
usmerja izven naselij. Na kmetijskih zemljiščih v nižinskem delu občine
se zagotovi možnost intenzivne proizvodnje pod rastlinjaki z namakanjem
in ogrevanjem z geotermalno vodo. |
(4) Razvoj gospodarskih in posebnih dejavnosti se usmerja v razvitejša
naselja, kot sta Bogojina in Prosenjakovci. V Moravskih Toplicah pa se
zagotovi nadaljnji razvoj turističnih dejavnosti. |
(5) Centralne dejavnosti se razvija v občinskem središču Moravske
Toplice in v centrih z izrazitejšo centralno dejavnostjo kot so
Bogojina, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci. V ostalih naseljih se
zagotovi osnovna oskrba, servisi in obrt. |
(6) Razvoj turizma je usmerjen v razvoj obstoječih območij, predvsem v
lokalnem središču in v obstoječa vinogradniška območja na Goričkem, kjer
se razvija dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Načrtovan razvoj
turističnih dejavnosti na območju KP Goričko, ki morajo biti povezane z
omejitvami in cilji KP Goričko ter skladne z načrtom upravljanja in
ostalimi dokumenti KP Goričko. |
(7) Za
razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča, na
krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno
infrastrukturo. Rekreacijske dejavnosti se širijo predvsem v naselju
Moravske Toplice, ki služijo kot dopolnilna dejavnost obstoječim
turističnim kompleksom. |
8. člen
(omrežje naselij, njihova vloga in
funkcija)
|
(1) Omrežje
naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v OPN
opredeljena naselja. |
(2) Naselja v občini so nižinska obcestna naselja in naselja v razpršeni
poselitvi, glede na morfologijo imajo vsa še pretežno kmečki značaj. Po
funkciji so naselja bivalna območja, z še ohranjeno kmetijsko
dejavnostjo. Večje kmetije so ohranjene v manjšem številu in pretežno v
nižinskem delu občine. V občini je tudi več območij gradnje
vinogradniških objektov, ki prehajajo v počitniška in stanovanjska
naselja. Območja družbene infrastrukture so razvita v občinskem središču
v Moravskih Toplicah in v večjih naseljih, kot so Bogojina,
Prosenjakovci, Fokovci in Martjanci. V ostalih naseljih so omejena na
posamične vaško-gasilske domove, sakralne objekte in trgovine. Javne
površine so v vseh naseljih omejene na rekreacijske in športne površine.
|
(3) Občinsko središče Moravske Toplice je lokalno središče, ki
zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za
vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
Naselje je tudi pomembno zdraviliško naselje. S širitvijo turističnih
območij, predvsem športno-rekreacijskih površin postaja zdravilišče
Moravske Toplice pomemben športno-turistični center. Funkcijsko bolj
razviti naselji, sta Bogojina in Prosenjakovci, ki sta družbena centra,
ki zagotavljata možnosti za osnovno oskrbo, osnovno izobraževanje, z
razvojem gospodarskih in posebnih con pa tudi delovna mesta. Ostala
naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So bivalna naselja, v
nižinskem delu občine strnjena, z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi in
zadovoljujejo osnovno preskrbo, razvoj obrti, servisov, turizma in
rekreacijo. Poseben pomen imajo v občini vinogradniška območja, kjer
poselitev ohranja in razvija vinogradniško dejavnost, v teh območjih se
zagotavlja dodatne stanovanjske površine in spodbuja dopolnilne
turistične dejavnosti. |
9. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
|
(1) Prometne
povezave v občini in povezave s širšim območjem potekajo izključno po
cestnem omrežju in pretežno v smeri k regionalnim središčem Murski
Soboti in Lendavi. Vzhodni del občine je povezan tudi s sosednjo
Republiko Madžarsko. |
(2) Pomembna prometna smer se odpira po regionalni cesti
Bogojina–Beltinci, ki je priključena na avtocesto in predstavlja
najbližjo povezavo občine z ostalo Slovenijo in Republiko Madžarsko po
avtocesti. |
10. člen
(ostala pomembna območja)
|
(1) Severni
del občine leži v KP Goričko, ki je prepoznavno območje naravnih
kvalitet. V njem se varuje naravne vrednote ter ohranja biotska
raznovrstnost in krajinska pestrost ter omogočajo razvojne možnosti
prebivalstva. Namen KP Goričko je tudi povezovanje gospodarskega in
socialnega razvoja ter čezmejno sodelovanje. Območje KP Goričko je tudi
pomembno gospodarsko in turistično območje, v katerega se usmerja razvoj
vinogradništva in sadjarstva ter dopolnilne kmetijske dejavnosti, ki
podpirajo razvoj kmečkega in počitniškega turizma. |
(2) Posebna območja, ki so v občini opredeljena kot kvalitetna in vredna
območja, so območja varstva narave in območja kulturne dediščine. V teh
območjih se ohranja obstoječe stanje, razvija se le dejavnosti, ki ne
spreminjajo pomena krajine. Varuje tudi območja habitatnih tipov izven
zavarovanih območij (mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda,
gozdovi) ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci, itd). Območja in
objekte kulturne dediščine se celostno varuje. Poleg objekta kulturne
dediščine se varuje tudi njegovo vplivno območje. |
(3) Ostala pomembna območja v občini so območja mineralnih surovin,
predvsem je to še delujoča gramoznica v Ivancih, ki se po eksploataciji
kot vodna površina nameni za rekreacijske in turistične namene. Kot
rekreacijske površine so že urejene opuščene gramoznice v Mlajtincih,
Lukačevcih in Ivancih. Ostale opuščene gramoznice, kot npr. v Filovcih,
se bodo sanirale v rekreacijske namene. Na perspektivnih nahajališčih bo
izkoriščanje dopustno, ko se bo območja z osnovno namensko rabo prostora
opredelilo kot območje mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja
mineralnih surovin sprejet OPPN (npr. gramoznica v Ivancih). Sanacija
nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi
objektov. |
(4) Ob
že definiranem, vendar še ne izgrajenem turističnem območju Rimska Čarda
je načrtovana večja akumulacija, ki bo poleg funkcije zadrževanja
poplavnih vod, namenjena tudi za rekreacijsko-športne dejavnosti. V
prvotni fazi se izvede suhi zadrževalnik, v drugi fazi pa se pristopi k
ureditvi vodnega zadrževalnika "Sebeborska akumulacija". |
3. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture
11. člen
(zasnova javne gospodarske
infrastrukture)
|
(1) V
zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na komunalni
ureditvi naselij in turističnih območjih, na ureditvi lokalnih cest za
izboljšanje prometne varnosti, na ureditvi dodatnih turističnih
kolesarskih in pešpoti ter vzpostavitvi lokalnega javnega prometa.
|
(2) Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj cestne
infrastrukture se usmerja v posodobitev lokalnih cest in poti s sanacijo
cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med naselji
ter ureditev dodatnih turističnih poti na Goričkem. Po Strategiji
prostorskega razvoja Slovenije je predvidena nova železniška proga
Beltinci (Murska Sobota–Lendava) in je v sklopu rekonstrukcije
železniške proge Ormož–Murska Sobota–Hodoš, obvozna proga mesta Murska
Sobota. Ena od variant načrtovane obvozne proge, v naselju Noršinci
tangira tudi občino. |
Znotraj
občinskega središča in sosednjih bolj urbaniziranih naseljih (Martjanci,
Prosenjakovci, Bogojina, Fokovci) se za izboljšanje pogojev za hojo in
kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s
čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter
istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni
domovi, trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja,
trgovskih centrih, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.
|
Istočasno se zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen
območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov
predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj,
kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je
potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno
označiti. |
Sistem
javnega potniškega prometa je na področju avtobusnega prometa
zadovoljivo razvit. Avtobusni promet je urejen tako na tranzitni
medregijski ravni, v smeri proti okoliškim regijskim središčem in naprej
po ostali Sloveniji, kakor tudi na lokalni medkrajevni ravni (šolski
prevozi, lokalni prevozi). Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen
predvsem ob državnih cestah, kjer so urejena tudi avtobusna
postajališča. Lokalni medkrajevni promet je razvit po celotnem območju
občine in služi tako šolskemu kot tudi ostalemu potniškemu prevozu
prebivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven občine. Za
potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena tudi
avtobusna postajališča, v večini primerov pa se avtobus ustavlja kar na
cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega
potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni
regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in
centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje,
oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih
prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo
izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega
avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le te načrtujejo, s čimer se
bo zagotovil tudi varen dostop do njih. |
(3) Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev
najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi
povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih (v
nadaljevanju: tk) omrežij ter gradnjo ter povezovanje optičnih in drugih
omrežij. |
(4) Ob
povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni
moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje
s pripadajočim omrežjem. Za pridobivanje električne energije se
prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča
obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi
objekti. |
Pri
nadaljnjem razvoju električne energije bo občina pri načrtovanju v
prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, kot
so veter, geotermalna energija, energija biomase in drugi viri z
upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter
družbene sprejemljivosti. Energija iz biomase temelji predvsem na
uporabi odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na
predelavi kmetijskih pridelkov. Plinovodno omrežje je v občini
načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri energije glede na
interes občanov. |
(5) Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode, se bo
uporabljala v turizmu, kmetijstvu in za daljinsko ogrevanje
gospodinjstev/stanovanj. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za
ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah. |
(6) Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne,
učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je bila občina
vključena v regionalno zasnovo vodooskrbe Pomurja. |
(7) Občina načrtuje izgradnjo kanalizacije tudi v naseljih, kjer odvod
fekalnih voda še ni rešen. Zaradi povečanih potreb po čiščenju
komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti
usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s
področja varstva okolja. Na območjih, kjer ni predvidenega
kanalizacijskega omrežja, občina načrtuje in sofinancira nakup ter
vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. |
(8) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu,
kamor je padla. Odvaja se jih ločeno in se prioritetno spelje v tla na
ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike. Padavinske vode se
spelje v površinske odvodnike, na način, da se ne poslabša vodni režim
in stanje voda. |
(9) V
občini je večji vodotok potok Ledava ter vodotok Curek, ki prečka
državno mejo, ki sta vodotoka 1. reda in ostali manjši potoki:
Martjanski potok, Ratkovski potok, Bukovniški potok ter ostali potoki,
ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode
se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene,
pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve
kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na
poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na področju
vodnega gospodarstva se načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov
in površinskih odvodnikov, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in
možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij. |
(10) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter
recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem
so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije
iz obnovljivih virov. V občini je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov
urejeno v vseh naseljih. V občini je predvidena ureditev zbirnega centra
za ločeno zbiranje odpadkov ob zadrugi v Fokovcih. Deponija za ruševine
in gradbeni material je na območju namenjenem za posebne dejavnosti v
Bogojini. |
(11) Naravovarstvene usmeritve pri umeščanju gospodarske javne
infrastrukture v prostor: |
– Gospodarsko javno infrastrukturo naj se prednostno načrtuje na že
degradiranih območjih, ob obstoječih gospodarskih conah ter
infrastrukturnih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih
območij. Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja
naj se celovitost prostora naravno ohranjenih območij oziroma naj se
vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali (upoštevati
mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi
rešitvami zagotavljati prehodnost). |
– Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na
naravne vrednote in biotsko raznovrstnost naj se ustrezno sanira.
|
– Pri
zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za
ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in
obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za
zajezitvijo. |
– Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno
izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter naj se
v največji meri načrtujejo znotraj že obstoječih daljinskih vodov ali
druge gospodarske javne infrastrukture. |
– Na
odsekih cest, preko katere poteka selitev dvoživk v času razmnoževanja,
naj se v primeru rekonstrukcije ceste oziroma njihovem vzdrževanju
načrtuje ustrezne tehnične rešitve in varstvene ukrepe za neoviran
prehod dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh. |
– Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih
naprav naj se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih
vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje
njihovih lastnosti. |
– Infrastruktura za izrabo alternativnih virov energije (npr. sončni
sprejemniki) se praviloma namešča v območjih gospodarskih con,
poselitvenih območjih in na objektih. Na območjih kmetijske rabe ali
ostalih območjih se teh objektov ne namešča, še posebno, če to ogroža
ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov ogroženih in zavarovanih
vrst ter vidno podobo naravnih vrednot. Druga infrastruktura (npr.
vetrnice) se nameščajo izven območij ohranjanja ogroženih vrst in
habitatnih tipov (npr. ptice, suha travišča) in čim bližje urbaniziranim
območjem, z možnostjo čim krajših navezav na energetsko infrastrukturno
omrežje. |
– Z
namenom zmanjšanja pritiska motornega prometa na zavarovana območja, naj
se na robovih območij uredi vstopno-izstopna mesta z zadostnim številom
parkirnih mest in se znotraj zavarovanih območij za obiskovalce uredijo
trajnostne oblike mobilnosti. |
(12) Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh območjih, ki so
opredeljena kot stavbna zemljišča. |
4. Določitev okvirnih območij naselij
12. člen
(okvirna območja naselij)
|
(1) Okvirna
območja naselij: |
– lokalno središče – občinsko središče Moravske Toplice; |
– ostala
naselja namenjena bivanju, ki imajo: |
– razvito centralno dejavnost: Bogojina, Prosenjakovci, Martjanci,
Fokovci, |
– razvito turistično dejavnost: Tešanovci, Kančevci, Selo, Sebeborci,
Bukovnica, Bogojina in |
– ostala
naselja. |
(2) Samostojna strnjena naselja v občini so naselja, ki obsegajo
zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbenih
inženirskih objektih ter urejenimi javnimi površinami in presegajo
velikost 10 objektov. To so naselja: Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci,
Ivanci, Čikečka vas in Pordašinci kot enovita naselja brez objektov
izven naselij, torej brez razpršene poselitve in brez območij razpršene
gradnje. |
(3) Ostala samostojna strnjena naselja, ki vključujejo tudi izgrajena
območja za gradnjo vinskih kleti, so naselja: Martjanci, Tešanovci,
Bogojina, Filovci, Motvarjevci, Prosenjakovci, Lončarovci, Ivanjševci,
Berkovci in Središče. |
(4) Naselja z več strnjenimi deli, ki presegajo velikost 10 objektov in
vključujejo tudi območja razpršene poselitve so naselja Andrejci,
Moravske Toplice in Sebeborci. Ta naselja imajo večji centralni del ter
več manjših zaselkov, ki so del razpršene poselitve, v vseh naseljih pa
so tudi območja gradnje vinskih kleti, ki so opredeljena kot razpršena
gradnja ali kot podeželska naselja z vinskimi kletmi. |
13. člen
(opredelitev območij razpršene gradnje)
|
(1) Razpršena
gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z
nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več
kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih zemljišč, ki so komunalno
neopremljena in predstavljajo negativen pojav v prostoru. |
(2) Na
območju občine sta poleg, posamičnih objektov razpršene gradnje,
evidentirani dve večji območji razpršene gradnje v Ivanovcih in
Sebeborcih, za kateri je predvidena sanacija razpršene gradnje. Območji
se opredelita kot posebno zaključeno območje poselitve, za kateri se
izdela OPPN, kjer gre za: |
– območja s kmetijskimi objekti, ki se jim spreminja namembnost in se
pretežno uporabljajo za bivanje, |
– obstoječo razpršeno gradnjo, ki predstavlja poseben vzorec poselitve
na gričevnatih območjih (npr. vinogradniška območja) in je vezana na
kmetijsko pridelavo. |
14. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
|
(1) Kot
razpršeno poselitev izven strnjenih delov naselij, kjer je značilna
nizka gostota poselitve, demografska ogroženost, starejši in razpršeni
objekti, zgrajeni pred letom 1967 se opredeli dele naselij Središče,
Ivanjševci, Lončarovci, Kančevci, Ratkovci, Berkovci, Prosenjakovci,
Pordašinci, Motvarjevci, Bukovnica, Čikečka vas, Selo, Fokovci, Vučja
Gomila, Suhi vrh, Ivanovci, Krnci, Andrejci, Sebeborci, Moravci,
Bogojina, Filovci, Tešanovci in Križevci. |
(2) Na
območju občine se razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec
ohranja na: |
a)
območjih izven naselij s posebnimi prostorskimi ureditvami, ki so:
|
– žage
in mlini, |
– lovski
domovi, počitniški objekti, |
– gostinski objekti izven strnjenih naselij, |
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi,
kapelice, znamenja ipd.), |
– samotne domačije (kmetije, posamične stanovanjske stavbe,) in zaselki,
|
– kmetijske stavbe ter njihove skupine (čebelnjaki, lovske preže ipd.),
|
– turistični, rekreacijski in športni objekti. |
b)
območja s kmetijami, posamičnimi stanovanjskimi stavbami, z vinskimi
kletmi, zidanicami, počitniškimi hišicami, vinotoči, kmečkimi turizmi.
|
(3) Izven naselij se ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora,
dislocirano ali na robovih, predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki
jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v
naseljih. |
(4) Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna za potrebe
kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejavnosti, za
športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokalnih gospodarskih
javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), za namene splošne rabe
(lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva
okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja
prepoznavnih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo
opuščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme se načrtujejo v
primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. |
(5) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso
združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v
odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna
igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, staje za drobnico
in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice,
objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske
farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so
cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).
|
(6) Na
območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni
poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in
funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo. Na teh območjih je
možna gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede
na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja pri čemer se
upošteva tudi vzorec obstoječe razporeditve objektov na parceli ter
velikost objektov, s čimer se prispeva k ohranjanju in razvoju kulturne
krajine. |
(7) Pri
gradnji objektov na območju razpršene poselitve se ohranja skladnost med
funkcijami območja, grajeno strukturo oblikovno dopolnjuje na način, da
se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavlja smotrna raba
prostora in umešča objekte v bližino grajenih struktur na način, da so
vizualno manj izpostavljeni. Ti objekti ne smejo ogroziti naravnih
vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih
vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora
kakovosti, naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na
njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje
mineralnih surovin). Stanovanjska gradnja je na območjih razpršene
poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe
stanovanjske pozidave. |
15. člen
(obstoječa vinogradniška območja)
|
(1) V
občini je vinogradniška območja možno evidentirati znotraj območij
razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni
vzorec v krajini z nizko gostoto pozidave, kjer je zaslediti zidanice,
vinske kleti, gospodarske objekte za spravilo sadja, orodja in
mehanizacije ter s posamičnimi domačijami (s stanovanjskimi objekti,
samotne kmetije) in mešani zaselki. |
(2) Območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se
komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost,
tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge
zunanje ureditve. |
(3) Na
vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja
zidanic, vinskih kleti, vinotočev ter objektov, ki služijo dejavnosti na
območju in sekundarno občasnemu bivanju in so opredeljena kot posebna
območja, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Dopustna je tudi
prenova, rekonstrukcija ali odstranitev obstoječih stanovanjskih
objektov. Na teh območjih je dopustna ureditev turistično-gostinskih
dejavnosti v obsegu, značilnem za vinogradniška območja. Za večja
območja se izdela OPPN. |
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
16. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in
celovito prenovo)
|
(1) Razvoj
naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev naselij. V občini
je glede na še nezazidana stavbna zemljišča v nekaterih naseljih razvoj
vseh naselij prednostno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev
nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih
površinah. |
(2) Notranji razvoj naselij je predvsem zapolnitev nezadostno
izrabljenih površin, pri čemer se upošteva morfološke in funkcijske
značilnosti območja ali naselja. Zagotavlja se kvalitetne bivalne
razmere v skladu z merili in pogoji za določitev velikosti parcel in
objektov. V naseljih se zagotavlja tudi zadostne javne površine,
vzpostavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi
površinami ter ohranja in razvija kvalitetne urbanistične zasnove in
vzorce. |
(3) Večje nezazidane površine so v Andrejcih, Bogojini, Martjancih,
Fokovcih, Selu, Prosenjakovcih, Vučji Gomili in posamične vrzeli med
obcestno zazidavo v nekaterih ostalih naseljih. Nekatera zemljišča se
izloči iz poselitvenih območij zaradi lege v območjih režimov (npr.
poplavno območje v Martjancih), zaradi neustrezne lege glede na možnosti
komunalne opreme (npr. Bogojina, Prosenjakovci) in tudi zaradi zahteve
lastnikov zemljišč, da se zemljišča ohrani v dejanski, to je kmetijski
rabi (npr. predvsem na vinorodnih območjih). |
(4) Prenova v naseljih je omejena na komunalno in oblikovno prenovo. S
prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične,
prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in
ekološke razmere v naselju ali delu naselja s čimer je mogoče ustvariti
kvalitetne pogoje za razvoj naselja. V občini v naseljih ni večjih
degradiranih območij. Nezadostno izkoriščena so le posamična območja
nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se zapolnijo v skladu z morfologijo
naselja. |
(5) Naselja, v katerih ni možno zagotoviti dovolj zemljišč za
stanovanjsko gradnjo znotraj obstoječih meja, se širijo tudi navzven. To
je predvsem lokalno središče in turistično naselje Moravske Toplice,
kjer se prostor namenja pretežno za dopolnilne turistične dejavnosti,
manj pa za stanovanja. Manjkajoče stanovanjske površine se zagotovi v
razširjenih bližnjih zaselkih: Brzinšček, Rumičev breg, Zgornji Moravci,
Sepov breg, kjer bo možna mešana gradnja stanovanjskih in počitniških
objektov. Ostale načrtovane širitve v glavnem skladne z morfologijo
naselja ter pomenijo zaokrožitev meje naselij, z načrtovanimi
novogradnjami pa bo izkoriščena tudi zgrajena gospodarska javna
infrastruktura. |
(6) Poleg turističnih kompleksov v Moravskih Toplicah se nova turistična
območja za gradnjo počitniških naselij načrtujejo v Tešanovcih, kjer se
razširi turistično naselje »Panonska vas« v Tešanovcih. |
(7) Naravovarstvene usmeritve za razvoj poselitve: |
– Poselitev naj se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih
območjih, ob prometnicah, ter na naravovarstveno manj občutljivih
območjih. Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški
objekti) na območjih z naravovarstvenimi vsebinami, naj se prednostno
zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na
ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine. |
– Pri
načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov
izven poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– V
območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se poselitev
prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode živalim.
|
– Sprememba rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča naj se izvede le v
primerih, ko to ne bo imelo bistvenega vpliva na ugodno stanje ogroženih
in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno
glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike
Slovenije. |
– Gradnja objektov naj se ne načrtuje ob vodotokih, na poplavnih
območjih ali erozijsko nestabilnih tleh, tako da se zagotovi prostor za
sanacijo morebitnih degradiranih površin (povodni, plazovi ipd.) ter čim
bolj naravna ponovna vzpostavitev (vodnih, obvodnih, gozdnih ipd.)
habitatnih tipov. |
– Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča
fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča,
posamezna in skupine dreves. |
17. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti)
|
(1) Razvoj
dejavnosti v lokalnem središču Moravske Toplice je usmerjen v dopolnitev
turističnih kapacitet, tako zdraviliških kot nastanitvenih. Dodatno pa
tudi v ureditev površin za šport in rekreacijo. Poleg že urejenega
igrišča za golf v neposredni bližini zdravilišča, je načrtovana ureditev
večjih športnih površin in objektov, kjer bodo možni treningi in
tekmovanja. Zaloge geotermalne vode nudijo možnosti nadaljnje uporabe
tudi v kmetijstvu zato se spodbuja tudi kmetijska proizvodnja pod
rastlinjaki. |
(2) Glede na to, da je osnovni cilj prostorskega razvoja občine
zagotoviti površine, na katerih bi se razvile dejavnosti, ki bodo
zagotavljale nova delovna mesta, in ker v lokalnem središču zaradi
usmeritev v turizem ni možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti, je
načrtovan razvoj gospodarskih in posebnih dejavnosti v naselju Bogojina.
Ob izgradnji avtoceste je naselje Bogojina dobilo novo funkcijo, leži
namreč na priključni cesti na avtocesto, ki povezuje občino s širšim
območjem Slovenije. |
(3) Razvoj dejavnosti v ostalih naseljih je omejen na razvoj kmetijstva,
dopolnilnih kmetijskih dejavnosti ter servisnih, obrtnih in manjših
proizvodnih dejavnosti. Razvoj turizma na podeželju je zaradi
zavarovanega KP Goričko ena od možnih razvojnih alternativ, usmerja se
predvsem v razvoj nastanitvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki
so navezana na zdravilišče Moravske Toplice. Možnosti v kmetijstvu so
zaradi raznolikosti območja neomejene. Tako se v nižinskem delu
kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem in namakanjem pod
rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva,
sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih kmetijskih dejavnosti kot
podpora turizmu. |
(4) V
vseh naseljih občine se omogoči razvoj turizma na deželi, tudi kot nova
turistična nastanitvena območja. |
18. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje)
|
(1) V
vseh strnjenih obcestnih naseljih s še ohranjeno podolžno obliko naselja
(Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Tešanovci, Bogojina, Filovci,
Sebeborci, Andrejci, Čikečka vas, Prosenjakovci, Pordašinci, Lončarovci,
Ivanjševci, Središče, Berkovci) se ohranja značilno obcestno zazidavo z
upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v
notranjosti gospodarski objekti z upoštevanjem obcestne gradbene linije.
Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja
gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. V ozadju se
ohranjajo značilni zeleni robovi naselij, kjer je dopustna le gradnja
gospodarskih kmetijskih objektov. |
(2) V
strnjenih delih naselij v območjih razpršene poselitve se upošteva
racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin.
Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine
za javne zelenice ob objektih družbene infrastrukture (pretežno so to
vaški domovi). |
(3) V
lokalnem središču Moravske Toplice se v starem delu naselja ohranja
značilnost kmečkega naselja, pri oblikovanju objektov pa se ohranja
značilnosti prekmurske arhitekturne tipologije. V spodnjem delu naselja
in v zdraviliških kompleksih ni posebnih strukturnih kvalitet, zato se
oblikovanje podredi namenu, upošteva se omejitev pri višinskih gabaritih
(do P+3) in oblikovanje večjih objektov v manjših, sestavljenih enotah.
|
6. Usmeritve za razvoj v krajini
19. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
|
(1) Razvoj
v krajini je usmerjen predvsem v razvoj turističnih in rekreacijskih
območij ter razvoj kmetijstva. V teh panogah se izkoristi naravne
danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju
varstvenih režimov. |
(2) Usmeritve za razvoj kmetijstva: |
– Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo in živinoreja,
v gričevnatem delu tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Poljedelstvo se
usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem in pridelavo pod rastlinjaki
z ogrevanjem z geotermalno vodo. Namakanje v nižinskem delu občine je
problematično, saj je to tudi območje pomembnejše podtalnice, ki je
prvenstveno namenjena za pitno vodo. Zato je namakanje omejeno na
pokrite površine pod rastlinjaki. V gričevnatem delu občine je
načrtovano namakanje sadovnjakov ter ureditev akumulacij na potokih, iz
katerih bi se zagotavljala namakalna voda. |
– Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki
zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske
raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na EPO in
območjih Natura 2000. |
– Na
večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo
omejki, živice, posamezna drevesa in skupine dreves, gozdni otoki in
vodna telesa. |
– V
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana
ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali
izravnalne ukrepe. |
– Melioracije na območjih ohranjanja narave se izvaja le na kmetijskih
zemljiščih, kjer je mogoče zagotavljati ohranjanje lastnosti naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti. |
– Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti
krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč
prehod prostoživečih vrst. |
– Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje,
integrirana pridelava) ter tako izvajanje kmetijskih dejavnosti, ki
zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– Kmetijska pridelava v rastlinjakih naj se načrtuje izven območij,
namenjenih ohranjanju biotske in krajinske pestrosti. Ohranjajo se naj
ekstenzivni sadovnjaki. |
– Ohranja se gozdne otoke in vegetacijo ob vodotokih na območjih
intenzivnejše kmetijske rabe. Na območjih kjer je bila ob vodotokih
gozdna in grmovna vegetacija izkrčena naj se ponovno revitalizira v
skladu z konkretnimi usmeritvami za varstvo naravnih vrednot in
ohranjanja biotske raznovrstnosti Zavoda RS za varstvo narave.
|
(3) Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije: |
– Turistična dejavnost izven naselij je usmerjena v ohranjanje in
vzdrževanje krajinske podobe gričevnatega dela občine. Zagotavlja se
tudi dodatne turistične pohodne in kolesarske poti ter rekreacijska
območja. Ob tem se prednostno uporabijo obstoječe poti. Nova
nastanitvena območja se prioritetno ureja v območjih, ki so že
definirana kot počitniška območja ter na ostala atraktivna območja. V
OPN se ohranja zemljišča v Bukovnici za načrtovan turistični kompleks,
ohranja se turistična območja za vinotoče, kmečke turizme, apartmajska
naselja, turistična območja ob gramoznicah ter druge atraktivne točke.
Ohrani se tudi turistično območje v Rimski Čardi, kjer je prav tako že z
izvedbenim prostorskim aktom definirano zdravilišče za psoriazo. V
naselju Tešanovci se ob obstoječem apartmajskem naselju zagotovijo
dodatne površine za njegovo razširitev. Ob gramoznici v Ivancih je
načrtovano območje za ureditev turističnega območja s kampom, saj bo
gramoznica po končanem izkoriščanju namenjena za turizem in rekreacijo.
|
– Rekreacijska območja so omejena na travnata igrišča, ki so urejena v
vseh naseljih oziroma na njihovem robu. Večja rekreacijska območja izven
naselij, razen območij, ki so namenjena za turizem (npr. ob kompleksu
Vivat), niso načrtovana. Opuščene gramoznice z vodno površino so ribniki
z urejenimi brežinami za prostočasne dejavnosti. |
– Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo,
kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi ter ne
zahtevajo gradnje večjih (infrastrukturnih) objektov. |
– Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter druge rekreacijske poti se na
območjih ohranjanja narave načrtuje predvsem po že obstoječih poteh ter
ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti. |
– V
območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in
neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se
turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v
poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne
zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. |
– Razvoj
turizma in rekreacije se usmerja v dvig kvalitete in ne obsega ponudbe,
še posebej na obremenjenih območjih ali naravovarstveno občutljivejših
območjih. |
– Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem
omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (Pravilnik o
določitvi in varstvu naravnih vrednot). |
– Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene
posege in predstavljajo večje onesnaževanje se načrtujejo izven območij,
ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki, naravne vrednote …) in ob
obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih
območij. |
(4) Usmeritve za razvoj gozdarstva: |
– Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne
prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na EPO in območjih
Natura 2000. |
– Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo (EPO in Natura 2000). |
– Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih
značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe, ali v
primerih, ko bi posegi zahtevali prostorsko preobsežne ukrepe (npr.
utrditve v betonu ipd.). |
– V
območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike
naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. |
– Krčitve gozdov na nekdanjih kmetijskih zemljiščih za namene
pridobivanja kmetijskih zemljišč na naravovarstvenih območjih se lahko
izvedejo le v skladu s konkretnimi usmeritvami Zavoda RS za varstvo
narave. |
(5) Usmeritve za razvoj voda: |
– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– Obsega
poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je
to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. |
– Načrtuje se ohranitev mlak, lokev, ki se namenjajo ohranjanju biotske
raznovrstnosti in tradicionalni rabi (zalivanje, napajanje živali) ali
drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela
varstva narave (ohranjanje položnih brežin, naravne zarasti ipd.).
|
– Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva
naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev (so)naravne rečne dinamike.
|
– Na
reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega
stanja. V primerih regulacij in hidromelioracij, pri katerih so bile
uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost
sanacije reguliranih strug in ponovne vzpostavitve retenzijskih površin
za zadrževanje visokih voda ob vodotoku. |
– Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in
tehničnimi rešitvami, onesnažena vodna telesa (vodotoke, jezera ipd.)
oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira. |
– Pri
zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za
ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in
obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za
zajezitvijo. |
– Gradnja hidroenergetskih objektov naj se prednostno načrtuje na
degradiranih delih vodotokov. |
– Gradnja hidroenergetskih objektov na vodotokih, ki imajo na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se izvaja le v
primeru upoštevanja pogojev, s katerimi se zagotavljanja ekološko
sprejemljiv pretok ter varstvo naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. |
– Ob
vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo
ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih
(invazivnih) rastlinskih vrst. |
– Za
namakanje kmetijskih površin naj se načrtuje izgradnja namakalnih
sistemov. |
– Odvzem
vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in
delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na
izkoriščanje energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev
vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in
za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. |
– Kopališka in druga infrastruktura naj se prednostno načrtuje na
degradiranih območjih na način, ki omogoča izboljšanje stanja vodnih in
obvodnih vrst habitatov. |
– Pri
posegih, ki se navezujejo na posebno rabo voda, se mora pridobiti vodno
pravico, na podlagi zakonodaje s področja upravljanja voda. |
(6) V
bližini naselja Ivanci deluje večja gramoznica, za katero je bila
načrtovana večja širitev, ki pa se v OPN več ne prikazuje. Zemljišče se
zopet nameni za kmetijsko in delno za gozdno rabo. Del gozda se nameni
tudi za turistično dejavnost. |
(7) Na
območju KP Goričko se spodbuja oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja
ali obnovi značilna kulturna kmetijska krajina in ekstenzivna travišča.
Na habitatnih tipih zaraščajočih se travišč se spodbuja rabo kmetijskih
površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja
biotske pestrosti. |
(8) Na
območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status
(zavarovana območja, EPO, naravne vrednote, območja Nature 2000) se
načrtujejo in izvajajo komasacije in agromelioracije pod posebnimi
pogoji iz tega odloka in naravovarstvene službe. |
(9) Z
namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti se zagotavlja in spodbuja
ohranjanje mozaične krajine in s tem povezane krajinske pestrosti.
|
(10) Ohranja se prepoznavnost značilnih reliefnih oblik, predvsem
tistih, ki dajejo prostoru identiteto. |
(11) Usmeritve za razvoj mineralnih surovin: |
– Raba
mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo že obstoječih
območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve. Nove objekte se
načrtuje le izjemoma in izven naravovarstveno občutljivih območij.
|
– Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin se načrtuje tako, da se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
– Obstoječe kope v sicer naravno ohranjenih območjih in na območjih z
naravovarstvenim statusom, se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno
stanje. |
(12) Deponije zemljine in viškov izkopnega materiala, ki nastanejo pri
gradnji, naj se praviloma načrtuje izven območij z naravovarstvenim
statusom, izven območij ogroženih habitatnih tipov in habitatov
ogroženih vrst, izven poplavnih in ostalih ogroženih območij ter izven
območij vodnih in priobalnih zemljišč. Na območjih z naravovarstvenim
statusom se območja deponiranja načrtuje tako, da zasipavanje ne bo
ogrozilo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na enak način naj
se izvajajo tudi izboljšave oziroma melioracije kmetijskih zemljišč
(nasipavanje z zemljino). |
(13) Sanacija degradiranih površin naj se izvede z vzpostavitvijo
avtohtone gozdne vegetacije ali kmetijske rabe. |
(14) V
vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih
ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij, ki neposredno
služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni
opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna
infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno
dobro), ki so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja,
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju
prepoznavnih značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji,
za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter
za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar
so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in
posegi na najboljših kmetijskih zemljiščih pod pogojem, če ni mogoče
uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.
|
20. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za obrambo)
|
(1) Kot
območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika
naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska, plazljiva
in požarna območja. |
(2) Poplavna območja na območju občine so ob vodotokih Lipnica,
Martjanskem potoku s pritoki ter Kobiljskem potoku. |
(3) Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko območje, kjer se
upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje
ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri
poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne
protierozijske ukrepe oziroma upoštevati predpise. |
(4) Na
poplavnih območjih, območjih z visoko podtalnico, na območjih plazov,
erozij in usadov je treba zagotoviti varne življenjske razmere s
sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanje razvoja sorazmerno glede
na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo
človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na teh območjih se
ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. Glede na stopnje potresne ogroženosti morajo biti objekti
protipotresno projektirani in grajeni. Potrebno je opredeliti potresno
intenziteto in projektni pospešek tal. Pri planiranju se upošteva tudi
požarno ogroženost. |
(5) V
občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo
gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih
požarov. Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa Zakon
o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik
ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in
delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
|
(6) V
vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo s
pitno vodo prebivalcem. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemo povečanja
potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih.
Okrepiti se mora sposobnost oskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah. Za
vodo za gašenje se uporabi manj kakovostne vodne vire. |
(7) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za
ruševine, in sicer na območju namenjeno za posebne dejavnosti v
Bogojini. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so
v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v
primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v
občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na
območjih čistilnih naprav, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak
(oddaljenost ca. 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v
primeru nesreče so v osnovnih šolah v Bogojini, Fokovcih in
Prosenjakovcih ter v vaško-gasilskih domovih po posameznih naseljih,
uporabijo se lahko tudi zdraviliški kompleksi v Moravskih Toplicah in
ostali turistični nastanitveni objekti. Možne lokacije za postavitev
zasilnih bivališč so vsa športna igrišča v posameznih naseljih.
|
(8) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne
ogroženosti. |
7. Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč
21. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč)
|
(1) Osnova
za določitev namenske rabe je sedanja pretežna raba zemljišč (namenska
in dejanska raba zemljišč) in nove spremembe namenske rabe, ki sledijo
težnjam in ciljem prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča so vsa
zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih
in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča,
rekreacijske površine …), prometne površine, turistične in rekreacijske
površine ipd. za katere je v izvedbenem delu OPN določena podrobnejša
namenska raba prostora glede na pretežnost rabe. Posamične objekte, ki
se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v OPN prikaže kot stavbišče
(fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča. |
(2) Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so že v prostorskih
sestavinah planov opredeljena za kmetijsko rabo, razen zemljišč, ki so
že v prvi fazi namenjena za gradnjo ali druge ureditve in so v OPN
opredeljena kot stavbna zemljišča. Na območju načrtovanih vodnih
akumulacij se površine opredelijo kot vodna zemljišča. Suhi
zadrževalniki se ohranijo kot kmetijska zemljišča, kjer bo z EUP
opredeljeno območje potencialnega suhega zadrževalnika vode.
|
(3) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z drevjem in grmičevjem in so
bila v prostorskih sestavinah planov opredeljena za gozdno rabo in so v
pretežni meri povzeta v OPN ter usklajena z dejansko rabo prostora.
|
(4) Kot
vodna zemljišča so na območju občine opredeljene večje vodne površine
(npr. potoki, Ledava, Martjanski potok, Kobiljski potok, potok Lipnica,
posamični ribniki, opuščene gramoznice ter predvidene akumulacije).
Vodna zemljišča so površine pod vodo in pripadajoča zemljišča, ki so v
katastrskih načrtih del vodne površine. Ostale vodne površine, kjer je
voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi
prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v
prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe
celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi
zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
Priobalna zemljišča pri vodah 1. reda so od meje vodnega zemljišča,
znotraj naselij oddaljena 15 m, izven naselij pa 40 m ter pri vodah 1.
reda, ki je kot takšno opredeljeno zaradi prečkanja državne meje, je
priobalno zemljišče 5 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodah 2. reda
znaša zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča.
|
(5) Območja drugih zemljišč so v občini območja mineralnih surovin. Na
območju občine je pridobivalni prostor (gramoznica Ivanci), za katerega
je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje proda in
peska in se v OPN prikaže kot površina nadzemnega pridobivalnega
prostora. Gramoznica bo po opustitvi izkoriščanja kot vodna površina,
namenjena za rekreacijske in turistične namene. |
(6) Podrobnejša namenska raba prostora se določi na podlagi sedanje
pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa
naselja, razen občinskega središča, so podeželska naselja, pretežno
namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, zato
se jih s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeli kot podeželska
naselja s stanovanjsko in kmetijsko funkcijo. V njih bo možno še naprej
razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Posamezni zaselki
in posamezna stavbna zemljišča z domačijami, vinogradniškimi objekti
ipd. se v gričevnatem delu opredelijo kot območja razpršene poselitve.
Območja za centralne dejavnosti so v naseljih posamični objekti, kot so
vaško-gasilski domovi, trgovine, sakralni objekti ipd. |
8. Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev
22. člen
(usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev)
|
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo
po posameznih enotah urejanja prostora glede na osnovno ali podrobnejšo
namensko rabo prostora ter glede na značilnosti prostora in se prikažejo
v izvedenem delu OPN. Z prostorskimi izvedenimi pogoji se določi merila
in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov v prostor glede vrste
dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste
dopustnih objektov glede namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje,
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro, varstvene pogoje itd. |
(2) V
vseh naselij se ohranja značilna morfologija obcestnih naselij, to je
obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov
ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V vseh naseljih se
ohranja tudi zeleni rob naselja in ostale zelene površine. |
(3) Pri
gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih
naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju
objektov upošteva značilnosti arhitekturne tipologije območja, predvsem
pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji zemljišč v
naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo
zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. Pri določanju pogojev za
posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in
naravovarstvena območja ter ostale omejitve in režimi v prostoru.
|
9. Usmeritve za prostorski razvoj
naselja Moravske Toplice
23. člen
(območje urbanističnega načrta)
|
(1) Urbanistični
načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se za
mesta in naselja mestnega značaja. V občini ni mest, občinsko središče,
ki je opredeljeno, kot lokalno središče z urbanim značajem je naselje
Moravske Toplice, zato se zanj izdela urbanistični načrt. Območje
urbanističnega načrta za naselje Moravske Toplice zajema območja
stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje
naselja ter območja načrtovanih širitev za dodatne centralne,
zdraviliške, turistične in športno-rekreacijske površine. |
(2) Na
območju urbanističnega načrta se v zasnovi prostorskega razvoja preveri
obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi
se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja. |
(3) V
naselju se za dolgoročni razvoj turistične dejavnosti zagotovi dodatna
zemljišča za nastanitvene, športne, rekreacijske dejavnosti. Osnovna
potreba v naselju je omogočiti umestitev takih dejavnosti, ki bodo
dopolnjevale obstoječi turizem in zagotovila kar največ novih delovnih
mest. |
(4) Naselje nima izrazitega centralnega dela, zato so v konceptu razvoja
naselja načrtovane dodatne površine tudi za te dejavnosti, in sicer
vzdolž regionalne ceste, ki omogoča dobro dostopnost do vseh funkcij.
Naselje tudi nima osrednje rekreacijske cone, ki bi bila namenjena
prebivalcem. Razen igrišča v zdraviliškem kompleksu je v naselju le
manjša travnata površina, zato se znotraj naselja Moravske Toplice,
upošteva težnja po ureditvi tovrstnih površin, ki bodo namenjena
prebivalcem. |
(5) Na
področju gospodarske javne infrastrukture je treba rekonstruirati
krajevne ulice z napravo pločnikov in kolesarskih stez za zagotovitev
večje varnosti pešcev in kolesarjev. Naselje se opremi z javno
razsvetljavo na javnih mestih, zagotovi se dodatne parkirne površine ob
javnih objektih. Zaradi povečanja utrjenih površin, ki jih je treba
odvodnjavati, se v naselju vključuje rešitve glede ureditve meteorno
kanalizacije. |
(6) V
naselju Moravske Toplice se v pretežni meri še ohranja značilna obcestna
morfologija. V celotnem zgornjem delu naselja se v stanovanjskih
območjih ohranja pravokotna parcelacija, obcestna pozidava, objekti v
starejšem delu se oblikujejo po vzoru domačij, ohranja in vzpostavlja se
zeleni rob naselja ipd. |
III. IZVEDBENI DEL OPN
1. Enote in podenote urejanja prostora
24. člen
(enote in podenote urejanja prostora)
|
(1) Enote
in podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP in pEUP) so določene
na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne
namenske rabe. EUP in pEUP so posamezna območja v občinskem središču
Moravske Toplice, v ostalih strnjenih naseljih, samostojnih zaselkih,
strnjenih obcestnih vinogradniških naseljih ter ostala območja stavbnih
zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne
površine). Posebne EUP so območja krajine, deljene po režimih. V vsaki
EUP in pEUP je določena osnovna namenska raba (v nadaljevanju: ONR)
oziroma podrobnejša namenska raba prostora (v nadaljevanju: PNRP) ter
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP).
|
(2) Pregled enot in podenot v občini je razviden iz Priloga 1: Pregled
enot in podenot urejanja prostora v OPN Občine Moravske Toplice.
|
2. Območja namenske rabe prostora
25. člen
(območja namenska raba prostora)
|
(1) Namenska
raba prostora se deli na: |
– območja stavbnih zemljišč, |
– območja kmetijskih zemljišč, |
– območja gozdnih zemljišč, |
– območja vodnih zemljišč, |
– območja drugih zemljišč. |
(2) Za
celotno območje občine je za posamezno EUP in pEUP glede na pretežno
rabo določena osnovna oziroma podrobnejša namenska raba prostora v
skladu s Prilogo 1 Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij
razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list
RS, št. 99/07). |
(3) Namembnost posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora je opisana v navedem Pravilniku iz drugega odstavka tega
člena ter razvidna iz legende izvedbenega dela OPN. |
3. PIP za načrtovanje prostorskih
ureditev in graditev objektov
3.1. PIP na stavbnih zemljiščih
26. člen
(PIP za posege na stavbnih zemljiščih)
|
PIP za
načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v lokalnem središču
Moravske Toplice, nižinskih in ostalih strnjenih naseljih, zaselkih in
na stavbnih zemljiščih v razpršeni poselitvi določajo: |
– namembnost in vrsto objektov, |
– tipologijo in oblikovanje območij, |
– lego
objektov, |
– velikost in zmogljivost objektov, |
– oblikovanje objektov, |
– parcelacijo stavbnih zemljišč, |
– ureditev zelenih in drugih javnih površin, |
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter obrambnih potreb, |
– varovanje zdravja ljudi, |
– druge
pogoje. |
27. člen
(PIP za načrtovanje posegov v prostor)
|
(1) V
vseh EUP in pEUP na območjih stavbnih zemljišč, in ostalih zemljiščih,
na katerih Odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno EUP in pEUP ni
določeno drugače, so dopustni naslednji posegi: |
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta,
dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali
njegovega dela, |
– sprememba namembnosti objekta, |
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, |
– vzdrževanje objektov in naprav, |
– dela v
zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za vse našteto v
tem odstavku: posegi). |
(2) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnost gradnje:
zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri gradnji in
določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in
enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje
za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede nezahtevnih in
enostavnih objektov iz tega odloka. Pri oblikovanju stavb se upošteva
arhitekturna tipologija oziroma tradicionalna arhitektura na območju
občine. |
(3) V
EUP in pEUP so na posameznih površinah PNRP dopustni posegi iz (2)
odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o
vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP
določena v Prilogi 2 (Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in
začasnimi objekti, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše
namenske rabe), če ni v posameznih členih tega odloka določeno drugače.
|
(4) Kot
sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi
obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (v
nadaljevanju: GJI) in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge
2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz
prvega odstavka tega člena predvidene ali obstoječe infrastrukture pod
pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
|
(5) Kot
prometne površine se smatrajo tudi vse površine, ki v grafičnih prikazih
OPN niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del ONR
zemljišč ali del druge PNRP ter so razvidne iz grafičnih prikazov stanja
prostora (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN
(v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali predvidene)), ali so
kategorizirane občinske ceste ali evidentirane v zemljiško katastrskem
prikazu ali razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentirane v
prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna zemljišča – prometne
površine, poti). |
(6) Vris
prometnih površin z oznako PNRP PC je bil risan na zemljiško parcelo ali
dejansko stanje v prostoru. Podatek o zemljiških parcelah je lahko
pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega
stanja v naravi ali od osi kategorizirane ceste in drugih javnih
evidenc. V teh primerih se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva
dejansko stanje v naravi ali v primeru izrisa na dejansko stanje se
lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva zemljiški kataster ali
druge evidence (kategorizacija cest ipd.). |
(7) Pri
določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga
podrobne opredelitve objektov predpis o klasifikacije vrst objektov.
Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja
OPN. |
(8) Poleg PIP za posamezno EUP in pEUP ali PNRP se pri posegih v prostor
upoštevajo tudi splošni in skupni PIP, če v posameznih členih tega
odloka ni določeno drugače. |
(9) OPN
je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po
predpisih o graditvi objektov. |
(10) Na
vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes. |
28. člen
(strokovne rešitve prostorskih ureditev
in urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaji)
|
(1) Strokovne
rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske ureditve iz
OPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim
natečajem. Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj
tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.
|
(2) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo
variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave
uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave
variantnih rešitev prostorskih ureditev. |
(3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim
natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih
površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne
prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju
prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske
dominante. |
(4) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte
kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti
natečajne podloge pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v
nadaljevanju: ZVKDS). |
4. PIP za posamezne EUP, pEUP in
posamezne PNRP
29. člen
(PIP po EUP)
|
(1) PIP
so podani ločeno za območja EUP in pEUP na stavbnih zemljiščih in ločeno
za območja EUP v območju krajine. PIP na stavbnih zemljiščih združujemo
po PNRP za EUP in pEUP v: |
– lokalnem središču Moravske Toplice za urbani centralni del naselja, za
stanovanjska območja, za kmečki del naselja in za zelene površine,
|
– strnjenih naseljih in zaselkih za centralna območja (šole),
gospodarske cone, območja stanovanj, kmečka naselja, kmetijska območja
in ostale površine, |
– razpršeni poselitvi za stanovanjska območja, kmečka naselja,
vinogradniška in mešana naselja in zaselke, |
– izven
naselij za turistične in ostale površine. |
(2) PIP
za EUP v odprtem prostoru (krajini) so podani za območja posamezne PNRP
za: |
– kmetijska, gozdna in vodna zemljišča, |
– območja nadzemnega pridobivanja, |
– posamezna turistična in rekreacijska območja, |
– zemljišča za namene akumuliranja vode, |
– EUP
znotraj območij varstva narave, |
– EUP za
trajno varovanje habitatov in ostale površine. |
(3) Ločeno so podani PIP za območja EUP in pEUP, ki se urejajo z
obstoječimi državnimi načrti, OPPN-ji in za območja, za katere je
predvidena izdelava OPPN. |
4.1. PIP na območju stavbnih zemljišč
30. člen
(centralni del v Moravskih Toplicah –
CD, CU)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP MT 2 in MT 15, na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD
in CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim,
zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim
dejavnostim, na območju z oznako PNRP CU pa tudi bivanju, so dopustni
posegi, za objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi stavbami in pomožnimi objekti – razen
na območju MT 15: |
– eno
(samostojne hiše, vile in podobne enostanovanjske stavbe), dvo- in
večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti –
razen na območju MT 15: |
– župnišče s spremljajočimi objekti v EUP MT 2, |
– dom za
starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– stavbe
za promet in izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja
ali so javnega namena, |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektovs pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. Na parcelah s stanovanjskimi objekti se
lahko gradijo tudi objekti iz Priloge 2, ki so navedeni v stolpcu z
oznako PNRP SS. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin,
z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec
pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost
odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se
locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih
objektov. Na območju sakralnih in družbenih objektov izrazite gradbene
linije ni, zato se novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo
funkciji ob upoštevanju vseh predpisanih odmikov ter faktorja
zazidanosti. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m lahko
manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m.
Objekti centralnih dejavnosti se lahko tudi stikajo s soglasjem lastnika
sosednjega objekta. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je
gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov
in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od meja in sosednjih
objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na
predmetnem zemljišču. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so
15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno
drevesno višino. |
(3) K
cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali naprav ni
dovoljena, spominska obeležja in objekte za oglaševanje, namenjeno
dejavnosti na območju, se lahko namesti le na stranske fasade
spremljajočih objektov, odstopanja so možna na zahtevo ali v soglasju
ZVKDS. Na območju parkovne površine se poleg zasaditve lahko ureja in
postavlja tudi urbana oprema, ki mora biti oblikovno kvalitetna in
enotna v naselju, v EUP ali pEUP ter v soglasju z ZVKDS. Pri izbiri
drevnine se izbira avtohtone vrste. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost stavb na
posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor
zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,6. |
(2) Višina stavb je največ tri etaže (do K+P+2 ali K+P+1+M) nad urejenim
terenom. Višina stanovanjskih stavb v EUP MT 2 je lahko do dve etaži nad
terenom oziroma do K+P+1 ali K+P+M. Sakralni in drugi javni objekti
(kulturna/ večnamenska ali športna dvorana, gasilski stolp ali drugi
javni objekti) se višinsko prilagodijo namenu. Objekti so lahko
podkleteni pri čemer se upošteva višina talne vode in evidentirana
poplavna območja. |
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena, območje sakralnega oziroma
zavarovanega objekta v skladu z ZVKDS. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
|
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tloris stavb je podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico
vzporedno s cesto oziroma se prilagaja vzorcu obstoječe pozidave. Strehe
na objektih so dvokapne s poljubnim naklonom, opečne, rjave ali sive
barve kritine. Sakralni objekti se oblikovno prilagodijo namenu in v
skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Strehe na javnih in
trgovskih objektih so lahko ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim
naklonom. Strehe se lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno
streho, del z ravno ali enokapno). Kot dvokapna streha se šteje tudi
vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna namestitev
energetskih objektov (sončnih sprejemnikov ipd.), ki ne smejo presegati
slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. S vključitvijo ravnih in
enokapnih streh ter sončnih sprejemnikov mora investitor pridobiti
kulturnovarstveno soglasje zaradi vizualnega vpliva na stavbno dediščino
– Evangeličansko cerkev. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda
so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno
drevesno višino. |
(2) Na
strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, pultna okna in
strešna okna. Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah.
|
(3) Pri
rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvene stavbe se varuje tlorisna in
višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo,
barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Pri
oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne
značilnosti in materiale na obstoječih objektih. Za vsak poseg v objekt
ali okolico (vplivno območje) se pridobi soglasje pristojne ZVKDS.
|
(4) Objekti na območju EUP morajo biti enotno in kakovostno oblikovani.
V celotnem naselju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake
barve ter skladni z ostalo urbano opremo. Gradbeni inženirski objekti se
oblikovno prilagodijo namenu. |
(5) Kandelabri, oglasne table na njih ter izveski na objektih, naj bodo
po celotnem naselju oblikovno skladni. Tipski kontejnerji (razen
kakovostno oblikovani) ali plastični kioski so prepovedani. Materiali
naj bodo prednostno avtohtoni. |
(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, lahko se tudi
ogradi. Del stavbne parcele mora biti ozelenjen. Pri ureditvi območja MT
15 se izdela načrt krajinske arhitekture. |
(7) Ograje ne smejo biti bele plastične ter okrasne betonske. Višina
ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcel je
lahko visoka 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne
ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitna mreža ob rekreacijskih
površinah se višinsko prilagodi namenu. |
(8) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.
|
(9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in
požarne odmike med objekti. |
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost
priključka na GJI. |
(3) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano
število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.
|
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Območje EUP se priključi na krajevno omrežje GJI. |
(2) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
MT 2 je vplivno območje EŠD 10052 – Evangeličanske cerkve. V EUP se
ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine.
Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega
spomenika. Posamezne objekte stavbne dediščine v EUP MT 2 se varuje
tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in
konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova
notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica
objekta. |
(2) V
EUP MT 2 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena
tega odloka. |
(3) EUP
MT 2 (Pp) in MT 15 (Pm, Pp) sta delno ali v celoti v poplavnem območju.
V EUP MT 2 in MT 15 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne
nevarnosti upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in
omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne
pogoje iz 82. člena tega odloka. Za EUP MT 2 se glede na vrsto objekta
in vrsto predvidene dejavnosti v objektu pred izdajo gradbenega
dovoljenja preveri ustreznost umestitve teh objektov v prostor. Za EUP
MT 15 so izven območij poplav dovoljeni posegi iz prvega odstavka a)
točke tega člena. |
(4) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 15 se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
|
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali splošni in skupni pogoji
iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
31. člen
(stanovanjska območja – SS)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP in pEUP z oznakami MT 3, MT 3/1, MT 11, MT 11/1, BG 1/2, MA 8/2, MA
8/4, MA 8/6 in MA 8/7 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine
stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z
oznako PNRP SS, dopustni posegi za objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– eno
(samostojne hiše, vile in podobne enostanovanjske stavbe), dvo- ali
večstanovanjske stavbe, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:
|
– dom za
starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe (bife, kavarna, slaščičarna, okrepčevalnica,
nastanitvene stavbe), ki ne presegajo predpisane stopnje ravni hrupa
predpisane za to območje. Obstoječe gostinske stavbe se lahko
rekonstruirajo in vzdržujejo, |
– trgovske in storitvene dejavnosti, lekarne in zdraviliške stavbe,
stavbe za rehabilitacijo, veterinarske ambulante in podobno, ob ali v
stanovanjskem objektu vključno z obrtnimi dejavnostmi, ki ne presegajo
prepisane stopnje hrupa predpisane za to območje, poslovne in upravne
stavbe, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja ali so javnega namena, |
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: |
– objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin,
z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
(3) Na
območju EUP MT 11, ki je namenjena urejanju okoljske infrastrukture, z
oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP, ki veljajo za navedeno
namensko rabo v tem odloku v 54. členu. Na območju so dopustni posegi za
ureditev avtobusne postaje. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec
pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost
odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se
locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih
objektov. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m
oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo
je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar
pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcel, ki so
pravokotne na cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave.
Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave.
Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev v prostoru (potek
infrastrukturnega voda, poplavno območje ipd.) ni možno umestiti
drugače. |
(3) Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina
najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno
osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter
druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in
sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste
ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih
zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih
prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno
višino. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost obstoječih stavb se lahko poveča, če to dopušča faktor
zazidanosti, ki je 0,4. |
(2) Višina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je do dve stanovanjski
etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na območju EUP MT 3
in MT 3/1 so lahko objekti višine do K+P+1+terasno stanovanje.
|
(3) V
primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko
izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne
frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene. |
(4) Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva
višina talne vode. |
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stavb je podolgovate ali lomljene oblike. Daljša
stranica stavbe je vzporedna s cesto oziroma se posnema obstoječi vzorec
pozidave. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
(2) Strehe na objektih so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj, z
opečno, rjavo ali sivo barvo kritine ter na območjih tradicionalne
tipologije gradnje pretežno opečne. Strehe se lahko tudi kombinirajo
(del objekta z dvokapno streho, del z ravno ali enokapno), pod pogojem,
da delež dvokapne strehe prevladuje. Ravni ali enokapni del strehe je
lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v
notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Strehe v
EUP MT 11/1 ter na javnih, poslovnih in trgovskih objektih so lahko tudi
ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. Štirikapne, ravne in
enokapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev
vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta z enim tipom strehe) ter
štirikapne strehe, če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna
streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je
možna namestitev sončni sprejemnikov. Za vključitev ravnih in enokapnih
streh in sončnih sprejemnikov v MT 3 in MT 11 mora investitor pridobiti
kulturnovarstveno soglasje, zaradi vizualnega vpliva na stavbno
dediščino – Evangeličansko cerkev. |
(3) Na
strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, pultna okna.
Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah. |
(4) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.
|
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se
ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na
taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje
sosednjih zemljišč. |
(6) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine
1,20 m, v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograja ne smejo biti bele
plastične ter okrasne betonske. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in
ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost
in ne ovirajo prometa na javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot
urejanja (to je ob cestah) morajo biti enake višine in oblikovane
enotno. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi
namenu. |
(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(8) Urbana oprema mora biti oblikovno enotna ter skladna v celotnem
naselju, uporabi se enake materiale, ki so pretežno avtohtoni.
|
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor
zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma
vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel
lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne
odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih
parcel ne sme biti manjša od 16 m. |
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost
priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj
z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. |
(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) EUP
in pEUP se priključijo na krajevno omrežje GJI. |
(2) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno
javno dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP MT 3 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena
tega odloka. |
(2) EUP
in pEUP MT 3 (Pm, Ps, Pp), MT 11 (Pm, Ps, Pp), MA 8/4 (Pm, Ps, Pp) in MA
8/6 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje
protipoplavnih ukrepov (akumulacija Sebeborci) je potrebno upoštevati v
EUP MA 8/4 določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne
nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja v EUP MA
8/4 je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v
Sebeborcih. V EUP MT 3 in MT 11 se pri načrtovanju ureditev na območju
poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah
za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Za
možnost poseganja na EUP MT 11 se mora izvesti protipoplavni ukrep in
sicer izgradnja visokovodnega nasipa višine 1,0 m ob Lipnici. Pri
načrtovanju ureditev na območju EUP MT 3 in MT 11 se upošteva Prilogo 1
in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja. EUP sta deloma v območju
poplav in se glede na vrsto objekta in vrsto predvidene dejavnosti v
objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri ustreznost umestitve
teh objektov v prostor. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še
splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(3) Na
delu pEUP BG 1/2, ki se nahaja na erozijskem območju veljajo pogoji iz
82. člena odloka. |
(4) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 11 in pEUP MT 11/1 se
pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se
jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni
meri varuje. |
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
32. člen
(strnjena naselja v nižinskem delu –
SK)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP z oznakami BG 1, FI 5, IC 3, LU 7, MA 8, ML 3, MT 12, NO 2 in TE 2
so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij,
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinami kmetij z
ali brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za
objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– eno-
in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge
podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki) s pomožnimi
objekti, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:
|
– dom za
starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev ali
apartmajskih naselij (samostojni apartmaji le v EUP MT 12), |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne
površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z
avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči,
hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine
industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne
ravni hrupa predpisano za to območje, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– druge
nestanovanjske stavbe, v MT 12 dopustno le vzdrževanje, rekonstrukcija,
odstranitev obstoječih kmetijskih objektov (kot novogradnja možni le
rastlinjaki s spremljajočimi objekti ter nezahtevni in enostavni
objekti), širitev kmetij ni dopustna. Samostojne vinske kleti ali
zidanice niso dopustne. |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov
s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) V
EUP BG 1, BG 11, FI 5, IC 3, MA 8, ML 3, MT 12, TE 2 in TE 5, so na
območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in z oznako PNRP CU, ki
so namenjena za družbene, socialne, vzgojne, verske, kulturne in
izobraževalne dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi
bivanju, dopustni posegi za objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, le na območju CU:
|
– večstanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti,
le na območju z oznako PNRP CU: |
– župnišče s spremljajočimi objekti, |
– dom za
starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali so javnega namena, |
– druge
nestanovanjske stavbe, razen kmetijske, |
– gostinske, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen v
sakralnih in verskih stavbah), |
– na
območju EUP MA 8 z oznako PNRP CU lahko v kombinaciji z bivanjem, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov
s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(3) Na
območju EUP MT 12 in NO 2, ki je območje intenzivne kmetijske
proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:
|
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– druge
nestanovanjske stavbe – le kmetijske s spremljajočimi objekti, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov
s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(4) V
EUP ML 3 in NO 2, ki sta namenjeni urejanju okoljske infrastrukture, z
oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP iz 54. člena tega odloka.
|
(5) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
(6) Na
območju PNRP v EUP FI 5, NO 2, MA 8, ML 3, MT 12 in BG 1, ki je
namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, se upoštevajo PIP
iz 56. člena tega odloka. |
(7) V
EUP TE 2 je na območjih zelenih površin, z oznako PNRP ZP, ki so
namenjene za ureditev parkovnih površin, dopustna zasaditev drevja in
grmičevja, hortikulturne ureditve in druge parkovne ureditve. Dopustna
je tudi gradnja infrastrukturnih objektov in namestitev urbane opreme
(sedežne klopi, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter montažnih
objektov pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica, paviljon ipd.) ter
objekti iz Priloge 2. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih objektov se upošteva vzorec pozidave (lega objektov,
usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.),
tipologija, morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in
družbene objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno
linijo obstoječih objektov. Nezahtevne in enostavne objekte se
prednostno locira v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni
na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni.
Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt
in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.
|
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m ali
manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar
pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma
se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na
pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi
drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina
vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. |
(3) Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina
najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno
osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter
druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in
sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste
ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih
zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih
prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno
višino. |
(4) Na
območju z oznako PNRP CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se
objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega
prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednje
zemljišče, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z
zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča/objekta.
|
(5) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih
zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se
nahaja kmetija/domačija. |
(6) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih
objektov se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti, ki znaša 0,4
na SK, 0,6 na CD in CU ter 0,8 na IK. |
(2) Višina stanovanjskih stavb je do dve etaži nad terenom (največ K+P+1
ali največ K+P+M). Na objektih s K+P+M ali objekti z mansardo so poleg
strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna. |
(3) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam,
večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja
obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do
tri etaže (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina
objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin
upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v
EUP. Višina sakralnih stavb, stavb za šport, gasilskih domov (stolpov)
in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje
gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti
utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja
s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.
|
(4) V
primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do K+P+2 je prostor pod
streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm,
strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.
|
(5) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti
vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove
dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto
naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do
13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer
bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije
ter se jih izdatno obsadi. |
(6) Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva
višina talne vode. |
(7) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z
velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo
kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s
predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri
gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od
0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali
|
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Vsi
objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo
območja. Stanovanjski objekti v vseh EUP iz prvega odstavka a) točke
tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega
tlorisa, lahko lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi
kmetijskimi objekti v enoten objekt. |
(2) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in
drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu,
vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali
sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi
funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). |
(3) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice v naklonu od 30 do 45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo
ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje
pretežno opečne. Smeri slemen so praviloma vzporedne s cesto oziroma se
upošteva obstoječi vzorec smeri slemen. Štirikapne strehe so dopustne,
če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za
območje značilne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi
nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na
pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih)
ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m).
Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3
objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje
ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna
streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del
strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega
dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Manjši nakloni
strešin so dopustni pri nestanovanjskih objektih in pri enostavnih ter
nezahtevnih objektih. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno
zamaknjena dvokapnica. Na strehah se lahko uredijo frčade, strešna in
pultna okna. Na strehe se lahko namestijo tudi sončni sprejemniki.
|
(4) Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo
osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.
|
(5) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju
višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka
ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe
naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v
prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
|
(6) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu, ki je
avtohton. |
(7) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V
ozadju domačij se zasadijo stare sorte sadnega drevja. |
(8) Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti
parcele do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne
ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja
(to je ob cestah) morajo biti enotne višine. Bele plastične in okrasne
betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je
možno oblikovati in vzdrževati s striženjem. |
(9) Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi
namenu, ograje ob parcelni meji pa so lahko višine 1,8 m. Dovoljene so
transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z
listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih
niso dovoljene. |
(10) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(11) Urbana oprema mora biti oblikovano enotna ter skladna v celotnem
naselju, uporabi se enotne materiale. |
(12) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto
oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je
oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne
in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina
novih parcel ne sme biti manjša od 16 m. |
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost
priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj
z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. |
(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP BG 1, FI 5, IC 3, MA 8, NO 2 in TE 2 se upošteva pogoje za posamezno
enoto kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka. Novi načrtovani
objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja
vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim sadovnjakom).
|
(2) EUP
BG 1, ki je v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri
načrtovanju posegov v prostor upošteva splošne in skupne pogoje iz 75.
člena tega odloka. |
(3) V
EUP BG 1 in TE 2, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške
površine. |
V EUP BG
1 se v primeru gradenj novih objektov okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi
načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in
naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim
travniškim sadovnjakom). V EUP TE 2 se pri izvajanju ureditev naj ne
posega v obrežno zarast ali strugo potoka. Na nepozidanih površinah naj
se v največji možni meri ohranja travišča. |
(4) EUP
BG 1 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82.
člena tega odloka. |
(5) EUP
FI 5 (Pm, Pp), IC 3 (Pm, Ps, Pp), LU 7 (Pm, Ps), MA 8 (Pm, Ps, Pp), ML 3
(Pp), MT 12 (Pp), NO 2 (Pm, Ps, Pp) in TE 2 (Pm, Pp) so v celoti ali
delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov
(Sebeborske akumulacije) je potrebno na EUP IC 3, MA 8 upoštevati
določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti
(Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju
poplav v EUP IC 3 in MA 8 dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije
v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča upošteva še splošne in skupne
pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(6) EUP
FI 5 je v tretjem varstvenem pasu vodnega vira, zato se pri posegih
upošteva občinski predpis o vodovarstvenih območjih vodnih virov.
|
(7) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 5, MT 12 in TE 2 se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
(8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
33. člen
(zelena površina ob ribniku na igrišču
za golf v Moravskih Toplicah – ZS)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP
MT 21 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so zelene površine za oddih,
rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZS, in je zaščitni pas ob ribniku,
dopustni posegi, za objekte: |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na območju in so
montažne izvedbe, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter postavitev urbane opreme.
|
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin,
z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. |
(2) Objekti so pritlične izvedbe, lahko kvadratne, podolgovate ali
lomljene oblike. Strehe dvokapne, ravne ali enokapne v opečni, sivi ali
rjavi barvi. Lahko so krite s slamo ali ozelenjene. Objekti so montažne
izvedbe. Objekti in urbana oprema morajo biti enotno oblikovani z
upoštevanjem tradicionalne arhitekture območja. |
(3) Objekti naj bodo prednostno iz avtohtonih materialov v naravnih
barvah, ki ne bodo izstopale v okolici. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, del parcele se
ozeleni z avtohtonim drevjem in grmovjem. |
(5) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah
tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih
panojev na zelenice in fasade ni dopustna. |
(6) V
kolikor gre za ureditev območja v sklopu golf igrišča se upošteva
oblikovalske ter zasaditvene pogoje iz ureditvenega načrta igrišča za
golf. Ograja je možna, če je tako predvideno v ureditvenem načrtu
igrišča za golf in je del ograje, ki obdaja igrišče za golf.
|
(7) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
|
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP se upošteva, da se območje nahaja na območju poplav (Pm, Ps, Pp).
Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno
upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju srednje
poplavne nevarnosti (Ps) gradnja objektov in nadvišanje terena, ki bi
imeli bistven negativni vpliv na vodni režim in poplavno nevarnost na
tem območju ni dovoljena. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
34. člen
(centralna območja – šole – CD, BC, ZS)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP in pEUP BG 3, FO 8, PR 2, PR 4/1, FO 4 in TE 10 so na območjih
centralnih dejavnosti z oznako PNRP CD, ki so namenjena za družbene,
socialne, vzgojno-varstvene, kulturne in izobraževalne dejavnosti ipd.,
dopustni posegi za objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– večstanovanjske stavbe s poslovnimi in storitvenimi dejavnosti le v
EUP v FO 4, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), če služijo dejavnosti na
območju, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov (v
EUP FO 8 se v ozadju območja lahko uredi zbirni center za odpadke)), |
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov
s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo
dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt, kmečka lopa
…). |
(2) V
EUP BG 3 so na območjih namenjenih športnim dejavnostim, z oznako PNRP
BC, dopustni posegi za objekte: |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe
splošnega družbenega pomena namenjeni vzgoji, izobraževanju, športu,
kulturi s spremljajočimi objekti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov
s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo
dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt …).
|
(3) V
EUP PR 2 so na območjih namenjenim rekreacijskim dejavnostim, z oznako
PNRP ZS, dopustni posegi, za objekte: |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo
dejavnosti na območju (npr. premični ali montažni čebelnjak, montažna
lopa za šolski vrt …). Nadzemni objekti so montažne izvedbe.
|
(4) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
(5) Na
območju v EUP BG 3 z oznako PNRP K1 se poleg primarne rabe lahko
vzdržuje in odstrani obstoječe zeleno igrišče. Na območju je poleg
posegov iz 57. člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj,
nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. obstoječih
objektov, ki služijo dejavnosti na območju. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko
manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od
navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od
vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin
5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. |
(2) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča do predpisanega
faktorja zazidanosti. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali
lomljene oblike. Višina objektov je največ tri etaže (do K+P+2 ali do
K+P+1+M) nad urejenim terenom, višina šolskega objekta je lahko štiri
etaže nad urejenim terenom (do K+P+3 ali do K+P+2+M). Objekti so lahko
podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Na
strehah objektov so lahko strešna okna. Namestijo se lahko tudi sončni
sprejemniki. Faktor zazidanosti je 0,6. |
(3) Streha na vseh objektih je lahko v poljubnem naklonu ali ravna s
poljubno kritino, ki mora biti opečne, sive ali rjave barve. Kot
dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.
|
(4) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, ki je v manjšem deležu. |
(5) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m.
Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah
se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni
cesti. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko
kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in bele plastične
ograje niso dovoljene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je
možno oblikovati in vzdrževati s striženjem in so avtohtone. Zaščitna
mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.
|
(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta v utrjeno
dvorišče, del parcele se ozeleni. |
(7) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah
tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih
panojev na zelenice in fasade ni dopustna. |
(8) Urbana oprema mora biti oblikovano enotna, uporabi se enake
materiale, ki so pretežno avtohtoni. Za kompleksnejše ureditve okoli
objektov se izdela načrt krajinske arhitekture. |
(9) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Pri
nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor zazidanosti parcele, ki znaša
0,6. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med
objekti. |
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost
priključka na GJI. |
(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
in pEUP PR 2, FO 4, FO 8 in PR 4/1 so v območju EPO, v območju Natura
2000 in v območju KP Goričko, zato se na teh EUP upoštevajo pogoji iz
75. člena tega odloka. |
(2) V
pEUP PR 4/1, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja
travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica
(izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega
drevja. |
(3) Na
delu EUP in pEUP BG 3, FO 4, FO 8, PR 2 in PR 4/1, ki so v erozijsko
ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.
|
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
35. člen
(osrednja ali večja naselja v
gričevnatem delu občine – SK)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP AD 7, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO
5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3 so na
območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij,
namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali
brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za
objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– eno-
in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge
podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki, počitniške
hišice so dovoljene le v EUP SV 1), |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
–
večstanovanjski objekt le v EUP PR 4 (med osnovno šolo in obstoječo
gospodarsko cono), |
–
župnišče s spremljajočimi objekti, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
–
gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev,
kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij
(kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne,
restavracije in točilnice, mladinska prenočišča, počitniški domovi in
druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje, |
– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne
površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z
avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči,
hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine
industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne
ravni hrupa predpisano za to območje, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena – dvorane za družabne prireditve, muzeji in
knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer samo zasebne ambulante in
veterinarske ambulante, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– druge
nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima
investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v
velikosti 3000 m2. |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter
spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov, |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) V
EUP AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29,
PO 1, PR 4, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, so na območju centralnih
dejavnosti, z oznako PNRP CD in PNRP CU, ki so namenjene za družbene,
socialne, verske, vzgojne, kulturne in izobraževalne dejavnosti in na
območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte:
|
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:
|
– dom za
starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, |
– župnišče s spremljajočimi objekti, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev), |
– trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge stavbe za
storitvene dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter
skladišči iz skupine industrijskih stavb, pod pogojem, da ne presegajo
mejne ravni hrupa predpisano za to območje in niso objekti, ki
prekomerno onesnažujejo okolje in motijo bivalno okolje, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter
spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov), |
– energetske objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(3) Na
območju EUP PR 7, ki je območje intenzivne kmetijske proizvodnje, z
oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte: |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– druge
nestanovanjske stavbe, le kmetijske in pomožne stavbe, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov
s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(4) V
EUP KR 1 na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in
rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi, za objekte:
|
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: stavbe za šport pod
pogojem, da gre za funkcionalno razširitev objektov, ki se nahajajo na
namenski rabi BC, |
– tribune, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so nadstrešnice, oder za sodnika,
oziroma objekti namenjeni dejavnosti na območju), |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(5) V
EUP KR 1 so na območjih stavbnih zemljišč, z oznako PNRP BC, dopustni
posegi, za objekte: |
– nestanovanjski objekti s pomožnimi objekti: |
– stavbe
za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni
dejavnosti na območju, |
– gostinske stavbe (bife), |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– drugi
objekti, ki niso uvrščeni drugje, ki služijo dejavnosti na območju, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju, |
– energetski objekti (kotlovnica in sončne elektrarne na strehah
objektov s spremljajočimi objekti), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(6) Na
območjih drugih namenskih rab se upoštevajo PIP, ki veljajo za PNRP z
oznako PC, PO in VC iz 55. in 59. člena tega odloka. |
(7) Na
območju PNRP, ki so namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP
E, in ki je namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP T, se
upoštevajo PIP iz 56. tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec
pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost
odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske
in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno
linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma
v skladu z vzorcem pozidave. Kmetijski objekti so lahko pravokotno
priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi
samostojni v notranjosti parcele. Nezahtevne in enostavne objekte se
prednostno locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni
na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni.
Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v
notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova
razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in
utemeljeno v projektni dokumentaciji. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s
soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja
zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki
ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec
pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe
pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek
infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni
možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni,
kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se
zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih
prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki
od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste
ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih
zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih
prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno
višino. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(5) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih
zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se
nahaja kmetija/domačija. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa
ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4,
na CD, CU in BC 0,6, na IK pa 0,8. |
(2) Višina objektov na SK sta dve etaži (do K+P+1 ali do K+P+M) nad
urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti
se upošteva višina talne vode. V primeru gradnje K+P+M ali objekti z
mansardo, so poleg strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna.
Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
|
(3) V
primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko
izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne
frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene. |
(4) Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam,
večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja
obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do
tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina sakralnih stavb,
objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov,
ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu.
Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji
za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov
in strokovno utemeljitvijo. |
(5) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti
vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove
dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto
naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do
13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer
bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije
ter se jih izdatno obsadi. |
(6) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z
velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo
kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s
predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri
gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od
0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali
|
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih stavb je lahko kvadratna ali podolžna,
lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi
objekti v enoten objekt. |
(2) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in
drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu,
vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali
sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi
funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). |
(3) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo ali
rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje
pretežno opečne. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev
vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. Manjši
nakloni strešin so dopustni pri kmetijskih in nestanovanjskih objektih
ter pri pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Na strehe se lahko
namestijo tudi sončni sprejemniki. Del stavbe se lahko kombinira z ravno
ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji
del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max.
1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena
dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če
se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od
dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno
zamaknjena dvokapnica. |
(4) Na
novogradnjah so dopustni odprte in zaprte lože. Dovoli se svetle,
pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih
barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone
(npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško
zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo
skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno
oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Gradbeni inženirski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(5) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju
višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka
ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe
naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v
prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
|
(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno
nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP
se v ozadju domačij zasadijo stare vrste sadnega drevja. |
(7) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine
1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob
zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti
enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske,
žične, betonske in zasajene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih
je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem. |
(8) Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so
transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z
listnato živo mejo. Masivne, zidane, okrasne betonske in plastične
ograje na teh območjih niso dovoljene. Ob igrišču ali na robu
rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna mreža. Zaščitna mreža ob
rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. |
(9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(10) Urbana oprema v eni EUP mora biti oblikovana enotno, uporabi se
enake materiale. |
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor
zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma
vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel
lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne
odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih
parcel ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.
|
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost
priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj
z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. |
(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) EUP
se priključijo na krajevno omrežje GJI. Komunalne odpadne vode se do
izgradnje krajevne kanalizacije in skupne čistilne naprave odvajajo v
individualne male čistilne naprave ali v greznice. Vsebina greznic se
odvaža na čistilno napravo. |
(2) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma če
s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(3) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2,
MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v
EPO, v območju Natura 2000 in v območju krajinskega parka Goričko, EUP
BE 1, LO 2, MO 2, PR 4 in RA 2 v naravni vrednoti ter EUP SB 5 v EPO se
pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega
odloka. |
(2) V
EUP AD 7, BE 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29,
PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, kjer bo prišlo do
posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa
nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini
pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste
ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri
je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih
objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s
starimi sortami sadnega drevja razen v EUP SR 3. V EUP AD 7, BE 1, IV 3
in MO 5 se na stare sorte sadnega drevja umesti v neposredni bližini po
eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro.
|
Na
območju EUP BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, KA 5, KR 1, MO 2, MO 5, MT 29,
PO 1, PR 4 in PR 7 naj imajo novi načrtovani objekti takšne gabarite kot
okoliški objekti ter naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta
s pripadajočim travniškim sadovnjakom). |
Na KR 1
se v obrežno zarast potoka, ki teče po severni meji, ne posega in se v
nočnem času igrišča ne osvetljuje. V največji možni meri je potrebno
ohranjati površine ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pripadajočih
travniških površin ter v primeru gradenj novih objektov se okolica
(izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega
drevja. |
V EUP LO
2 v območje naravne vrednote (potok Curek – 7519) ni dovoljeno posegati.
|
V EUP PR
7 in RA 2 se na nepozidanih površinah predvidene širitve ohranjajo
travišča, posamezna drevesa in mejice. |
V EUP PR
4 in RA 2 v območje naravne vrednote (Ratkovski potok) ni dovoljeno
posegati. |
V EUP SV
1 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine
(Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco
Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk). V EUP SV 1 ni dovoljeno
tlakovanje širše okolice okrog objekta. |
(3) V
EUP MO 2 se na območju delov parcel št. 981 in 982 k.o. Motvarjevci pri
izvedbi ohranja mejica na vzhodnem robu omenjenih parcel. V čim večji
meri je treba vzpostaviti in ohranjati travniške površine v okolici. Na
območju EUP MO 2 na območju delov parcel št. 983, 984 in 985 vse k.o.
Motvarjevci, pri posegih ohranja mejica (območje občasne struge) na
zahodnem in južnem robu omenjenih parcel. Pozidava naj se omeji na
območje severno (proti cesti) od občasne struge s potokom in njeno
zarastjo, vanjo pa naj se ne posega. Na nepozidanih površinah naj se
ohranja travišče in mejica. |
(4) V
EUP BE 1, BU 1, ČI 2, LO 2, MO 2, MO 5, PO 1, PR 4, RA 2, SE 11 in VG 3,
kjer je evidentirana kulturna dediščina se upošteva pogoje iz 74. člena
tega odloka. |
(5) Na
delu EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO
5, MT 29, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v
erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega
odloka. |
(6) Na
območju požarne ogroženosti v EUP SV 1 se upošteva določila 82. člena
tega odloka. |
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
36. člen
(ostala manjša naselja in zaselki v
gričevnatem delu občine – SK)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP
in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12,
FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT
29/1, MT 29/2, MT 31, RA 4, RA 3, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE
10, VG 1, VG 4 in VG 8 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine
podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in
površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK ter na
območju razpršene poselitve z oznako PNRP A v BG 10, namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnih
dejavnosti, dopustni posegi, za objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– eno-
in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge
podeželske hiše, počitniške hišice (slednje v EUP IN 4 niso dovoljene),
podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki), |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev,
kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij
(kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in skladu z predpisi), gostilne,
restavracije in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno
namestitev – in sicer samo mladinska prenočišča, počitniški domovi in
druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje, |
– trgovska dejavnost, če gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji ali
prodajo izdelkov proizvodnje ali druga »butična« prodaja (prodaja kruha,
zelišč, suvenirja …) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno
z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter skladišči iz skupine
industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne
ravni hrupa predpisano za to območje, |
– poslovne in upravne stavbe – pisarne in poslovni prostori lokalnih
skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd., druge poslovne
stavbe – stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni
lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot
prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, kot so dvorane za družabne prireditve,
muzeji, knjižnice, informacijska središča in podobno, vzgoja in
izobraževanje na domu, vremenske postaje, observatoriji, zdraviliške
dejavnosti, veterinarske ambulante, oboje z lekarno, stavbe za
kombinirane nastanitev, nege in zdravstvene oskrbe in podobno, pomožne
stavbe, športni objekti in tribune na športnih igriščih, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja in služijo javni rabi, |
– druge
nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima
investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v
velikosti 3000 m2. |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter
spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov, |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) V
EUP IN 4 so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, ki so
namenjene družbenim, vzgojnim, kulturnim, sakralnim, izobraževalnim
dejavnostim ipd., dopustni posegi, za objekte: |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev), |
– trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge stavbe za
storitvene dejavnosti s skladišči, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo območja in služijo javni rabi, |
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter
spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov, |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(3) V
EUP SB 1 in BG 10 na območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1,
veljajo pogoji iz 57. člena tega odloka. |
(4) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
(5) Na
območju PNRP, ki so namenjena energetski in komunikacijski
infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena
tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec
pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena ipd.),
morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte
se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih
objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se upošteva
obstoječi vzorec pozidave. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno
locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na
stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v
notranjosti parcele. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte
se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna
zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako
prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Kmetijski objekti so
lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno
lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s
soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja
zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki
ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec
pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe
pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek
infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni
možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni,
kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se
zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih
prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki
od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve
priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste
ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih
objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša
upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih
zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih
prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno
višino. |
(3) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Bele plastične ograje
in okrasne betonske so prepovedane. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev na fasade ni dopustna. |
(5) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih
zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se
nahaja kmetija/domačija. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa
glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in
ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4,
na CD pa 0,6. |
(2) Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti
vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove
dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto
naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do
13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer
bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadje domačije
ter se jih izdatno obsadi. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite
z zemljo (ozelenjene). |
(3) Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z
velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo
kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s
predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri
gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od
0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali
|
(4) Višina
objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti,
stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj
območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad
urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg
predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabariti
prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb,
objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov,
ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu.
Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji
za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov
in strokovno utemeljitvijo. |
(5) Višina objektov je dve etaži nad urejenim terenom (do K+P+1 ali do
K+P+M). V primeru gradnje K+P+M ali K+P+1+M so poleg strešnih oken možne
strešne klasične frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(6) V
primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko
izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne
frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene. |
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratna ali podolžna, lahko je
lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v
enoten objekt. Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s
arhitekturno tipologijo območja. |
(2) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45
stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo in
rjavo kritino ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno
opečne. Turistični ter gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame.
Štirikapne strehe, so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med
štirikapnimi objekti ter, če so za območje značilne. Manjši nakloni
strešin so dopustni pri večjih kmetijskih objektih ter na trgovskih,
poslovnih in javnih objektih. Manjši nakloni dvokapnih streh, ravne in
enokapne strehe (do 15 stopinj) so možni tudi na pomožnih, enostavnih in
nezahtevnih objektih. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno
tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in
vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta
ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice.
Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za
dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od
dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno
zamaknjena dvokapnica. Na strehe se lahko namestijo sončni sprejemniki.
V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko
tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in
spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v
primeru zapolnitve vrzeli). Na strehah se lahko uredijo frčade, pultna
in strešna okna. |
(3) Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju
višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka
ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe
naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v
prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
|
(4) Okenske odprtine na objektih so pokončne, razporedi se jih
simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni
so prepovedani). Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških
parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in
obdelani podobno, kot osnovni objekt. |
(5) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu ter
avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih in sivih barv.
|
(6) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri
domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli
ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer
se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij
zasadijo stare vrste sadnega drevja. |
(7) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine
1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob
zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti
enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske,
žične, betonske in zasajene. Bele plastične ograje in okrasne betonske
so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je
možno oblikovati in vzdrževati s striženjem. |
(8) Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi
namenu. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so
transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z
listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih
niso dovoljene. |
(9) Urbana oprema v enoti urejanja prostora mora biti oblikovana enotna,
uporabi se enake materiale. |
(10) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor
zazidanosti, ki znaša na SK 0,4 in na CD 0,6. Parcele v obcestnem nizu
so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V
notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora
zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne
stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m,
razen če gre za strnjeno zazidavo. |
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne
ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s
predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost
priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj
z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. |
(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP BG 10, FI 2, FI 3, FO 6, IN 1, SE 3 in BU 7, kjer je evidentirana
kulturna dediščina se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka.
|
(2) EUP
in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12,
FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT
29/1, MT 29/2, MT 31, RA 3, RA 4, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10,
VG 1, VG 4 in VG 8 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP
Goričko in EUP SB 1 le v EPO, zato se v teh EUP in pEUP upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena
tega odloka. |
(3) V
EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 12, FI
14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, MT
31, RA 3, RA 4, SB 3, SE 10, SE 17, SE 7, SE 8, VG 1, VG 4 in VG 8, kjer
bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana
drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni
bližini naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane
vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji
možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj
novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč)
zasadi s starimi sortami sadnega drevja, razen v EUP in pEUP VG 4, AD 2,
AD 4, AD 5, AD 7/1 in VG 8, se nanje umesti po eno gnezdilnico za
velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro. Na območju EUP in pEUP AD 5,
AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 14, FI 15, FI 2, FI 3, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4,
KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/2, MT 31, RA 3 in RA 4 novi
načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj
se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim
travniškim sadovnjakom). V EUP FI 11 je v največji možni meri potrebno
ohranjati travniške površine. |
V EUP KR
2 in SE 2 je v največji možni meri potrebno ohranjati površine
ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pripadajočih travniških površin.
V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. V EUP
SE 3 se v največji možni meri ohranja travniške površine (Polnaravna
suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia)
(pomembna rastišča kukavičevk)). V EUP SE 7 in SE 8 se v največji možni
meri ohranja travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne
faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča
kukavičevk)). Na EUP SE 7 in SE 8 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice
okrog objekta. |
(4) EUP
in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 11, FI 12, FI
14, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 28, MT 29/1, MT 29/2,
MT 31, RA 3, RA 4, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4
in VG 8 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 82.
člena tega odloka. |
(5) EUP
FI 3 in FI 15, ki se nahajata na vodovarstvenem območju, se pri posegih
v prostor upošteva določila odloka, ki varuje vodni vir. |
(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
37. člen
(vplivna območja kulturne dediščine)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP z oznakami BG 4 (EŠD 30 – cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini,
ki je sakralna stavbna dediščina), KA 4 (EŠD 3056 – cerkev Sv. Benedikta
v Kančevcih, ki je sakralna stavbna dediščina in EŠD 28585 – Kančevci –
stara šola, ki je profana stavbna dediščina), MA 6 (EŠD 450 – cerkev Sv.
Martina v Martjancih, ki je sakralna stavbna dediščina in EŠD 20563 –
stara šola v Martjancih, ki je profana stavbna dediščina), PR 5 (EŠD
24767 – grad Matzenau, ki je vrtno arhitekturna dediščina) in SE 12 (EŠD
24779 – evangeličanska cerkev v Selu, ki je sakralna stavbna dediščina),
so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, CU, ki so
namenjena za družbene socialne, vzgojne, kulturne in izobraževalne
dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni
posegi, za objekte: |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:
|
– župnišče s spremljajočimi objekti (razen v EUP PR 5 in na območju
zavarovanih sakralnih objektih (cerkvah), |
– dom za
starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji (razen v EUP PR 5, v EUP BG 4
le v obstoječih objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP KA
4 le izven stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine, v
EUP MA 6 le v vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP SE 12 le izven
območja stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine),
|
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (za verske dejavnosti, vzgojo, izobraževanje
in kulturo), |
– gostinske stavbe vse razen hotelov (v EUP BG 4 le v obstoječih
objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP MA 6 – le v
vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP KA 4 in SE 12 izven stavbne
dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine), |
– poslovne in upravne stavbe (le za poslovanje dejavnosti v EUP PR 5, v
EUP BG 4 le v obstoječih objektih vplivnega območja kulturne dediščine,
v EUP KA 4 in SE 12 izven stavbne dediščine in vplivnega območja
kulturne dediščine, v EUP MA 6 – le v vplivnem območju kulturne
dediščine in objektu stavbne dediščine), |
– stavbe
za storitvene dejavnosti (razen v EUP PR 5, v EUP BG 4 le v obstoječih
objektih vplivnega območja kulturne dediščine, v EUP MA 6 – le v
vplivnem območju kulturne dediščine, v EUP KA 4 in SE 12 – izven stavbne
dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine), |
– druge
nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih). V EUP KA 4 kmetijske stavbe
izven območja stavbne dediščine in vplivnega območja kulturne dediščine,
pod pogojem, da so namenjene dejavnosti na območju (za samooskrbo ali
kot del ponudbe, ki niso namenjene intenzivni kmetijski proizvodnji). V
EUP MA 6 le rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev obstoječe
kmetijske dejavnosti. |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, razen odlagališč odpadkov in vojaških
objektov, |
– energetski objekti (kotlovnice s spremljajočimi objekti s pripadajočo
opremo in inštalacijami), ki ni samostojen objekt, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2 in posegi na zahtevo ZVKDS. |
(2) V
EUP PR 5 je na območjih zelenih površin, z oznako PNRP ZP, ki so
namenjene za ureditev parkovnih površin, dopustna zasaditev drevja in
grmičevja, hortikulturne ureditve in druge parkovne ureditve. Dopustna
je tudi gradnja infrastrukturnih objektov za delovanje dejavnosti na
območju ter kot povezava med sosednjimi območji (slednje le, če ni
drugih prostorskih možnosti), parkovne ureditve in namestitev urbane
opreme (klopi, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter montažnih
objektov pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica) ter objekti iz Priloge 2.
V območju parka se v čim večji meri ohranja obstoječa naravna
vegetacija. |
(3) V
EUP SE 12, na območju stavbnih zemljišč, namenjena bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, so dopustni posegi z
namembnostjo in vrstami posegov v prostor, ki so navedeni v 35. členu za
PNRP z oznako SK. |
(4) V
EUP PR 5, se na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve, z oznako PNRP
A, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, ureja v skladu
z določili 51. člena tega odloka za PNRP z oznako A in pod pogoji in
soglasjem ZVKDS. |
(5) V
EUP BG 4, na območjih stavbnih zemljišč, ki so druge urejene zelene
površine, z oznako PNRP ZD, je dopustno vzdrževanje obstoječih površin,
zasaditev drevja in grmičevja, postavitev urbane opreme, montažnih
objektov, povezovalnih potk. Dopustna je tudi gradnja infrastrukturnih
objektov, ki je namenjena delovanju dejavnosti na območju ali kot
povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti. Za večje in
kompleksnejše parkovne ureditve se izdela OPPN ter načrt krajinske
arhitekture. |
(6) V
EUP PR 5 na kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K2, veljajo pogoji iz
57. člena tega odloka in pod pogoji in soglasjem ZVKDS. |
(7) V
EUP PR 5 se na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, upoštevajo PIP iz
58. člena tega odloka in pod pogoji in soglasjem ZVKDS ter pristojnega
zavod za gozdove. |
(8) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Pri
umeščanju novih stavb se upošteva vzorec pozidave (lega objektov,
usmerjenost objektov, zaporednost odmikov ipd.), tipologija, morfologija
zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira v gradbeno linijo
obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se
posnema obstoječa postavitev objektov (smer slemena …). Na območju
sakralnih in družbenih objektov, kjer ni izrazite gradbene linije, se
novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob upoštevanju
vseh predpisanih odmikov. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m
oziroma manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti
4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija
obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda
so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozdnega roba je
eno drevesno višino. |
(3) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost
parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih
objektov v EUP PR 5 s stanovanjsko namembnostjo se lahko poveča do
predpisanega faktorja zazidanosti. Faktor zazidanosti na območju z
oznako PNRP CD in CU je 0,6. |
(4) Vsi
objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipologijo
območja. Objekti so podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljeni v L
ali U, lahko združeni z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten
objekt ali stojijo ločeno. |
(5) Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in
drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu,
vendar mora v osnovi biti prav tako podolžen, ki je lahko lomljen ali
sestavljen. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi
funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi, cerkve, kapele ipd.).
|
(6) Višina objektov je največ dve etaži nad urejenim terenom (do K+P+1
ali do K+P+M), razen objektov, ki se višinsko prilagodijo namenu
(cerkev, kapela, grad ipd.). Strehe na stanovanjskih, gospodarskih in
pomožnih objektih so dvokapne z opečno kritino oziroma naklonom in
kritino, ki jo zahteva ZVKDS. Lahko so krite s slamo. Naklon strehe in
kritina na sakralnih objektih se prilagodi namenu in pod pogoji in
soglasjem ZVKDS. Na strehah (razen na sakralnih objektih) je dopustna
namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju
obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so
namenjene lastni oskrbi. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni
silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno
izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih
izdatno obsadi. Vsi posegi in oblikovanje mora biti skladno z pogoji
ZVKDS, pridobljeno mora bit tudi njihovo soglasje. |
(7) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja v
obstoječih višinskih gabaritih. Objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. |
(8) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih
in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Višina ograje ob
javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko
v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje so lahko lesene, kovinske,
žične, betonske in zasajene. Bele plastične ograje in okrasne betonske
so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je
možno oblikovati in vzdrževati s striženjem. Zaščitna mreža ob
rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. |
(9) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Barva fasade ter
dodatki na njej, se mora opredeliti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja in je skladna z pogoji in soglasjem ZVKDS. |
(10) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih
zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se
nahaja kmetija/domačija. |
(11) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta v utrjeno
dvorišče, del parcele se ozeleni. Pri novogradnjah ali rekonstrukcijah
javnih objektov in kompleksnejših zunanjih ureditvah se izdela načrt
krajinske arhitekture. Pri zasaditvah se uporablja avtohtone vrste
drevja in grmičevja. |
(12) Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah
tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih
panojev na zelenice in fasade objektov ni dopustna. |
(13) Pri
legi objektov, velikostih, oblikovanju in materialih so možna
odstopanja, če tako zahteva ZVKDS. Gradbeni inženirski objekti se
oblikovno prilagodijo namenu. |
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Pri
gradnjah se upošteva faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,6 ter
predpisane odmike. Pri novogradnjah individualnih hiš mora biti, vsaj z
ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno
javno dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP BG 4, KA 4, MA 6, PR 5 in SE 12 se upošteva pogoje za varstvo
kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka. |
(2) V
EUP PR 5 so dovoljeni le posegi za ohranitev obstoječih parkovnih
ureditev. Pri posegih na EUP PR 5 se ohranjajo starejša, vitalna
drevesa. Oblikovanje območja in morebitna nova zasaditev dreves mora
biti skladna z obstoječo zasnovo parka. |
(3) Projektne pogoje in soglasje ZVKDS mora pridobiti investitor, ki
meji ali se ugotovi, da bo imel objekt ali ureditev vizualni vpliv na
zavarovana ali vplivna območja kulturne dediščine. |
(4) EUP
BG 4, KA 4, PR 5 in SE 12 so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v
območju KP Goričko ter EUP PR 5 tudi na območju naravne vrednote, zato
se v teh EUP upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka. |
(5) V
EUP BG 4 in PR 5, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja
travniških površin. |
V EUP KA
4 se na nepozidanih površinah predvidenih širitev v največji možni meri
ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice. |
V EUP SE
12 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine (Suha
volkovja in podobna kisla travišča pod gozdno mejo). Posegi v območje
gozdnega roba niso dovoljeni. Gozdni rob je treba ohranjati.
|
(6) EUP
BG 4, KA 4, PR 5 in SE 12 so v erozijsko ogroženem območju zato se
upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
38. člen
(gospodarske cone – IG)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP in pEUP z oznakami MA 8/1, MO 3, PR 3 in PR 10 na območjih stavbnih
zemljišč, ki so območja gospodarskih con, namenjena obrtnim,
skladiščnimi, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim, z oznako PNRP IG, so dopustni posegi, za objekte:
|
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe – brez nastanitve in kod del dejavnosti, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– industrijske stavbe in skladišča (v MA 8/1, MO 3 in PR 10 dejavnosti,
ki ne presegajo mejne ravni hrupa in niso objekti, ki bi povzročali
prekomerne negativne vplive na okolje), |
– druge
nestanovanjske stavbe, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
– energetski objekti (kotlovnice, toplarne ter sončne elektrarne na
strehah objektov, mala vetrna elektrarna do največje nazivne moči
naprave 11 kVA za samooskrbo oziroma delovanje dejavnosti) s
spremljajočimi objekti in pripadajočo opremo ter inštalacijami, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območju PNRP v EUP MO 3 in PR 3, ki so namenjena energetski
infrastrukturi, z oznako PNRP E, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega
odloka. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte, lego obstoječih
objektov in odmike od javnih cest. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 4,0 m, od
javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Ob cesti se upoštevata gradbena
linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
V gradbeno linijo se umeščajo upravni, pisarniški, trgovski objekti ipd.
objekti, v notranjost se umesti gospodarski del. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih
površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z
veljavnimi predpisi. |
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča do faktorja zazidanosti
0,8. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina
objektov je največ 9 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko
podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
|
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna, lomljena. Izjeme so
deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in
tehnoloških zahtev drugih oblik (silosi, lagune ipd.). |
Ob
obcestnem nizu so strehe dvokapne s poljubnim naklonom in smerjo slemena
po daljši stranici objekta oziroma se posnema obstoječa postavitev
objektov. Gospodarski objekti, nezahtevni in enostavni so lahko z
enokapnimi in ravnimi strehami. Kritina je opečne (predvsem na dvokapnih
objektih, ki so del obcestne pozidave v EUP), sive ali rjave barve. Na
strehah so dopustne frčade, pultna okna, strešna okna ter namestitev
sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih
virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene
lastni oskrbi. |
(2) Fasade so neizstopajočih barv (sivih, bež, olivno zelenih, pastelnih
odtenkih), lahko so obdelane z različnimi materiali. Pomožni objekti,
zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo
biti oblikovani skladno z osnovnim objektom. |
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele je
lahko ozelenjen. Izdatno se zasadi zunanji rob območja z oznako PNRP IG.
Ob novih ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture. |
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina
ograje se prilagodi namenu. Lahko je žična, ki je ozelenjena ali
betonska, ki je sestavljena iz betonskih panel. Ograje ob cestnih
uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti ter v EUP in
pEUP MA 8/1, MO 3 in PR 1 tako, da je skladna (višinsko in oblikovno) z
naseljem ali krajino. |
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno
javno dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
MO 3, PR 3 in PR 10 so na EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP
Goričko, zato se upoštevajo tudi pogoji iz 75. člena tega odloka.
|
(2) pEUP
MA 8/1 (Pm, Pp) je na poplavnem območju. Pri posegih na ta zemljišča se
upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(3) EUP
MO 3, PR 3 in PR 10 so na erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva
pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) V
EUP in pEUP MA 8/1, MO 3 in PR 3 se ob umeščanju dejavnosti z oznako
PNRP IG zagotovi ustrezna protihrupna zaščita v skladu z veljavno
zakonodajo (v smeri proti obstoječim in predvidenim stanovanjskim
objektom je potrebna postavitev ustrezne protihrupne ograje in zasaditev
dreves). Pred umestitvijo novih dejavnosti na območje z oznako PNRP IG v
EUP PR 3 in MO 3 se naj izdela Strokovna ocena vplivov na okolje (za
segment hrup in zrak). V pEUP MA 8/1 se za stanovanjske novogradnje ob
območju z oznako PNRP IG zagotovi ustrezna pasivna protihrupna zaščita
objektov (fasade, okna, razporeditev prostorov itd.). |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja
ljudi. |
39. člen
(intenzivna kmetijska proizvodnja – IK)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP in pEUP AD 6, BU 5, IC 3/1, MA 2, MO 4, NO 5, NO 6, SE 17 in TE 8 so
na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja namenjena območjem
proizvodnih dejavnosti s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo,
z oznako PNRP IK, dopustni posegi, za objekte: |
– nestanovanjske stavbe za namene kmetijske proizvodnje ali predelave
pridelkov s pomožnimi objekti: |
– poslovne in upravne stavbe – za delovanje dejavnosti na območju, |
– gostinske stavbe – kot del dejavnosti (degustacijska soba, vinotoč,
kmečki turizem, bife ipd.) |
– trgovske stavbe za prodajo izdelkov in druge stavbe za storitvene
dejavnosti – za delovanje dejavnosti na območju, |
– nestanovanjske kmetijske stavbe in spremljajoče pomožne objekte in
naprave, ki služijo upravljanju in delovanju dejavnosti, na območju EUP
NO 5 le rastlinjake in spremljajoče objekte in naprave, ki služijo
upravljanju in delovanju dejavnosti na območju, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture – za namen delovanja kmetijske in
dopolnilne dejavnosti na območju, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– energetski objekti (kotlovnice, toplarne ter sončne elektrarne na
strehah objektov s spremljajočimi objekti, mala vetrna elektrarna za
samooskrbo oziroma delovanje dejavnosti na območju do največje nazivne
moči naprave za samooskrbo 11 kVA) s pripadajočo opremo in inštalacijami
– vse za namen delovanja dejavnosti na območju, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2 in drugi pomožni objekti potrebni za
obratovanje kmetijske dejavnosti. |
(2) Na
vseh EUP in pEUP so bioplinarne prepovedane, razen rekonstrukcije,
sprememba namembnosti, vzdrževanje in odstranitev objektov potrebnih za
delovanje bioplinarne v EUP MO 4 (obstoječe kmetijsko gospodarstvo z
bioplinarno), če gre za posege v smeri tehničnih izboljšav ali odpravo
negativnih vplivov na okolje. |
(3) Na
območju EUP BU 5, IC 3/1, NO 5, NO 6 in SE 17 z oznako PNRP IK ne sme
biti več kot 20 % namenjeno spremljajočim dejavnostim oziroma več kot
20 % poslovnim, upravnim, gostinskim, trgovskim, storitvenim
dejavnostim, Samostojna parkirišča in samostojni energetski objekti kot
so samostojna polja sončnih elektrarn, samostojna polja vetrnih
elektrarn ipd. so prepovedana. |
(4) Na
območju PNRP, ki so namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako
PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva regulacijske črte, lego obstoječih
objektov in odmike od javnih cest. Nove objekte se locira
vzporedno/pravokotno z obstoječimi objekti in prednostno vzporedno z
dovoznimi potmi. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 4,0 m ali
manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Ob
cesti se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijami
obstoječih objektov. Nove samostojne kmetijske/gospodarske stavbe, ki
niso domačije/upravne-poslovne stavbe gospodarstva, se locira min. v 10
m odmiku od ceste. Če gre za gradnjo ob domačiji ali gospodarstvo se
kmetijske in spremljajoče objekte umešča v notranjost parcele, ki zajema
prostor za in ob domačiji/upravnem-poslovnem objektu gospodarstva.
Objekti se lahko umestijo samostojno ali so prislonjeni/prizidani k
stavbi. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Višina upravnih/poslovnih objektov je P+M, gospodarski objekti so
lahko višine treh etaž (do K+P+2) nad terenom ali 13,5 m. Izjemoma so
dopustni gospodarski objekti višjih gabaritov, če to izhaja iz
tehnoloških zahtev ali prilagoditvi zahtevam predpisov, kar se mora v
projektni dokumentaciji posebej utemeljiti. Ne glede na možna odstopanja
objekti in naprave ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru
oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Slednje mora biti
analizirano, utemeljeno in prikazano v projektni dokumentaciji (prikaz
silhuete naselja z novim objektom). Objekti so lahko podkleteni, pri
določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Faktor zazidanosti
je 0,8. |
(2) Velikost obstoječih kmetijskih objektov se lahko poveča do skupne
kapacitete območja 400 GVŽ (1 GVŽ je 500 kg žive teže živali).Pri
določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva
veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
|
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Tlorisna oblika objektov je praviloma podolžna, lahko je lomljena.
Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in
tehnoloških zahtev drugih oblik (silosi, lagune ipd). |
(2) Fasade so neizstopajočih barv, v pastelnih odtenkih, (sivih, bež,
olivno zelenih, pastelnih odtenkih), obdelava je glede na namembnost
objektov poljubna. Plinohrami (strehe fermentorja) na lagunah v EUP MO 4
morajo biti v temnejših zelenih (olivno zelene …) ali sivih odtenkih,
tako da niso izstopajoče v odprtem prostoru (v kolikor pride do
zamenjave le teh). |
(3) Strehe objektov so dvokapne z naklonom do 45 stopinj. Kritine so
opečne, sive ali rjave barve, razen na rastlinjakih, silosih, lagunah in
podobnih objektih, ki so poljubne. V primeru turizma na kmetiji so lahko
tudi krite s slamo. Na strehah je dopustna namestitev sončnih
sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov
energije, ki ne smejo presegati slemena streh in vizualno izstopati in
so namenjene lastni oskrbi. |
(4) Oblikovanje objektov v območju bioplinarne je specifično in se
prilagodi tehnološkim zahtevam. |
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Silosi in
podobni izstopajoči objekti se umeščajo tako, da niso vizualno
izpostavljeni (v ozadju objektov, v notranjosti parcele, pod pobočjem,
za vegetacijo ipd.). Del parcele mora biti ozelenjen. Gnojišča ob
kmetijskih objektih se ustrezno zavaruje pred pogledi. Na obrobju EUP in
pEUP ali kompleksa se izvede izdatna drevesna in grmovna zasaditev tako,
da objekti ne bodo izpostavljeni pogledom, nižje ali le grmovna
zasaditev se umesti ob rastlinjake. |
(6) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena
znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Območja
so lahko ograjena v višini do 2,5 m. Ograje ob cestnih uvozih,
priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da
omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. |
(7) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih
zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP in pEUP v
kateri se nahaja kmetijska proizvodnja. |
(8) Zunanji robovi EUP in pEUP se izdatno obsadijo z avtohtono drevnino.
Del parcele mora biti ozelenjen. Na območjih EUP TE 8, MO 4 in MA 2 je v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi projekt krajinske
arhitekture. |
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Pri
posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod.
Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinske
odvodnike. Odvajanje se predvidi z zadrževanjem. |
(2) Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali
poraba vode v tehnološke namene, se lahko izvede le po predhodni
proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira. |
(3) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno
javno dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
AD 6, BU 5, MO 4 in SE 17, ki se nahajajo v EPO, v območju Natura 2000
in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
pogoje iz 75. člena tega odloka. |
(2) V
EUP AD 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške
površine. |
V EUP SE
17 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine, pri
čemer naj se ureditve in morebitno utrjevanje dostopnih površin izvaja v
južnem in vzhodnem delu, na način da se ohranja sklenjenost travniških
površne zahodno od območja. |
(3) Na
delu EUP AD 6, BU 5, MO 4 in SE 17, ki se nahajajo na erozijskih
območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena odloka. |
(4) Na
delu EUP in pEUP IC 3/1 (Pm, Pp), NO 5 (Pm, Pp) in TE 8 (Pm, Pp) se
upošteva, da so na poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih
ukrepov (Sebeborske akumulacije) v IC 3/1 je potrebno upoštevati
določila o omejitvah gradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1
iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju IN 3/1 dovoljena
šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta
zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.
|
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Pri
vseh vhodih in uvozih v EUP in pEUP morajo biti urejene dezinfekcijske
bariere. |
(2) V
EUP in pEUP IC 3/1 in MO 4 se ob umeščanju dejavnosti v z oznako PNRP IK
zagotovi ustrezna protihrupna zaščita v skladu z veljavno zakonodajo (v
smeri proti obstoječim in predvidenim stanovanjskim objektom je potrebna
postavitev ustrezne protihrupne ograje in zasaditev dreves). Za
stanovanjske novogradnje ob območju IK v pEUP IC 3/1 se naj zagotovi
ustrezna pasivna protihrupna zaščita objektov (fasade, okna,
razporeditev prostorov itd.). Pred umestitvijo novih dejavnosti na
območje z oznako PNRP IK v EUP MO 4 se naj izdela Strokovna ocena
vplivov na okolje (za segment hrup in zrak). |
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja
ljudi. |
40. člen
(rekreacijska območja – BC in ZS)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP in pEUP BG 8, FI 6, IC 3/2, NO 3, MA 7, ML 4, MT 36, SB 6, SE 1, SV
4, TE 7 in VG 2 na območjih stavbnih zemljišč, z oznako PNRP BC,
namenjene za šport in rekreacijo, so dopustni posegi, za objekte:
|
– stanovanjski objekti s pomožnimi objekti: |
– počitniške hišice za turistične namene, |
– nestanovanjski objekti s pomožnimi objekti: |
– stavbe
splošnega družbenega pomena; stavbe za šport s spremljajočimi objekti in
napravami, ki so namenjeni dejavnosti na območju, stavbe za kulturo in
razvedrilo, muzej in knjižnice, |
– gostinske stavbe (bife, točilnice), |
– večnamenski objekt le v pEUP IC 3/2, |
– gasilski dom le v EUP NO 3, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, ki služijo dejavnosti na območju, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju, |
– energetski objekti (kotlovnica in sončne elektrarne na strehah
objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) V
vseh EUP in pEUP BG 8, FI 6, IC 3/2, MA 7, ML 4, MO 10, MT 36, NO 3, SB
6, SE 1, SV 4, TE 7 in VG 2, na območjih zelenih površin, ki so
namenjene športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi, za
objekte: |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– stavbe
za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni
dejavnosti na območju, pod pogojem, da gre za funkcionalno razširitev
objektov, ki se nahajajo na namenski rabi BC, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje (montažne, kot so nadstrešnice, oder za
sodnika oziroma objekti namenjeni dejavnosti na območju), |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju (razen
objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč), |
– energetski objekti (sončne elektrarne na strehah objektov s
pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(3) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
(4) Na
območju PNRP, ki so namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP
E, in na območju PNRP, ki so namenjena komunikacijski infrastrukturi, z
oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka. |
(5) Na
območju v EUP SE 1 z oznako PNRP K2 se poleg primarne rabe lahko
vzdržuje in odstrani obstoječe nogometno igrišče. Na območju je poleg
posegov iz 57. člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj,
nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. objektov, ki
služijo dejavnosti na območju. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na ustrezni prosti površini. Objekti so lahko višine
največ do P+M. Strehe so dvokapne s poljubnim naklonom, enokapne (do 15
stopinj) ali ravne. Kritina naj bo rjave, sive, opečne barve. Lahko je
tudi ozelenjena. Na strehah so dopustne frčade, pultna okna in strešna
okna ter namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh
in so namenjene lastni oskrbi. Tribuna in podobni objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. Objekt je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.
|
(2) Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu.
Znotraj posameznega območja naj bodo objekti in oprema oblikovno
skladna. |
(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m
oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da
niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Od javne
občinske ceste ali poti je odmik 4,0 m. |
(4) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih,
kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče,
izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra)
ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva.
Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane).
|
c)
Ureditev parcele |
(1) Ob
objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven
travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.
Otroška igrišča se izvede v skladu z veljavnimi standardi. |
(2) Ograja ob parcelni meji je do višine 1,2 m. Ob igrišču ali na robu
rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna mreža. Zaščitna mreža ob
rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(4) Uredi se lahko razsvetljava območja ali igrišča. Zagotovljeno mora
biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in
skupnih PIP. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo
namenu. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Vse
priključke na GJI se prednostno izvede zemeljsko, v kolikor ni drugih
možnosti pa zračno ter pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
|
(2) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno
javno dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
(1) EUP
MO 10, SE 1, SV 4 in VG 2 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju
KP Goričko. V EUP SE 1 je v največji možni meri potrebno ohranjati
območja travniških površin. Na vseh EUP se pri načrtovanju posegov v
prostor upošteva pogoje iz 75. člena. |
(2) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 6, TE 7 in MT 36 se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
(3) V
EUP SB 6, SE 1 in VG 2, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva
pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(4) Pri
posegih v EUP MA 7 (Pm, Pp), TE 7 (Pp), NO 3 (Pm, Pp) se upošteva, da se
nahajajo na poplavnem območju. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva
še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. Pri načrtovanju ureditev je
treba v čim večji meri ohraniti obstoječe retenzijske (razlivne)
površine in je treba vse ureditve načrtovati tako, da se poplavna
varnost ne bo poslabšala. |
(6) EUP
SV 4 se nahaja na območju požarne ogroženosti, zato se upošteva določila
82. člena tega odloka. |
(7) V
EUP MA 7 se upošteva pogoje za posamezno enoto kulturne dediščine in
njegovo vplivno območje iz 74. člena tega odloka. |
(8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
41. člen
(območja pokopališč – ZK)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) EUP
in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, ČI 1, FI 4, FO 1, IC 2, IN 6, IV 1, IV
2, KA 1, KA 4/1,KR 2, LO 1, LU 4, MA 5, ML 2, MO 1, MT 25, MT 30, NO 1,
PO 3, PR 9, RA 1, SB 4, SE 4, SE 6, SR 2, TE 1 in VG 7 so na območju
stavbnih zemljišč, ki so centralne dejavnosti (mrliške vežice s
spremljajočimi objekti), z oznako PNRP CD in zelene površine, namenjene
za pokop in spominu na umrle, z oznako PNRP ZK, dopustni posegi, za
objekte: |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– na
območju CD – obredne stavbe, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni
objekti, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (le pomožne stavbe), na
območju z oznako PNRP ZK pod pogojem, da se funkcionalno navezujejo na
obstoječi objekt oziroma na območje opredeljeno z oznako PNRP CD, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– gradnja gradbenih inženirskih objektov, če so namenjeni dejavnostim na
območju ali če gre za povezovalne vode in ni drugih prostorskih
možnosti. Slednji pod pogojem, da potekajo po robovih ali koridorjih,
kjer ni obstoječih ali predvidenih grobnih polj. |
– pokopališča, grobovi, prostor za raztrositev in prostor za anonimne
pokope, parkovna ureditev, spomeniki, žarni zidovi, zvoniki, urbana,
potke in druga oprema, |
– energetski objekti (na strehah se lahko namestijo sončni sprejemniki
za lastno oskrbo in kotlovnice v ali ob vežici), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območju EUP MT 25, ki je namenjeno urejanju okoljske infrastrukture, z
oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP, ki veljajo za navedeno
namensko rabo v tem odloku v 54. členu. |
(3) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini na območju z oznako PNRP CD, na območje z oznako PNRP ZK se z
objektom posega, če ni drugih prostorskih možnosti. Oblika objektov je
poljubna, ki upošteva urbano tipologijo in arhitekturne elemente
prostora. |
(2) Strehe so dvokapne, opečne, rjave ali sive barve. Na strehah se
lahko namestijo strešna okna ter sončni sprejemniki za lastno oskrbo, ki
ne smejo biti izpostavljena pogledom. |
(3) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih,
kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče,
izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra)
ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva.
Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna (avtohtonega), ki
je v manjšem deležu. |
(4) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da
ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali
območja. |
(5) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in
hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in
utrjenih parkirišč. Utrjene površine med grobovi so lahko travnate,
lahko se izvedejo s tlakovci ali se nasuje naravni material. Parkirišča
so lahko asfaltirana, tlakovana ali gramozirana. Pri zasaditvi se
uporabi avtohtono vegetacijo. Območje pokopališča se lahko ogradi.
|
(6) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. Gradbeni inženirski objekti se
oblikovno prilagodijo namenu. |
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) V
EUP in pEUP se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna
in v skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala.
|
(2) Za
vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno
javno dobro. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP in pEUP AD 8/1, KA 4/1, KR 2, MA 5, SB 4, SE 4 in VG 7 se upošteva
pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.
|
(2) Vse
EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, ČI 1, FO 1, IN 6, IV 1, IV 2, KA
1, KA 4/1, KR 2, LO 1, MO 1, MT 30, PO 3, PR 9, RA 1, SE 4, SE 6, SR 2
in VG 7 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko in EUP
SB 4, ki se nahaja v EPO, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
pogoje iz 75. člena tega odloka. V EUP PR 9 in SR 2 se širitev
pokopališča na gozdne površine lahko izvede šele po zapolnitvi ostalega
dela pokopališča. V EUP IV 2, KA 1, PO 3 je v največji možni meri
potrebno ohranjati travniške površine na nepozidanem delu območja. V EUP
PO 3, ki je namenjeno za ostale prometne površine, z oznako PNRP PO, se
v največji možni meri ohranja travniške površine. |
(3) V
EUP BE 2 in BU 2, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja
travniških površin. |
(4) EUP
IC 2 (Pp), MA 5 (Pm, Ps, Pp), NO 1 (Pm) so v celoti ali delno v
poplavnem območju. V EUP MA 5 je do izgradnje protipoplavnih ukrepov
(Sebeborske akumulacije) potrebno upoštevati določila o omejitvah
novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem
ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva
še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(5) Na
delu EUP in pEUP AD 8/1, BE 2, BG 5, BU 2, FI 4, FO 1, IN 6, IV 1, IV 2,
KA 1, KA 4/1, KR 2, LO 1, MT 30, RA 1, SB 4, SE 4, SE 6, SR 2 in VG 7,
ki se nahajajo na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82. člena
odloka. |
(6) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 25 se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
|
(7) Na
območju požarne ogroženosti v EUP SE 4 se upošteva določila 82. člena
tega odloka. |
(8) V
vseh EUP se namestijo opozorilne table, ki opozarjajo na omejeno uporabo
fitofarmacevtskih sredstev. |
(9) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
42. člen
(turistična območja – BT)
|
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP BG 13, BG 16, BG 17, PR 1 in SB 14, na območju stavbnih zemljišč, ki
so površine za turizem, z oznako PNRP BT, so dopustni posegi, za
objekte: |
– stanovanjske stavbe pod pogojem, da služijo dejavnosti na območju s
pomožnimi objekti: |
– počitniške hišice (razen v EUP BG 17), |
– stanovanja le v EUP SB 14 in PR 1, |
– nestanovanjske stavbe pod pogojem, da služijo dejavnosti na območju s
pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe, turistične nastanitvene stavbe, |
– pisarniške in turistične stavbe, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena (objekti za kulturo in razvedrilo, muzeji,
manjši športni objekti ipd.), |
– druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (kmetijske za namene
turizma), |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege objektov |
(1) Pri
umeščanju objektov se upošteva gradbene linije in odmike od javnih cest.
|
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m,
odmiki med ostalimi objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina
najvišjega objekta v območju oziroma manj, če se zagotovi ustrezno
osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj
časa zadržujejo ljudje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem
zemljišču. Odmiki od javnih cest ali poti so 4,0 m. Odmiki od javnih
cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti
bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki
od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0
m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno
višino. |
(3) Oblikovanje objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani
tipologiji prostora. |
(4) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja ter ubrana oprema naj bo na
posameznem območju enotna, izdelana pretežno iz avtohtonih materialov.
|
c)
Pogoji glede velikosti |
(1) Velikost objektov se določa glede na velikost parcele in glede na
odmike od javnih cest in od obstoječih objektov. Velikost objektov ne
sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene
parcele, ki znaša 0,6. |
(2) Višina objektov je največ P+2+M nad urejenim terenom. Objekti so
lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne
vode. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti
lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo
in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v
primeru zapolnitve vrzeli). |
č)
Pogoji glede oblikovanja |
(1) Objekti so podolžnega tlorisa, ki je lahko lomljen. Streha so
dvokapne z naklonom od 30–45 stopinj. Deli stavbe so lahko z ravno ali
enokapno streho. Dvokapni del mora vizualno in v deležu prevladovati.
Dvokapni del stavbe, ki mora vizualno prevladovati, se lahko kombinira z
ravnim ali enokapnim delom stavbe. Ravni in enokapni del stavbe se
nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega
dela objekta. Kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi. Streha je lahko
krita s slamo ali ozelenjena. Pri objektih, ki presegajo širino 14 m je
dvokapna streha lahko izvedena v manjšem naklonu. Na strehah so dopustne
frčade, pultna in strešna okna ter namestitev sončnih sprejemnikov ali
drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne
smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi.
|
(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
(3) Dovoljene so svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih,
kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče,
izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra)
ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva.
Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna (avtohtonega), ki
je v manjšem deležu. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Utrjene površine se izvede s tlakovci ali naravnimi
– avtohtonimi materiali. |
(5) Parcela je lahko ograjena. Višina ograje ne sme presegati višine 1,5
m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih
površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo
prometa po javni cesti. Bele plastične ograje in okrasne betonske so
prepovedane. Višina zaščitnih mrež ob rekreacijskih površinah se
višinsko prilagodijo namenu. |
(6) Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki
pripadajo k osnovni stavbi, morajo biti oblikovani na enak način.
|
(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira
prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(8) Pri
zasnovi objektov in razporeditvi objektov na območju se upošteva/posnema
kvalitetne značilnosti območja in sicer morfologijo naselij, lego
objektov na parceli, tipologijo objektov (tloris, strm kap strehe,
opečna ali slamnata kritina), materiale in parcelacijo. |
d)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in
urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. |
(2) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
e)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) EUP
se priključijo na krajevno omrežje GJI, v kolikor kanalizacija ni
predvidena, se komunalne odpadne vode odvaja v male čistilne naprave.
|
(2) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
f)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
(1) EUP
PR 1, BG 13, BG 16 in BG 17 so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju
KP Goričko. V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje
iz 75. člena tega odloka. |
(2) V
EUP BG 16, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške
površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi
načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj
se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim
travniškim sadovnjakom). |
(3) Na
delu EUP PR 1, BG 13, BG 16 in BG 17, ki se nahajajo na erozijskih
območjih z običajnimi in zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo
ukrepi iz 82. člena odloka. |
(4) Pri
EUP BG 13 (Pp) in SB 14 (Pm, Ps, Pp) se upošteva, da se nahajata na
poplavnem območju. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še skupne
pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
g)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
43. člen
(zavetišče za živali – BD)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP LU 1, ki so površine drugih območij, z oznako PNRP BD, so na
območjih stavbnih zemljišč dopustni posegi, za objekte: |
– nestanovanjske stavbe namenjene dejavnosti na območju s pomožnimi
objekti: |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe s storitvenimi dejavnostmi, |
– veterinarske klinike in veterinarske ambulante in podobno, |
– druge
nestanovanjske stavbe namenjene dejavnostim na območju, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju (razen
vojaških objektov in odlagališč odpadkov), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Višina stavb je do P+M, v primeru ravne strehe, dve etaži nad
terenom. Naklon in kritina strehe se prilagodi obstoječemu naklonu in
kritini stavbe. V primeru novogradnje so strehe lahko dvokapne s
strešnimi ali pultnimi okni, ravne ali enokapne. Tlorisna oblika stavb
je pravokotnih oblik. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m.
Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z upravljavcem ceste ali poti.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od vodotokov
in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih
vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.
|
(3) Območje je lahko ograjeno. Ograja se lahko postavi znotraj parcelne
meje ali v parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda.
|
(4) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
|
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter |
(1) EUP
je v poplavnem območju Martjanskega potoka (Pm, Ps). Do izgradnje
protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno upoštevati
določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti
(Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju
dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih
na ta zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.
|
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
44. člen
(območja lovskih domov – BCld)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP BG 18, IN 8, LU 8, ML 6, MT 35, PR 13 in VG 15 (smolarska koča), na
območjih stavbnih zemljišč, ki so območja namenjena
športnim/rekreacijskim/društvenim dejavnostim, z oznako PNRP BCld, so
dopustni posegi, za objekte: |
– nestanovanjske stavbe, ki služijo dejavnosti na območju, s pomožnimi
objekti: |
– gostinske in turistične nastanitvene stavbe, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– stavbe
za družbene dejavnosti, |
– druge
nestanovanjske stavbe, |
– smolarska koča in lovski domovi, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Novi
objekt se locira na mestu obstoječega oziroma na ustrezni prosti
površini stavbnega zemljišča. Oblika objekta je pravokotnih oblik,
streha v naklonu, kritina opečne, rjave ali sive barve. Na strehah je
dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih
zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh
in so namenjene lastni oskrbi. Streha je lahko krita s slamo ali
ozelenjena. Etažnost objekta je do P+1 ali P+M. Pri objektih P+1 pod
streho ni kolenčnega zidu, na strehi so le strešna okna. Na strehi
mansarde so lahko frčade, pultna okna in strešna okna. Objekti so lahko
podkleteni. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m.
Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
GJI na predmetnem zemljišču. Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z
upravljavcem ceste ali poti. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1.
reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin
5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. |
(3) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih,
kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče,
izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra)
ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva.
Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem
deležu. Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane).
|
(4) Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v parcelno mejo,
če se tako sporazumeta oba soseda. Ograja je lahko lesena do višine 1,2
m ali žična – transparentna do 2,2 m, ki se lahko obsadi. |
(5) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in
grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih
poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede z avtohtonim
materialom (gramoz, lubje), s tlakovci. Pri zasaditvi se uporabi
avtohtono vegetacijo. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Namestitev velikih reklamnih panojev ni možna. Gradbeni inženirski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
BG 18, IN 8, MT 35, PR 13 in VG 15, ki so v EPO, v območju Natura 2000
in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva
pogoje iz 75. člena tega odloka. |
(2) V
EUP IN 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja
travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica
(izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega
drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški
objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s
pripadajočim travniškim sadovnjakom). |
(3) EUP
LU 8 (Ps) je v celoti v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih
ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno upoštevati določila o
omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po
izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. EUP ML 6 (POPL), ki se nahaja
na območju poplav iz opozorilne karte poplav, novogradnja stavb ni
možna. Na EUP ML 6 se obstoječi objekti, ki se nahajajo na območju
poplav lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo. Pri posegih na ta
zemljišča se upošteva še skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.
|
(4) Na
delu EUP BG 18, IN 8, MT 35, PR 13 in VG 15, ki se nahajajo na
erozijskih območjih z običajnimi in zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se
izvajajo ukrepi iz 82. člena odloka. |
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
45. člen
(črpalka v Martjancih – CD)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP MA 11, na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih
dejavnosti, z oznako PNRP CD, so dopustni posegi, za objekte:
|
– nestanovanjske stavbe za namene dejavnosti na območju ali kot
dopolnitev dejavnosti s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe – kot del dejavnosti na območju, |
– poslovne in upravne stavbe, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti vključno z
bencinskim servisom s spremljajočimi objekti (vulkanizer, avtopralnica
ipd.), |
– rezervoarji, silosi, skladišča, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje in objekti za potrebe izvajanja
dejavnosti na območju, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti in objekti za potrebe izvajanja dejavnosti
na območju (razen vojaških objektov in odlagališč), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti
površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki
znaša 0,6. Oblika objektov se prilagodi namenu, strehe v naklonu
(dvokapne ali enokapne (sledenje do 15 stopinj)) ali ravne, kritina
poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh etaž (do K+P+1 ali
K+P+M) nad urejenim terenom. |
(2) Dovoli se neizstopajoče, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih,
kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče,
izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča,
vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra)
ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva.
Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem
deležu. |
(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m,
odmiki med ostalimi objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina
najvišjega objekta v območju oziroma manj, če se zagotovi ustrezno
osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost prostorov v katerih se dalj
časa zadržujejo ljudje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo
zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem
zemljišču. Odmike od javnih cest ali poti se uskladi z upravljavcem
ceste ali poti. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m,
v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda
je za eno drevesno višino. |
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele
mora biti ozelenjen. Rastline naj bodo avtohtone. Gradbeni inženirski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(5) Območje se lahko ogradi, ograja se prilagodi namenu in ne presega
višine 1,8 m. Ograja se lahko postavi znotraj parcelne meje ali v
parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. |
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne
obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
|
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
46. člen
(rotunda Selo)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP SE 5, na območju stavbnih zemljišč, ki so območja centralnih
dejavnosti, z oznako PNRP CD, je dopustna le izvedba gradbenih in drugih
del, ki obsegajo rekonstrukcijo in vzdrževanje obstoječega objekta.
Drugi posegi ali druge spremembe so možne le na zahtevo ZVKDS.
|
(2) Na
območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, K2, G, ki so v EUP SE 5,
je dopustna travniška raba kmetijskih zemljišč in vzdrževanje
obstoječega drevja. Pod pogojem, da se ne spreminja osnovna raba in da
se zemljišče po posegu vzpostavi v prvotno stanje, je dopustna še
postavitev: |
– gradbeni inženirski objekti (na K1, K2 le tisti, ki so dopustni na
kmetijskih zemljiščih oziroma skladno s 57. členom): le za namene
delovanja, vzdrževanja kulturnega spomenika pod pogoji v soglasju ZVKDS.
|
(3) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Pri
rekonstrukciji in vzdrževanju objekta se varuje tlorisna in višinska
zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova,
oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo,
barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna
navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Pri
oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne
značilnosti in materiale na obstoječih objektih. |
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Dopolnilna
zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin
v EUP je možna le na podlagi ustreznega krajinskega načrta in v
sodelovanju z ZVKDS. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno
prilagodijo namenu. Umešča se jih podzemno, razen objektov, ki iz
funkcionalnih ali tehnoloških razlogov ne morejo biti vkopani
(razsvetljava, vodnjak ipd.). |
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekt ali območje in v
soglasju z ZVKDS. |
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) V
EUP se lahko uredi javna razsvetljava, ki pa mora biti minimalna in v
skladu s predpisi. Prednostno se uporabljajo svetlobna tipala, ki se
ureja skladno s predpisom mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
|
(2) Za
EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se
nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.
|
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega
odloka. |
(2) Posegi v EUP so dopustni pod pogoji ZVKDS. |
(3) EUP
je v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se
pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega
odloka. V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine.
|
(4) Na
območju požarne ogroženosti v EUP se upošteva določila 82. člena tega
odloka. |
(5) Na
delu EUP, ki se nahaja na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz
82. člena odloka. |
(6) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
47. člen
(staro pokopališče – ZK)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP MA 12, je na območjih zelenih površin, ki so namenjena zelenim
površinam, z oznako PNRP ZK (opuščeno staro pokopališče), je dopustna
parkovna ureditev ter gradnja oziroma postavitev: |
– gradbenih inženirskih objektov za namene dejavnosti na območju,
|
– urbano
opremo in montažni objekti, ki niso namenjeni bivanju, |
– objekti iz Priloge 2. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Območje je lahko ograjeno. Ograja mora biti transparentna (kovinska,
žična), lahko je obsajena oziroma samostojna strižena živica iz
avtohtonih rastlin, umešča se jo znotraj meje ali na parcelno mejo ob
soglasju soseda. Ostala drevnina se izbere med avtohtonimi rastlinami.
|
(2) Objekti na območju so pritlični, montažni in oblikovno skladni.
Strehe so opečne, rjave ali sive barve. Fasade so svetlih,
neizstopajočih barv, ki se lahko kombinirajo z lesom ali kamnom. Objekti
so lahko leseni (brune kot fasada so prepovedane). Ob kompleksnejših
ureditvah se izdela načrt krajinske arhitekture. Gradbeni inženirski
objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Umešča se jih podzemno, razen
objektov, ki iz funkcionalnih ali tehnoloških razlogov ne morejo biti
vkopani (razsvetljava, vodnjak ipd.). |
(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m.
Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m.
Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec
ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti
krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za
eno drevesno višino. |
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo
prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora
biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih
reklamnih panojev ni dopustna. |
(5) V
primeru ureditve območja, namenjenega obiskom večjega števila ljudi, se
zagotovijo parkirna mesta pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.
|
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in
grajeno javno dobro. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine,
ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb. |
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
48. člen
(opuščene gramoznice – ZS)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP IC 4 in IC 9 so na območju površin za oddih, rekreacijo in šport, z
oznako PNRP ZS ob vodni površini, dopustni posegi, za objekte:
|
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– montažne objekte za namene turistične in rekreacijske dejavnosti, |
– gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju ter
povezovalni objekti in naprave do ostalih stavbnih zemljišč, če ni
drugih možnosti umestitve: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti za namene športa in rekreacije, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območju vodnih površin, z oznako PNRP VC, je dopustna naprava lesenih
pomolov ter posegov iz 59. člena tega odloka ter objekti iz Priloge 2.
|
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Streha je lahko dvokapna, ravna ali enokapna (do 15 stopinj), z
opečno, sivo ali rjavo bravo kritine. Objekti in oprema naj bodo
oblikovno skladni. Fasade so svetlih, neizstopajočih barv, ki se lahko
kombinirajo z lesom ali kamnom. Objekti so lahko leseni (brune kot
fasada so prepovedane). Ob kompleksnejših ureditvah se izdela načrt
krajinske arhitekture. Objekti morajo biti pritlični in so v montažni
izvedbi. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
c)
Ureditev parcele |
(1) Na
območju se lahko uredi utrjeno parkirišče, druge utrjene površine
(igrišča, terasa ipd.) in potke. Utrjene površine ne smejo biti utrjene
z asfaltom. V strugo in brežine vodotoka se ne sme posegati. Ostali del
območja izven vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in
grmičevjem. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste drevja
in grmičevja. Okoli območja se lahko postavi žična ograja do višine 1,6
m znotraj meje ali na parcelno mejo ob soglasju soseda. |
(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m.
Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov
GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m.
Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec
ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, v odprti
krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za
eno drevesno višino. |
(4) V
primeru ureditve območja, namenjenega obiskom večjega števila ljudi, se
zagotovijo parkirna mesta pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.
|
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
IC 4 (Pm, Ps, Pv, Pp) in IC 9 (Pm, Ps, Pv, Pp) sta v celoti ali delno v
poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske
akumulacije) je potrebno upoštevati določila o omejitvah novogradenj na
območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah
za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja).
Novogradnja je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije
v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in
skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
49. člen
(površine vinskih kleti – Avk)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP EU 6, so na območju površin za vinske kleti, z oznako PNRP Avk,
dopustni posegi, za objekte: |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostinske stavbe (vinotoči, kmečki turizem), |
– kleti,
vinske kleti, zidanice in pripadajoči objekti. Vinski objekti in
zidanice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu
vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
– gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju:
|
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti za namene športa in rekreacije, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
b)
Pogoji glede lege objektov, velikosti in oblikovanja objektov
|
(1) Nove
stavbe v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega
zemljišča, z oznako PNRP Avk. Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova
razporeditve objektov na parceli in v gričevnatem delu terenske razmere.
Pri umeščanju objektov se upošteva obcestna gradbena linija.
|
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m.
Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši
vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve
in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega
zemljišča. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in
vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih
vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.
|
(3) Višina stavb je do K+P+M. Na stavbah so poleg strešnih oken lahko
tudi frčade in pultna okna. Oblikovanje nestanovanjskih stavb naj bo čim
bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko
grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). |
(4) Streha je enakostranična dvokapnica, naklon strehe je 35–45 stopinj
z opečno barvo kritine ali krita s slamo, s smerjo slemena po daljši
stranici objekta. |
(5) Fasade so svetlih, neizstopajočih barv, ki se lahko kombinirajo z
lesom. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v
prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko
rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo
oziroma turkizno modra) ni dopustna, kakor tudi risanje okraskov in
poševnic na fasadah. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Talni
zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv. Objekti so lahko
leseni (brune kot fasada so prepovedane). Okenske odprtine na čelni
fasadi so pokončne, razporejene simetrično. Gradbeni inženirski objekti
se oblikovno prilagodijo namenu. |
(6) Tlorisna oblika objektov je podolžna ali lomljena v L ali U.
|
(7) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja
avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. V okolici objektov se
lahko zasadijo zelene ograje, ki so avtohtonih listnatih vrst. Možna je
višinska sanacija terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli
urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih
zemljišč. |
(8) V
primeru ureditve območja, namenjenega obiskom večjega števila ljudi
(vinotoči ipd.) se zagotovijo parkirna mesta pod pogoji iz splošnih in
skupnih PIP. |
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so vzporedne ali
pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina
parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Pri
novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost
parcele. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v
skladu s predpisi o javnih cestah. |
e)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
EU 6 na območju PNRP Avk je v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP
Goričko ter na območju naravnih vrednot, zato se v EUP upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena
tega odloka. |
(2) V
EUP EU 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja
travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica
(izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega
drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški
objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s
pripadajočim travniškim sadovnjakom). |
(3) EUP
EU 6 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82.
člena tega odloka. |
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
f)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega
odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
50. člen
(območja naravnih vrednot – NV)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP z oznakami BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9, ki so območja
naravnih vrednot, je na posameznih namenskih rabah znotraj EUP možno:
|
– V EUP
LO 6 se na delu območja stavbnih zemljišč, ki so namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, upošteva določila 35.
člena tega odloka. |
– V EUP
BE 3 in MO 7, se na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve z
oznako PNRP A, upošteva določila iz 51. člena tega odloka. |
– V EUP
BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9 na kmetijskih zemljiščih, z oznako
PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg
primarne rabe dopustni posegi kot so gradnja, vzdrževanje,
rekonstrukcija in odstranitev gradbenih inženirskih objektov (cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) agrarne operacije, pod
pogojem, da se ne zmanjša površina in vrednost naravne vrednote in
njegova raba, pod pogojem in soglasjem naravovarstvene službe.
|
– V EUP
BE 3, BU 6, MO 7, MO 8 in MO 9 se na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP
G, upoštevajo določila iz 58. člena in pod pogojem in soglasjem
pristojnega zavod za gozdove. |
– Na
območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in VC, se upoštevajo
PIP, ki veljajo za naštete namenske rabe v tem odloku oziroma v 55. in
59. členu tega odloka. |
(2) Za
vsak poseg v EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena se posega v
prostor samo pod pogoji in soglasji ali dovoljenji pristojne
naravovarstvene službe. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti, parcelacije in oblikovanja objektov
|
(1) Pri
gradnji objektov na stavbnih zemljiščih se pogoji glede lege, velikosti,
parcelacije in oblikovanja objektov za EUP LO 6 (SK) upoštevajo določila
iz 35. člena tega odloka ter EUP BE 3 in MO 7 (A) upoštevajo določila
51. člena tega odloka. |
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Vse
EUP so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter na
območju naravne vrednote, zato se v teh EUP upošteva tudi usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena tega odloka.
|
(2) V
EUP BE 3 je pred izvajanjem posega na območje naravne vrednote 7306 –
Berkovci mokrotni travnik treba predhodno pridobiti naravovarstvene
pogoje pristojne enote ZRSVN. Umeščanje pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov, objektov transportne infrastrukture (ceste, poti), baznih tk
postaj in cestnih priključkov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno.
Dovoljene so le rekonstrukcije obstoječih poti, toda le na podlagi
predhodno pridobljenih naravovarstvenih pogojev in soglasij. Začasno
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira (pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno
sanira in vzpostavi v prvotno stanje) in ureditev povezovalnih ekoloških
koridorjev ali pasov je dovoljeno po predhodni pridobitvi
naravovarstvenih pogojev in soglasja. |
(3) V
EUP BU 6, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomesti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja
travniških površin. Pred izvajanjem posega na območje naravne vrednote
7380 – Bukovnica mokrotni travnik je treba predhodno pridobiti
naravovarstvene pogoje pristojne enote ZRSVN. Na območju naravne
vrednote je potrebno ohranjati površine ekstenzivnih travniških površin.
|
(4) V
EUP BE 3 in BU 6 na kmetijskih zemljiščih pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov večjih od 50 m2 in novih objektov transportne
infrastrukture (ceste, poti), baznih tk postaj in cestnih priključkov ni
dovoljeno umeščati. Pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na EUP BU 6
ni dovoljeno umeščati. Dovoljene so le rekonstrukcije, vzdrževanje in
odstranitev obstoječih objektov in poti, gradijo, vzdržujejo,
rekonstruirajo in odstranijo se lahko gradbeni inženirski objekti
(cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) pod
pogojem, da se ne zmanjša površina oziroma kvaliteta naravne vrednote in
njej ustrezna raba, toda le na podlagi predhodno pridobljenih
naravovarstvenih pogojev in soglasja. |
(5) V
EUP BE 3, LO 6, MO 7 MO 8 in MO 9 se upošteva pogoje iz 75. člena tega
odloka. Ob posegih v prostor, mora investitor, tudi tisti, ki meji na
območje ali se ugotovi, da bo imel objekt ali ureditev vpliv na
naravovarstveno vredna oziroma zavarovana območja, pridobiti projektne
pogoje in soglasje pristojne naravovarstvene službe. |
(6) EUP
BE 3, BU 6, LO 6, MO 7, MO 8 in MO 9 so v erozijsko ogroženem območju,
zato se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(7) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MO 7 se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
|
(8) Na
območju požarne ogroženosti v EUP BE 3 se upošteva določila 82. člena
tega odloka. |
(9) V
EUP BE 3, MO 8 in BU 6, kjer je zavarovana kulturna dediščina, se
upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka. |
(10) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
51. člen
(pogoji za posege na stavbnih zemljiščih
v razpršeni poselitvi – A)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območjih stavbnih zemljišč razpršene
poselitve, z oznako PNRP A, so dopustni posegi, za objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– eno-
ali dvo stanovanjske stavbe, to so stanovanjske hiše, kmečke hiše in
druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki s
pomožnimi objekti, dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne
hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji, |
– na
območju razpršene poselitve z oznako PNRP A, ki se nahaja v EUP EU 6
(gričevnat del) so poleg objektov iz prejšnje alineje tega odstavka
dopustne tudi počitniške hišice, |
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:
|
– dom za
starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji, |
– župnišče s spremljajočimi objekti, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– poslovne in upravne stavbe, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori
lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev, stavbe s
pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjene lastnemu poslovanju
podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu
objektu ali kot del druge dejavnosti, |
– trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti, samostojne prodajalne
(samostojne prodajalne le do velikosti objekta 100 m2
prodajne površine) in butiki, prodajalne za prodajo izdelkov, ki
izhajajo iz dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., |
– gostinske stavbe; penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev,
kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij
(kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne,
restavracije in točilnice, mladinska prenočišča, počitniški domovi in
druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje. Vse našteto z objekti
za predelavo, prodajo izdelkov/pridelkov dopolnilne dejavnosti s
pomožnimi objekti. |
– druge
stavbe z obrtnimi, proizvodnimi, avtomehaničnimi, skladiščnimi,
hladilnicami, pekarnami, mizarskimi in drugimi delavnicami iz skupine
industrijskih stavb, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena, dvorane za družabne prireditve, muzeji,
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, zasebne
ambulante in veterinarske ambulante, stavbe za šport – in sicer samo
pomožne stavbe na športnih igriščih, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– druge
nestanovanjske stavbe. Vinski objekti in zidanice pod pogojem, da ima
lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti
3000 m2, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč in vojaških objektov), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Nove
objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega
zemljišča, z oznako PNRP A. Pri umeščanju novih objektov se upošteva
tipologija zazidave, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov,
usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.) in
morfologija zazidave Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova
razporeditve objektov na parceli in v gričevnatem delu terenske razmere.
Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske,
gostinske in ostale poslovne stavbe in spremljajoče dejavnosti) se gradi
ob cesti. Pri umeščanju objektov se upošteva obcestna gradbena linija
(če je izrazita) ali največ v 10,0 m odmiku od kategoriziranih državnih
ali občinskih cest (če ni gradbene linije). Odstopanja pri umeščanju
objektov na parcelo, iz prejšnjega stavka, so možna, če za predpisane
odmike objektov ni prostorskih možnosti zaradi strmega ali plazovitega
terena, utesnjenosti prostora, odmika od zavarovanih območij ipd., kar
mora biti prikazano in utemeljeno v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi
v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova
razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in
utemeljeno v projektni dokumentaciji. Tudi objekte za spremljajoče
dejavnosti se lahko gradi v notranjosti parcele. V kolikor ni
prostorskih možnosti za gradnjo oziroma širitev kmetij ob
domačiji/gospodarstvu in objektov za spremljajoče in dopolnilne
dejavnosti se le te lahko uredi na sosednjih stavbnih zemljiščih v 20 m
odmiku od obstoječe obcestne gradbene linije. |
(2) Višina stanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Na objektih,
ki so višine do K+P+1, je prostor pod streho lahko izkoriščen, kolenčni
zid je največ 50 cm, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na
objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna.
Turistični ter gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame. Objekti
so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode.
Višina kmetijskih in ostalih nestanovanjskih objektov se prilagodi
namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru
oziroma predstavljati nove dominante v prostoru, kar mora biti
vkomponirano v silhueto zaselka, domačije, razen kadar gre za dominantne
objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele,
razgledni stolp ipd.) in prikazano v projektni dokumentaciji. Stolpni
silosi so lahko visoki do 13,0 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na
slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno
izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani tipologiji prostora. Kleti so lahko grajene
samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). |
(3) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m.
Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši
vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve
in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega
zemljišča. Odmiki od občinske ceste so najmanj 4,0 m, od potokov in
vodnih površin 1. reda 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih
vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem
soglaša upravljavec ceste. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.
|
(4) V
odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je
potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop (ČN, prečrpališča,
vrtina, vodnjak, naravna vrednota, skladiščenje nevarnih snovi ipd.).
Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob teh
objektih ali napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljavcev
objektov, naprav in območij pridobiti soglasje. Možna je postavitev
ograj tudi okrog stanovanjskih objektov vendar ne sme presegati višine
1,2 m, medsosedska do višine 1,6 m, ki je lahko lesena, kovinska, žična.
Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.
Ograja se postavi znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako
sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in drugih
prometnih površinah morajo biti postavljene tako, da omogočajo
preglednost in ne ovirajo prometa. Žive meje okrog domačij morajo biti
iz avtohtone listnate vegetacije. Prepovedane so okrasne betonske in
bele plastične ograje. |
(5) Tlorisna oblika objektov je podolžna, lomljena v L ali U, lahko
združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt ali
posamična. Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je
omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo
kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s
predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri
gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od
0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali
|
(6) Strehe so simetrične dvokapnice, v naklonu od 35 do 45 stopinj, s
smerjo slemena po daljši stranici objekta. Napušč ne sme presegati
linije sosednje meje. Kritine so opečne barve, temno rjave barve ter v
primeru obstoječih sivih kritin tudi sive ter na območjih tradicionalne
tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so dopustne
izjemoma, če so v prostoru/zaselku značilne. Na turističnih/gostinskih,
vinskih objektih so strehe lahko krite s slamo. Smeri slemen so
praviloma vzporedne z cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri
slemen. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so
možne na pomožnih objektih, enostavnih in nezahtevnih ter ostalih
pritiklinah; nadstreški, terase, vetrolovi, zimski vrtovi ipd. Ravni
deli streh teh objektov imajo lahko zeleno streho (zelena streha je
streha, ki je delno ali v celoti pokrita z rastlinjem in prstjo). Na
večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m) so
strehe dvokapne in so lahko položnejše. Dvokapni del stavbe, ki mora
vizualno prevladovati, se lahko kombinira z ravnim ali enokapnim delom
stavbe, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji
od dvokapnega dela objekta. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje
poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho
oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na
območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli zaselka). Na
strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav,
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh. Objekte na območju okoljske infrastrukture,
komunikacijske, prometne in energetske infrastrukture ter spremljajoče
naprave se oblikovno prilagodi namenu. |
(7) Okenske odprtine na fasadi so pokončne, razporedi se jih simetrično.
Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože. Pri oblikovanju in
velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti širšega območja. Objekti na gradbeni parceli so oblikovno
poenoteni tako, da so objekti in naprave skladni. |
(8) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je
avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv.
Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasada so prepovedane).
|
(9) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
|
(10) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na
zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja
avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje. Možna je višinska
sanacija terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
|
(11) Za
nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih
zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč, kjer se nahaja kmetija/vinska
klet/zidanica ter v primeru ureditve kmetijske dejavnosti v odprti
krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako
PNRP A. |
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena,
velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter
tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so vzporedne ali
pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina
parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Pri
novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost
parcele. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z
javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v
skladu s predpisi o javnih cestah. |
(3) Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod
pogoji iz splošnih in skupnih PIP. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) EUP
EU 6 in EU 8 sta v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko
ter na območju naravnih vrednot, zato se v teh EUP upošteva tudi
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena
tega odloka. |
(2) V
EUP EU 6 in EU 8, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja
travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica
(izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega
drevja. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški
objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s
pripadajočim travniškim sadovnjakom). |
(3) V
EUP EU 6, EU 8 in EU 12, kjer so zavarovana območja kulturne dediščine,
se upoštevajo pogoji iz 74. člena. |
(4) EUP
EU 6 in EU 8 sta v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo
pogoji iz 82. člena tega odloka. |
(5) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP EU 6, EU 8 in EU 12 se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
(6) Na
območju požarne ogroženosti v EUP EU 6 in EU 8 se upošteva določila 82.
člena tega odloka. |
(7) V
EUP EU 6, EU 8 in EU 12 na območju poplavne ogroženosti veljajo določila
82. člena tega odloka ter se upošteva, da EUP nahajajo na naslednjih
poplavah EU 6 (Pp, POPL), EU 8 (Pm, Ps, Pp, Pv, POPL) in EU 12 (Pm, Ps,
Pp, POPL). |
(8) Na
območju stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na območju poplav iz
opozorilne karte poplav novogradnja stavb ni možna. Na teh zemljiščih se
obstoječi objekti, lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo.
|
(9) Znotraj EUP EU 6, EU 8 in EU 12 so varstveni pasovi vodnega vira,
zato se pri posegih upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih
območjih vodnih virov ter predpisano ukrepi. |
(10) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
52. člen
(pogoji za posege na stavbnih zemljiščih
na območjih vinskih kleti in počitniških hišic – SKv)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP AD 1 in FI 1/1 in BU 3 na območju stavbnih zemljišč, ki so površine
vinskih kleti in počitniških hišic, z oznako PNRP SKv, so dopustni
posegi, za objekte: |
– stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– počitniške hišice (ki nimajo funkcije stalnega bivališča) s pomožnimi
objekti razen v FI 1/1, |
– obstoječi stanovanjski objekti se lahko ohranijo, rekonstruirajo,
vzdržujejo in odstranijo, |
– nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: |
– gostišča, kmečki turizem in vinotoč kmetije z nastanitvijo, z objekti
za izvajanje prodaje izdelkov/pridelkov dopolnilne dejavnosti s
pomožnimi objekti, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi,
šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), |
– druge
nestanovanjske stavbe: kleti, vinske kleti, zidanice, vinski objekti,
stavbe za spravilo in predelavo pridelka s pomožnimi objekti in pod
pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd in
sadovnjak v velikosti 3000 m2, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč
odpadkov), |
– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah
objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami), |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z
oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Pri
umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec
pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost
odmikov ipd.) in morfologija zazidave Objekte se locira v gradbeno
linijo obstoječih objektov. V kolikor gradbene linije ni, se jih locira
v 6,0 m odmiku od ceste. Nezahtevne in enostavne objekte se locira v
notranjosti parcele ali v gradbeno linijo osnovnega objekta. Faktor
zazidanosti je 0,4. |
(2) Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 2,0 m,
lahko je manjši, če s tem soglaša sosed, vendar ne manj kot 1,0 m.
Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost
umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču ter zagotavljati
ustrezno požarno varnost. Odmik objektov od gozdnih površin mora znašati
najmanj eno drevesno višino. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1.
reda so 15,0 m, v odprti krajini 40,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0
m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična
gradnja ali tako, da se stikajo, lahko so samostojni na parceli. Od meje
sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 2,0 m ali manj, če s
tem soglaša sosed. |
(4) Širina ožje stranice objekta ne sme presegati 6,0 m razen, pri
vinotočih in kmečkih turizmih. Višina objektov je lahko do K+P+M s
kolenčnim zidom višine do 60 cm, pri gostiščih, vinotočih in kmečkih
turizmih pa do višine kolenčnega zidu 1,2 m. Kletna etaža je v celoti
vkopana oziroma če je objekt na strmem terenu je pritličje lahko do treh
strani vkopano v zemljo. Na strehah so lahko strešna okna, pultna okna
in frčade. Frčade morajo imeti stranski zidec, z naklonom strehe 45
stopinj z ali brez čopa. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z
zemljo (ozelenjene). |
(5) Tlorisna oblika objektov je pravokotna in je lahko lomljena v
razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2. Strehe so simetrične dvokapnice v
naklonu 35–45 stopinj in z opečno kritino. Smer slemena je vzporedna z
daljšo stranico objekta. Strehe so lahko krite tudi s slamo. Enokapne,
manjši nakloni in ravne strehe so možne na pomožnih objektih
(enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa,
vetrolov, drvarnica, lopa, nadstrešek ipd.). Ti objekti morajo biti
oblikovno skladni z osnovnim objektom. V kolikor geomehansko poročilo
dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z
zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom
(razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli).
Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
|
(6) Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih
in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in
so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo
oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna.
Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovolijo se tudi
fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu in je
avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih ali sivih barv.
Objekti so lahko tudi leseni (brune kot fasade so prepovedane).
|
(7) Okenske odprtine na čelni fasadi so pokončne, razporejene
simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni
so prepovedani). Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo
namenu. |
(8) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Pri zasaditvi
se uporabi avtohtono drevje in grmovje, predvsem avtohtono sadno drevje.
Pri parcelah, ki mejijo na gozdne površine, se ohranja gozdni rob,
upošteva se odmik ene drevesne višine. |
(9) Ograja je lahko do višine 1,20 m, ki je lahko lesena ali žična ter
avtohtona živa meja. Ograje se lahko kombinirajo. Prepovedane so bele
plastične ograje in okrasne betonske ograje. |
c)
Pogoji in merila za parcelacijo |
(1) Velikost in obliko novih parcel narekuje pravokotna tipologija
zazidave. Vsaka samostojna gradbena/zemljiška parcela mora imeti dostop
in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in
urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Vse
EUP so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se pri
načrtovanju posegov v prostor upoštevajo pogoji iz 75. člena tega
odloka. |
(2) V
EUP BU 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške
površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi
načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj
se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim
travniškim sadovnjakom). |
(3) V
EUP BU 3, kjer je evidentirana kulturna dediščina, se upoštevajo pogoji
iz 74. člena tega odloka. |
(4) Na
delu EUP, ki je na erozijskih območjih, se upoštevajo ukrepi iz 82.
člena odloka. |
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
53. člen
(pogoji na območjih razpršene gradnje)
|
(1) Na
območju zemljiščih pod stavbo (fundus) izven območij stavbnih zemljišč
je dopustna izvedba gradbenih in drugih del na zakonito zgrajenih
objektih, ki obsegajo: rekonstrukcijo obstoječih objektov, vzdrževanje
obstoječih objektov, dozidavo in nadzidavo obstoječih objektov,
spremembo namembnosti, odstranitev zakonito in nezakonito zgrajenih
objektov. Možna je gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev
gradbenih inženirskih objektov (razen obrambnih objektov, objektov za
ravnanje odpadkov ter pokopališča), od industrijskih gradbenih
kompleksov le kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov, s
pripadajočo opremo in inštalacijami ter objektov iz Priloge 2, ki so
navedeni za PNRP z oznako A. |
(2) Dopustna je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v:
|
–
stanovanjske stavbe: |
– eno-
in dvostanovanjske stavbe – in sicer samo podeželske in kmečke hiše, |
–
nestanovanjske stavbe: |
– gostinske stavbe: penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev,
kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij
(kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne,
restavracije in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev, |
– poslovne in upravne stavbe: stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori
različnih društev ipd., stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so
namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta,
kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti, |
– trgovske stavbe: samostojne prodajalne (do 100 m2) in
butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., kot del
stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot
del druge dejavnosti, |
– stavbe
za storitvene dejavnosti – vključno z drugimi obrtnimi/proizvodnimi
delavnicami iz skupine industrijskih stavb (kot so pekarne, tiskarne,
mizarske, avtomehanične in podobne delavnice s skladišči ali
samostojnimi skladišči, rezervoarji in silosi) pod pogojem, da ne
presegajo mejne ravni hrupa in vizualno ne degradirajo prostora.
Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na
okolje so prepovedane, kar ne velja za kmetijske objekte ali dejavnosti.
|
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– stavbe
splošnega družbenega pomena: muzeji, stavbe za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, zasebne ambulante in veterinarske
ambulante, stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe na športnih
igriščih, |
– druge
nestanovanjske stavbe: vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima
investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd v velikosti 3000 m2.
Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).
|
(3) V
kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan (kot fundus) v
kartografskem prikazu izvedbenega dela OPN na kartah 3. Prikaz območij
EUP ter osnovne oziroma PNRP, zanj veljajo enake določbe kot za
prikazane objekte. |
(4) Na
funkcionalnem zemljišču ali gradbeni parceli, ki pripada obstoječemu
objektu (če je bilo v gradbenem dovoljenju določeno) ali na/ob zemljiški
parceli, kjer se nahaja objekt (fundus), je dopustna postavitev
nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov iz Priloge 2, ki so
dopustni za območje PNRP A. |
(5) Za
obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s
področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso
opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo
PIP, kot je določeno za razpršeno poselitev z oznako PNRP A in sicer
glede lege, velikosti in oblikovanja. Smiselno se za območja razpršene
gradnje upoštevajo tudi splošni in skupni PIP. Nova razpršena gradnja ni
dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti pod pogoji tega odloka
ali zakonodaje. |
54. člen
(območja okoljske infrastrukture – O)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP AD 11, BG 14, BG 15, FI 8, FI 9, FI 10, IC 10, LU 2, LU 3, MA 1, ML
3, ML 7, ML 9, MO 12, MT 37, NO 2, PR 11, PR 12, SB 12, SB 13, SB 15, TE
6, VG 13 in VG 16 na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske
infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja
čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo in ter ravnanja z odpadki, z
oznako PNRP O ter na ostalih območjih iz izvedbenega dela GJI ali na
območjih druge namenske rabe, kjer je gradnja tovrstnih objektov
dovoljena, so dopustni posegi: gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in
vzdrževanje gradbenih inženirskih objektov ter objektov iz Priloge 2 ter
vseh objektov in naprav namenjenih delovanju dejavnosti na območju
oziroma objektov in naprav namenjenih izvajanju dejavnosti javnih
gospodarskih služb ter skladiščenju, vključno z vsemi tehničnimi objekti
in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta
objekta ali naprave. Na območju EUP PR 11 se lahko izvajajo posegi za
urejanje strelišča za glinaste golobe. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov |
(1) Gradbene inženirske objekte in naprave se prilagodi namenu. Pri
določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi,
ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
(2) Pri
umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v
odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran ipd.), mora biti
presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v
prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim
manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni
podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije. |
(3) EUP
vodnih zajetij pripadajo vodovarstveni pasovi, zavarovani s predpisi o
vodovarstvenih območjih vodnih virov. |
c)
Ureditev parcele |
(1) Dopustna je zasaditev s krajevno značilno drevnino in hortikulturna
ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč.
Pri zasaditvi se uporabijo avtohtoni listavci. |
(2) Objekti so lahko ograjeni, ograjo se postavi znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko do 2,2,
izjemoma več, če to izhaja iz zahtev nosilcev soglasodajalcev ali
zahteva tehnologija. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Priključevanje objekta na prometno infrastrukturo, električno
omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod
pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec. |
(2) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) V
EUP NO 2 se upoštevajo pogoji za posamezno enoto kulturne dediščine in
njegovo vplivno območje iz 74. člena tega odloka. |
(2) EUP
AD 11, BG 15, FI 10, MO 12, MT 37, PR 11, PR 12, VG 13 in VG 16 so v
EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko ter EUP SB 12, SB 13
in SB 15, ki se nahajajo v EPO, se pri načrtovanju posegov v prostor
upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka. |
(3) V
EUP MO 12 se v primeru neizogibne sečnje grmovja in drevja ta izvede
izven gnezditvenega obdobja ptic (1. 9.–1. 3.). Na predelu parcele, kjer
ni predviden objekt z okolico in izven predvidene trase cevovoda, naj se
ne nasipava ali planira materialov. Preostalo travišče, ki bo ostalo v
kmetijski rabi, naj se kosi enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in
gnojenja, biomaso naj se po košnji odstrani. V primeru prisotnosti zlate
rozge je košnja dovoljena dvakrat do trikrat letno (obvezna odstranitev
biomase). Po izkoreninjenju zlate rozge se nadaljuje s košnjo enkrat
letno. V EUP PR 11 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške
površine. Asfaltiranje območja ali utrjevanje izven že utrjenih površin
ni dovoljeno. |
(4) EUP
FI 8 (Pm, Pp), LU 2 (Pm, Ps, Pp), LU 3 (Pm, Ps, Pp), ML 3 (Pp), ML 7
(Pp), ML 9 (Pp, Pm), NO 2 (Pm, Ps, Pp) in MA 1 (Pm, Pp) so v celoti ali
delno v poplavnem območju. Pri načrtovanju ureditev v EUP LU 2 in LU 3
na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja. Novogradnja je na območju EUP LU 2 in LU 3
dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih
na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena
tega odloka. |
(5) Na
delu EUP AD 11, BG 15, FI 10, MO 12, MT 37, PR 11, SB 12, SB 13, VG 13
in VG 16, ki se nahajajo na erozijskem območju, se upoštevajo ukrepi iz
82. člena odloka. |
(6) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 8 in TE 6 se pri
posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih
smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri
varuje. |
(7) EUP
ML 7 in ML 9, ki se nahajata na vodnem zajetju in vodovarstvenem
območju, se pri posegih v prostor upošteva določila odloka, ki varujejo
vodni vir. |
(8) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
55. člen
(območje prometne infrastrukture – PC in
PO)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
vseh EUP, na območjih prometne infrastrukture ter območjih, ki so
namenjeni za promet in ostalim prometnim površinam, z oznako PNRP PC in
PO, in na vseh prometnih površinah iz petega odstavka 27. člena, ki so
omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih
pasovih, so dopustni posegi, za objekte: |
– nestanovanjske stavbe namenjeni dejavnosti s pomožnimi objekti:
|
– bencinski servisi, |
– stavbe
za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z
namembnostjo na območju ali služijo javni rabi, |
– druge
stavbe, ki niso uvrščene drugje, |
– gradbeni inženirski objekti: |
– objekti prometne infrastrukture, |
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter
spremljajoči objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz
zahtev nosilcev urejanja prostora ali to zahteva predpis ali
tehnologija. |
(2) Posegi iz prvega odstavka a) točke tega člena so dopustni, če niso v
nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne
infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
|
b)
Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost in oblika objektov na območju prometnih površin se
prilagodi namenu. Okolica postaj, servisov, parkirišč se zasadi z
avtohtonim drevjem in grmovjem. Urbana oprema je enotno oblikovana.
|
(2) Ceste znotraj naselij se opremijo z drevoredi, ki se izven naselij
razpršijo v posamezna drevesa. |
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
56. člen
(območja elektroenergetske
infrastrukture – E in območja komunikacijske infrastrukture – T)
|
a)
Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) V
EUP z elektroenergetsko infrastrukturo in na območjih komunikacijske
infrastrukture ter na ostalih območjih iz izvedbenega dela GJI, ki so
elektroenergetski vodi, ter na območju stavbnih zemljišč, ki so območja
elektroenergetske infrastrukture, z oznako PNRP E, in na območjih
stavbnih zemljišč, ki so območja komunikacijske infrastrukture, z oznako
PNRP T, in na območjih, na katerih je urejena ali predvidena
elektroenergetska in komunikacijska infrastruktura (in so del druge
namenske rabe) in odlok na drugih namenskih rabah dovoljuje tovrstne
posege so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje
elektroenergetske in komunikacijske infrastrukture ter spremljajoči
objekti in naprave, potrebni za delovanje in oskrbo elektroenergetske in
komunikacijske infrastrukture ter objekti iz Priloge 2. |
b)
Pogoji glede velikosti in oblikovanja |
(1) Velikost in oblika objektov na območju elektroenergetske,
komunikacijske ter ostale infrastrukture se prilagodi namenu. Pri
določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki
določajo pogoje za gradnjo teh objektov. |
(2) Pri
umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v
odprti krajini na izpostavljenih legah (antene ipd.), mora biti presojan
vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru
(kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj
moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni
podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije. |
c)
Ureditev parcele |
(1) Dopustna je zasaditev s krajevno značilno drevnino in hortikulturna
ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč.
|
(2) Objekti so lahko ograjeni. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na
meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je lahko do 2,2,
izjemoma več, če to izhaja iz zahtev nosilcev soglasodajalcev ali
zahteva tehnologija. |
č)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Priključevanje na drugo omrežje ali drugega omrežja se izvede pod
pogoji, ki jih določi posamezni upravljavec. |
(2) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
d)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
e)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
4.2. PIP za posamezne EUP na območju
krajine
57. člen
(pogoji glede namembnosti in vrste
posegov na kmetijskih zemljiščih – K1, K2)
|
(1) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske
rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in
odstranitve): |
– na K1
in K2: |
– agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni
kanali in drugi objekti za dovajanje vode za agromelioracije). Na
območju z naravovarstvenim statusom agrarne operacije v k.o. Andrejci,
k.o. Bogojina, k.o. Filovci, k.o. Fokovci, k.o. Ivanovci, k.o. Kančevci,
k.o. Krnci, k.o. Lončarovci, k.o. Moravci, k.o. Selo, k.o. Središče in
k.o. Suhi vrh ter na celotnem območju KP Goričko, EPO, Natura 2000 in
območju naravnih vrednot pod pogoji iz 75. člena, |
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po
velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega
rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
|
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža), |
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času
sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za
gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi
(npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica), |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih
ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– dostop
do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni poselitvi, |
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična)
komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni
(distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna)
komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije ceste, |
– mala
vetrna elektrarna do največje nazivne moči naprave za samooskrbo je
11 kVA, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 in ne sme
presegati priključne moči iz soglasja za priključitev v skladu s
predpisom o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov
energije. |
– ostalo: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter
objekti iz Priloge 2, ki so dopustni na območjih z oznako PNRP K1 in K2.
|
(2) V
EUP EU 6 je med kmetijskimi zemljišči območje stavbnih zemljišč, ki so
ostale zelene površine, z oznako PNRP ZD. Na teh območjih je dopustna
zasaditev nizkega drevja in grmičevja ter posegi za objekte:
|
– gradbeni inženirski objekti namenjenih dejavnosti na območju ali kot
povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti: |
– prometna infrastruktura, |
– cevovodi, elektroenergetski in komunalni infrastrukturni objekti, |
– drugi
gradbeni inženirski objekti, |
– ostalo: objekti iz Priloge 2. |
(3) Na
območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in VC, se upoštevajo PIP
iz 55. in 59. členih tega odloka. |
(4) V EU
6 in EU 8, na območju PNRP, ki so namenjena energetski in komunikacijski
infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena
tega odloka. |
(5) Na
območju EUP IN 7, z oznako PNRP K2, je predvidena ureditev zadrževalnika
z namenom namakanja in zadrževanja vode za namene namakanja sadnega
drevja. Na območju so poleg primarne rabe in posegi iz prvega odstavka
tega člena, možni posegi ter gradnja objektov in naprav za ureditev
zadrževalnika, distribucijo vode ter drugih naprav za izvajanje
dejavnosti namakanja in zadrževanja vode. Na območju gozdov (G) se
upoštevajo pogoji iz 58. člena tega odloka ter na območju voda (VC)
pogoji iz 59. člena tega odloka. V EUP so dovoljeni posegi, ki so za
posamezno namensko rabo določeni v Prilogi 2. |
(6) Na
območju EUP NO 8, z oznako PNRP K1, je obstoječe vzletišče za zmajarje
in modelarje. Na območju so poleg primarne rabe in posegov iz prvega
odstavka tega člena, možni posegi za vzdrževanje in odstranitev
obstoječega vzletišča. Ohranijo, vzdržujejo, odstranijo se lahko
markirni elementi in obstoječi pritlični montažni objekt. Po opustitvi
dejavnosti se objekt odstrani, zemljišče rekultivira in vzpostavi v
prvotno stanje. |
(7) Na
območju EUP BG 6, z oznako PNRP K1, je predvidena ureditev vzorčnih
vrtov poleg posegov iz prvega odstavka tega člena in posegov iz Priloge
2. |
(8) V
EUP KA 8, z oznako PNRP K1, se poleg primarne rabe lahko vzdržuje in
odstrani obstoječe nogometno igrišče. Na območju je poleg posegov iz
prvega odstavka tega člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih
ograj, nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. objektov,
ki služijo dejavnosti na območju. |
(9) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo, na katerih je obstoječe ali načrtovano namakanje,
je poleg posegov iz prvega odstavka tega člena dopustna še gradnja in
postavitev namakalnih sistemov. |
(10) Vse
posege na območja varstva narave je možno izvesti ob predhodni
pridobitvi naravovarstvenega dovoljenja ali soglasja. |
(11) Pri
rekonstrukciji prometnih površin so vključena vzdrževalna dela in
odstranitev lokalnih cest, občinskih prometnih površin ter obstoječih
dostopnih poti in se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih
prikazih niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del
osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge PNRP. Razvidne so iz
grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih
prikazov izvedbenega dela (v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali
predvidene) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v
zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske
karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna
zemljišča – prometne površine, poti). |
(12) Na
vseh namenskih površinah se poleg osnovne namenske rabe ohranja biotska
raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. Za prostorske ureditve in
posege, ki se jih dopušča v vseh površinah v odprti krajini na
kmetijskih zemljiščih ter agrarne operacije, vodne zadrževalnike in
druge objekte za intenzifikacijo kmetijske dejavnosti naj se umešča
tako, da se ohranja varovane habitatne tipe in pridobi naravovarstveno
soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo. |
(13) Na
kmetijskih zemljiščih, kjer so izvedene agrarne operacije za izboljšanje
zemljišč za kmetijsko rabo, se vzdržuje in obnavlja drenažne sisteme in
osnovna odvodnja iz kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih agrarnih
operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in
jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v
največji možni meri varuje. |
(14) Na
območjih, kjer se lahko izvajajo komasacije, se lahko izvedejo tudi na
območju drugih EUP in namenskih rabah (kot so: gozdne, prometne, vodne
površine, stavbna zemljišča in drugo), ki mejijo ali se nahajajo znotraj
območij komasacij oziroma v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, če
drug predpis ne določa drugače. Na območjih z naravovarstvenim in
kulturnovarstvenim statusom pod pogoji in v soglasju pristojne varstvene
službe. |
b)
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov in naprav v območju
EUP |
(1) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi dejavnosti ali
objekta zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. |
(2) Glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva
določila 64. člena. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo
namenu. |
c)
Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro |
(1) Gradbeni inženirski in pomožni infrastrukturni objekti, katerih
trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se lahko izvede v zemeljski
izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih
zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem
poteku in po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin, ob robovih
parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo ter se po
izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Globina ali
višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna
normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je
treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa
urediti zemljišče ob njih. |
(2) GJI
se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno
občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva
na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. |
(3) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
č)
Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter obrambnih potreb |
(1) Na
območju kmetijskih zemljišč je več enot kulturne dediščine in njihovih
vplivnih območij. Po posameznih tipih kulturne dediščine, ki so razvidni
iz javnih evidenc EŠD in iz priloge k OPN Prikaz stanja prostora, se
upoštevajo pogoji iz 74. člena tega odloka. |
(2) Na
območjih kmetijske rabe, ki sovpada z območji arheološke dediščine je ob
večjih zemeljskih delih (globoko strojno oranje, agromelioracije, itd.)
potrebno upoštevati splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo
dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(3) V
območja kulturne dediščine se praviloma ne posega. Za vsak poseg v enoto
kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi
kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju
enote kulturne dediščine je dopustna gradnja ali postavitev objektov na
zahtevo kulturno varstvene službe, v njegovem vplivnem območju pa le s
soglasjem pristojne varstvene službe. |
(4) V
EUP, ki so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko
ter na območju naravne vrednote, se v teh EUP upošteva tudi usmeritve,
izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, iz 75. člena tega odloka.
|
(5) V
EUP IN 7 se pri ureditvi (za zmanjšanje negativnega vpliva na SCI
Goričko) na območju z lesno obrežno zarastjo ohranja obstoječo namensko
rabo. Zahodni del zajetja naj se ohranja kot mirna cona, v katero se ne
posega, dostop do vode se lahko uredi le na vzhodni strani, pri urejanju
zajemanja s potoka naj se v obrežno zarast potoka ali strugo posega v
najmanjši možni meri. Pri ureditvi zadrževalnika je potrebno zagotoviti
prehodnost vodnih organizmov in ekološko sprejemljivi pretok.
|
(6) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem
se gnojevka odvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij.
Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja
se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se
kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se
ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke.
|
(7) Na
kmetijskih zemljiščih, z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za
kmetijsko proizvodnjo in so v območjih z naravovarstvenih statusom, se
raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da se trajno ohranjajo
kmetijske, ekološke in krajinskotvorne funkcije. Raba travnikov,
pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in polj se načrtuje na trajnostni in
sonaravni način. Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi vplivalo na
krajinskotvorne, habitatske in biodivezitetne lastnosti območij, ni
dovoljen. |
(8) Na
območju naravnih vrednot se vzpostavlja povezovalne ekološke koridorje
ali pasove. Na območju naravnih vrednot ni dovoljen vnos tujerodnih
organizmov in kemičnih snovi, ki bi lahko imeli negativen vpliv na
biodivezitetne značilnosti območja. |
(9) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO,
Natura 2000). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki
predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
(10) V
EUP, kjer so poplavna območja, so na kmetijskih zemljiščih posegi
dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in
priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost
sosednjih območij. V EUP na območju poplav veljajo določila 82. člena
tega odloka. |
(11) Za
EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se pri načrtovanju in obdelavi
upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka. |
(12) V
EUP, kjer so območja izvedenih hidromelioracij (HMO), se pri posegih v
prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno
priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
|
(13) V
EUP, ki se nahajajo na območju požarne ogroženosti, se upoštevajo
določila 82. člena tega odloka. |
(14) Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih
upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov.
|
(15) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
d)
Pogoji glede varovanja zdravja ljudi |
(1) Za
vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja
tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.
|
58. člen
(gozdna zemljišča – G)
|
(1) Na
gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za gozdarsko
dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi (gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve), za vrste objektov v
velikosti in pogojih kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede
na zahtevnost: |
– vsi
gradbeni inženirski objekti razen objekti industrijski gradbeni
kompleksi in zahtevni objekti iz drugih gradbenih inženirskih objektov
za šport, rekreacijo in prosti čas ter objekti za ravnanje z odpadki.
Čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča.
|
– V EUP
MT 24 je na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G, poleg primarne
rabe dopustna zasaditev avtohtonega drevja in grmičevja ter gradnja in
postavitev premičnih čebelnjakov, gozdne in sprehajalne poti, naravnega
ribnika, javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih poteh,
postavitev ograje, ki mora biti ozelenjena, postavitev klopi in košev za
smeti ter posegov, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Posegi iz Priloge
2 so dovoljeni, če so skladni z načrtovano dejavnostjo na območju EUP MT
24. |
– EUP IC
7 – na območju gozda ob gramoznici Ivanci je poleg primarne rabe
dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter ureditev dodatnih
sprehajalnih poti. V EUP se eventualni infrastrukturni objekti in
naprave urejajo na njenem robu ali izven. EUP je v območju pomembnejše
podtalnice. Na tem območju se varuje kemijsko in količinsko stanje
podzemne vode. Prepovedano je neposredno odvajanje odpadnih voda v
podzemne vode. |
– ostalo: |
– krčitve gozdov in izkoriščanje gozdov, ki ima posledico spremembo
gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi, |
– posegi
za rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, |
– vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega
režima, |
– objekti za potrebe zaščite in reševanja, |
– objekte in naprave za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, študijskih, gradbenih in
drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira
in vzpostavi v prvotno stanje, |
– športne in rekreacijske površine pri katerih ni potrebna odstranitev
drevja, kot so paintball, adrenalinski park ipd. |
– ureditev javne razsvetljave ob obstoječih in novih sprehajalnih
poteh, |
– postavitev smerokazov oziroma neprometne obvestilne signalizacije,
panojev, spomenikov in tabel, ki ne spadajo pod nezahtevne in enostavne
objekte ipd. in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije, |
– objekti iz Priloge 2. |
(2) Na
gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali
dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da
omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so
dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti
in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v
nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno
soglasje od pristojne javne gozdarske službe. Posegi v gozdne površine
so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da
poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter
po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po
končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves,
posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko
značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati,
razen v primerih, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Pri gradnji ograj
ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin
in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi
službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi
organizacijami. Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik
objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem
primeru nosi odgovornost za nastalo škodo, v primeru porušitve drevja,
investitor. |
(3) Dopustni so posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije
degradiranega prostora, sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v
osnovno namensko rabo, krčitve gozdov na podlagi Zakona o gozdovih,
objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah in
vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov,
cestnih usekov, nasipov ter raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem,
da raziskovanje trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja
območja ter da se po raziskovanju zemljišča povrnejo v prvotno stanje.
|
(4) Na
gozdna zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih
snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev. |
(5) Vsi
posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor
pridobi predhodno pozitivno mnenje/soglasja zavoda za gozdove, za posege
v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, pa
tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča |
(6) Na
območju gozdnih zemljišč, ki so v območju EPO, v območju Natura 2000 in
v območju KP Goričko ter na območju naravnih vrednot, se upošteva
usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in
zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz 75. člena
tega odloka. V primeru agrarnih operacij na območjih z naravovarstvenim
statusom se upošteva usmeritve iz 75. člena. |
(7) V
EUP, kjer so poplavna območja, so na gozdnih zemljiščih posegi dopustni
ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna
zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih
območij. V EUP na območju poplavne ogroženosti veljajo določila 82.
člena tega odloka. |
(8) Za
EUP, ki so v erozijsko ogroženem območju, se pri načrtovanju in obdelavi
upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka. |
(9) Na
območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP, se pri posegih v prostor
preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi
na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
|
(10) Na
območju požarne ogroženosti v EUP se upošteva določila 82. člena tega
odloka. |
(11) Znotraj EUP so varstveni pasovi vodnega vira, zato se pri posegih
upoštevajo občinski predpisi o vodovarstvenih območjih vodnih virov.
|
(12) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
(13) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
(14) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja
ljudi. |
59. člen
(območja vodnih površin – VC)
|
(1) Na
območjih celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na
območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne
infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg
osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih
voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih
in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s
predpisi o vodah. Možni so posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja
in odstranitve): |
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
|
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po predpisih o vodah ali
drugih zakonih, |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo objektov namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
|
– gradnjo objektov namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter
|
– objekti iz Priloge 2. |
(2) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem
zemljišču, je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija,
vzdrževanje, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
|
– se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s
tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(3) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko: |
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
|
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano: |
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdi, tekoči ali plinasti
obliki, |
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali
drugih podobnih snovi, |
– odlaganje odpadkov ter |
– pranje
vozil, |
– prepovedano gnojenje in |
– uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(5) Objekti in naprave za urejanje in upravljanje voda ter gradbeni
inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. |
(6) V
območjih vodotokov je treba uporabiti avtohtono vegetacijo in upoštevati
geomorfologijo in naravni tok vodotoka. |
(7) Vse
EUP so v območju pomembnejše podtalnice. Na tem območju se varuje
kemijsko in količinsko stanje podzemne vode. Prepovedano je neposredno
odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. |
(8) Na
vodnih in priobalnih zemljiščih, ki so v območjih varstva narave ali so
opredeljena kot naravne vrednote, se upošteva varstvene režime in pogoje
varstva narave. |
(9) Za
vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin
ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega
dovoljenja ali koncesije. |
(10) V
primeru agrarnih operacij na območjih z naravovarstvenim statusom se
upoštevajo usmeritve iz 75. člena tega odloka. |
(11) Za
vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki
se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno
dobro. |
(12) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
|
(13) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji 9.
poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja
ljudi. |
60. člen
(pogoji v EUP trajnega varovanja
habitatov)
|
(1) Območja trajnega vzdrževanja travišč se nahajajo v EUP HT 1, HT 2,
HT 3, HT 4, HT 5 in HT 6, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča, z
oznako PNRP K1 in K2. |
(2) Za
vzdrževanje in vzpostavitev ugodnega stanja ter vzpostavljanje
kvalifikacijskih habitatnih tipov (KHT) skrbi občina. |
(3) Na
območjih EUP iz prvega odstavka tega člena se lahko gradijo, vzdržujejo,
rekonstruirajo in odstranijo gradbeni inženirski objekti (cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) pod pogojem, da se ne
zmanjša površina travnika in njegova raba. |
(4) Na
območju EUP iz prvega odstavka tega člena se ob domačijah lahko
postavlja le manjše enostavne in nezahtevne kmetijsko-gozdarske pomožne
objekte (do 50 m2), ki so opredeljeni na območjih PNRP z
oznako K1 in K2 v Prilogi 2. |
1. Ukrepi vzpostavitve območja trajnih
travišč na srednjeevropskih suhih traviščih na kisli peščeni podlagi KHT
34.32 (6210)
|
(1) Za
vzpostavitev KHT 34.32 (6210) naj se na območju izvaja ekstenzivna paša
ali košnja enkrat do dvakrat na leto prvič po odcvetu večine travniških
rastlin. Območja naj se ne gnoji, seno naj se suši na travniku, na koncu
sezone (avgust–oktober) je dovoljena tudi naknadna paša. Za pospešitev
vzpostavljanja primerne travniške združbe je potrebno sejanje travne
mešanice s pokončno stoklaso, katere semena se nabere na okoliških
travnikih z dotičnim habitatom. |
1.1 Splošni napotki za vzdrževanje
travišč s kodo FFH 6210(*)
|
(1) Splošni napotki za vzdrževanje travišč s kodo FFH 6210(*) so
naslednji: |
– površin se ne sme gnojiti oziroma ukiniti je treba vnos hranilnih
snovi, |
– paša
ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti, |
– površin naj se ne mulči ali požiga, |
– površin naj se ne apni, |
– kosi
naj se vsako leto enkrat ali največ dvakrat, vendar ne pred 25. majem,
|
– po
prvi košnji naj se trava po košnji posuši in odstrani, |
– po
morebitni drugi košnji, ali če je prva košnja po 15. avgustu, je
optimalno, da se trava posuši in odstrani, vendar je dopustno, da se
trava odstrani tudi neposušena. |
(2) Površine suhih travišč, na katere so začele vdirati invazivne
rastline, je treba nujno kositi dvakrat: prvič spomladi (maj, junij,
vendar ne pred 25. majem) in drugič praviloma pred 1. avgustom (+/– 7
dni). |
(3) Zaradi prekomerne paše, zlasti poleti, lahko pride do erozije zemlje
in zmanjšanje vrstne pestrosti (Buglife, 2007). Paša tako zaradi
teptanja ruše in vnosa hranil za ta habitatni tip iz previdnostnega
principa ni dovoljena. |
1.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega
stanja travišč s kodo FFH 6210(*)
|
(1) Površine travišč, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami: |
– Lesne
vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih
letih, ko odganjajo poganjki iz panjev požaganih dreves oziroma grmovja,
je potrebno kositi pogosteje: prvič se pokosi do sredine aprila, nato še
dva do trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno
košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh
travnikov. Na opisan način je potrebno površine vzdrževati vsaj prvih 5
let po odstranitvi lesnih vrst. |
– Mlada
drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko izruje skupaj s
koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno zatraviti s pripravljeno
mešanico semen iz podobnih travnikov oziroma takoj nazaj »zakrpati« s
travno rušo. Pred izkopavanjem korenin je potrebno odstraniti približno
7 cm debelo plast travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je
potrebno travno rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj
in tako preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin. |
– Vso
pokošeno, požgano in podobno biomaso je potrebno iz travnika odstraniti.
Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno. Po končni
vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrževati po splošnih napotkih za
vzdrževanje tega habitatnega tipa. |
(2) Površine suhih travišč, ki se zaraščajo z invazivnimi vrstami:
|
– Površine suhih travišč, ki jih je prerasla zlata rozga, se lahko
izboljša le s pogosto in dosledno košnjo. Za uničenje zlate rozge je
potrebno v prvih letih kositi večkrat letno, obvezno pa po spomladanski
košnji (maj, junij) pokositi še enkrat pred cvetenjem rozge (praviloma
pred 1. avgustom +/– 7 dni) in po potrebi še enkrat jeseni. Potrebno je
upoštevati tudi splošne napotke za vzdrževanje tega habitatnega tipa.
|
1.3 Napotki za vzpostavljanje travišč s
kodo FFH 6210(*)
|
(1) Navedene travnike je najlažje vzpostavljati na površinah, na katerih
so jih v preteklosti že kartirali in le te niso bile preorane.
Vzpostavljanje je primerno tudi iz suhe oblike nižinskih ekstenzivno
gojenih travnikov (FFH 6510, Physis 38.221). V primeru, ko gre za
nekdanjo površino, ki je bila kartirana kot habitatni tip s kodo FFH
6210(*) in se zarašča, je vzpostavitev možna po opisanem postopku v
predhodnem poglavju. V primeru vzpostavljanja iz suhe oblike nižinskih
ekstenzivno gojenih travnikov, je rabo potrebno prilagoditi splošnim
napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa. |
(2) Za
vzpostavitev KHT 37.2 (6410) naj se na predvidenem območju vzdržuje nivo
talne vode, popolnoma naj se opusti intenzivna kmetijska raba (gnojenje,
zgodnja košnja). Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe
pa je potrebno tudi sejanje travne mešanice iz okoliški travnikov, na
katerem uspeva dotični KHT. |
(3) Za
vzpostavitev KHT 38.2 (6510) naj se na predvidenih območjih izvaja
košnja dvakrat do trikrat na leto, zmerno dognojevanje, vzdržuje se naj
primeren režim vlažnosti. Za pospešitev vzpostavljanja primerne
travniške združbe je potrebno sejanje travniške mešanice, katere semena
se nabere na okoliških travnikih z dotičnim KHT. |
(4) V
kolikor se KHT nadomešča na površinah v zaraščanju, se na območju
najprej odstrani lesno vegetacijo in njene korenine. Na začetku naj se
kosi večkrat letno, pokošen material pa naj se vedno odstrani s
travnikov. Kasneje naj se na območjih vzpostavi ekstenzivna raba.
|
(5) V
okviru spremljanja izvedbe omilitvenih ukrepov je treba spremljati tudi,
ali je njihova izvedba dosegla željen učinek, torej zmanjšanje neugodnih
vplivov izvedbe OPN. |
(6) Preostalo travišče, ki bo ostalo v kmetijski rabi, naj se kosi
enkrat letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso naj se po
košnji odstrani. V primeru prisotnosti zlate rozge je košnja dovoljena
dvakrat do trikrat letno (obvezna odstranitev biomase). Po
izkoreninjenju zlate rozge se nadaljuje s košnjo enkrat letno.
|
2. Ukrepi vzpostavitve območja trajnih
travišč na travnikih s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali
glineno-muljastih tleh KHT 37.2 (6410)
|
(1) Za
vzpostavitev KHT 37.2 (6410) naj se na predvidenem območju vzdržuje nivo
talne vode, popolnoma naj se opusti intenzivna kmetijska raba (gnojenje,
zgodnja košnja). Za pospešitev vzpostavljanja primerne travniške združbe
pa je potrebno tudi sejanje travne mešanice iz okoliški travnikov, na
katerem uspeva dotični KHT. |
2.1 Splošni napotki za vzdrževanje
travnikov s prevladujočo stožko KHT 37.2 (6410)
|
(1) Splošni napotki za vzdrževanje travnikov s prevladujočo stožko KHT
37.2 (6410) so naslednji: |
– površin se ne sme gnojiti oziroma ukiniti je treba vnos hranilnih
snovi, |
– paša
ni dovoljena, morebitno pašo je treba opustiti, |
– površin naj se ne mulči ali požiga, |
– površin naj se ne apni, |
– kosi
naj se vsaj enkrat na dve leti, vendar ne pred 25. majem, |
– v
primeru enkratne košnje vsako drugo leto je treba pokositi pred
20. julijem, vendar ne pred 25. majem, |
– lahko
se kosi dvakrat letno, pri čemur prva košnja ne sme biti pred 25. majem,
druga pa naj sledi vsaj 6 tednov kasneje, |
– v
primeru prisotnosti zlate rozge naj se kosi dvakrat letno (prvič ne pred
25. majem), drugič preden zacveti zlata rozga (praviloma 2. avgusta +/–
7 dni), |
– pokošeno travo je potrebno odstraniti, vendar naj le ta obleži vsaj
dva dni. |
(2) Zaradi specifičnosti Goričkega so datumi prve košnje in pogostost
košnje prilagojeni vrstama Iris sibirica in Hemerocallis
lilioasphodelus. Po 25. maju lahko vrsti še vedno cvetita, vendar ju
košnja po tem datumu ne ogroža, ampak spodbudi vegetativen razvoj s
korenikami (Kaligarič s sod., 2004). |
2.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega
stanja travnikov s prevladujočo stožko KHT 37.2 (6410)
|
(1) Površine stožkovja, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami: |
– Lesne
vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih
letih, ko odganjajo poganjki iz panjev požaganih dreves oziroma grmovja,
je potrebno kositi pogosteje: prvič se pokosi do sredine aprila, nato še
dva do trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno
košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh
travnikov. Na opisan način je potrebno površine vzdrževati vsaj prvih 5
let po odstranitvi lesnih vrst. |
– Mlada
drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko izruje skupaj s
koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno zatraviti s pripravljeno
mešanico semen iz podobnih travnikov oziroma takoj nazaj »zakrpati« s
travno rušo. Pred izkopavanjem korenin je potrebno odstraniti približno
7 cm debelo plast travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je
potrebno travno rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj
in tako preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin. |
– Vso
pokošeno, požgano in podobno biomaso je potrebno iz travnika odstraniti.
Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno. Po končni
vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrževati po splošnih napotkih za
vzdrževanje tega habitatnega tipa. |
(2) Površine stožkovja, ki se zaraščajo z invazivnimi vrstami:
|
Površine
stožkovja, ki jih je prerasla zlata rozga, se lahko izboljša le s
pogosto in dosledno košnjo. Za uničenje zlate rozge je potrebno v prvih
letih kositi večkrat letno, obvezno pa po spomladanski košnji (maj,
junij) pokositi še enkrat pred cvetenjem rozge (praviloma pred
1. avgustom +/– 7 dni) in po potrebi še enkrat jeseni. Potrebno je
upoštevati tudi splošne napotke za vzdrževanje tega habitatnega tipa.
|
2.3 Napotki za vzpostavljanje travnikov
s prevladujočo stožko KHT 37.2 (6410)
|
(1) Kot
potencialne površine za vzpostavitev travnikov s stožkovjem na novo, se
lahko uporabi površine habitatnih tipov kartirane kot: |
– mokrotni mezotrofni in evtrofnin travnik ali pašnik (Physis 37.2 in
podrejene kategorije); |
– srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s
prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (Physis 38.222 in
podrejene kategorije T2, T21, T3); |
– oligotrofni mokrotni travniki (Physis 37.3, TVM) zlasti v primerih, ko
gre za zaraščanje katerega od naštetih habitanih tipov z zlato rozgo
(oznaka INV2). |
(2) Na
teh površinah je poleg režima košnje ključno, da se ustvari morebitno
osuševanje (zasutje jarkov) in gnojenje. Kositi je potrebno enkrat ali
dvakrat letno. V primeru enkratne košnje ne pred 25. majem, vendar pred
20. julijem. V primeru košnje dvakrat na leto, naj bo prva košnja po
25. maju, druga pa vsaj šest tednov kasneje. |
(3) Stožkovja so poleg specifične rabe zelo povezana tudi s tipom
podlage in je zato vzpostavitev površin dokaj zahtevna. Za vzpostavitev
površin naj se zato izbere površine, kjer je habitatni tip v preteklosti
že bil in tem sosednje površine, kjer lahko pričakujemo podobne
vlažnostne razmere. |
(4) Površine suhih travišč, na katere so začele vdirati invazivne
rastline, je treba nujno kositi dvakrat: prvič spomladi (maj, junij,
vendar ne pred 25. majem) in drugič praviloma pred 1. avgustom (+/– 7
dni). |
(5) Zaradi prekomerne paše, zlasti poleti, lahko pride do erozije zemlje
in zmanjšanje vrstne pestrosti. Paša tako zaradi teptanja ruše in vnosa
hranil za ta habitatni tip iz previdnostnega principa ni dovoljena.
|
3. Ukrepi vzpostavitve območja trajnih
travišč na travnikih za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno obdelanih
travnikov KHT 38.2 (6510)
|
(1) Za
vzpostavitev KHT 38.2 (6510) naj se na predvidenih območjih izvaja
košnja dvakrat do trikrat na leto, zmerno dognojevanje, vzdržuje naj se
primeren režim vlažnosti. Za pospešitev vzpostavljanja primerne
travniške združbe je potrebno sejanje travniške mešanice, katere semena
se nabere na okoliških travnikih z dotičnim KHT. |
(2) V
kolikor se KHT nadomešča na površinah v zaraščanju, se na območju
najprej odstrani lesno vegetacijo in njene korenine. Na začetku naj se
kosi večkrat letno, pokošen material pa naj se vedno odstrani s
travnikov. Kasneje naj se na območjih vzpostavi ekstenzivna raba.
|
(3) V
okviru spremljanja izvedbe omilitvenih ukrepov je treba spremljati tudi,
ali je njihova izvedba dosegla željen učinek, torej zmanjšanje neugodnih
vplivov izvedbe OPN. |
(4) Preostalo travišče, ki bo ostalo v kmetijski rabi naj se kosi enkrat
letno (po 1. 8.), brez mulčenja in gnojenja, biomaso naj se po košnji
odstrani. V primeru prisotnosti zlate rozge je košnja dovoljena dvakrat
do trikrat letno (obvezna odstranitev biomase). Po izkoreninjenju zlate
rozge se nadaljuje s košnjo enkrat letno. |
3.1 Splošni napotki za vzdrževanje
nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov KHT 38.2 (6510)
|
(1) Splošni napotki za vzdrževanje nižinskih ekstenzivno obdelanih
travnikov KHT 38.2 (6510) so naslednji: |
– gojenje je dovoljeno v tolikšni meri, da je količina prinesenih hranil
enaka količini hranil, ki so odstranjene iz travnika (biomasa, spiranje,
denitrifikacija …), |
– površin naj se ne mulči in požiga, |
– redna
paša ni dovoljena, v nadaljevanju pa je predlagan pašno-košni letni in
pašno-košni večletni sistem kolobarjenja. V primeru njegove vzpostavitve
je nujen monitoring ukrepa za morebitno korekcijo sistema v naslednjem 5
letnem načrtu upravljanja, |
– kosi
naj se vsaj enkrat in največ trikrat letno, po vsaki košnji pa je treba
pokošen material odstraniti, |
– prva
košnja naj ne bo pred 20. majem, |
– če se
prvič pokosi do 1. avgusta, je treba travo posušiti in odstraniti,
kasnejša košnja se lahko odstrani neposušena, |
– v
primeru dveh ali treh košenj, mora biti vsaj prva košnja posušena in
odstranjena, po morebitni drugi in/ali tretji je optimalno, da se trava
posuši in odstrani, vendar je dopustno da se trava odstrani tudi
neposušena, |
– letni
pašno-košni kolobar (druga in/ali tretja košnja): |
– namesto zadnje košnje je dovoljena ekstenzivna paša, pri čemer se
živine ne sme dodatno hraniti, da na travniku ne pride do povečanega
vnosa hranil, |
– zaradi
teptanja ruše in selektivne izbire krme je treba pašo omejiti časovno in
količinsko glede na površino (glej spodnjo tabelo), |
– večletni pašno-košni kolobar: dve leti se kosi do največ trikrat
letno. Tretje leto se lahko pase s časovno in količinsko obremenitvijo
kot je prikazana v spodnji tabeli. |
Vodič za
stopnjo paše za nižinsko ekstenzivno obdelane travnike |
Št. pašnih tednov na leto |
Ovce
(št. glav/ha) |
Govedo
(št. glav/ha) |
2 |
60 |
15 |
6 |
20 |
5 |
10 |
12 |
3 |
14 |
8,5 |
2 |
20 |
6 |
1,5 |
36 |
3,5 |
1 |
52 |
2,5 |
0,5 |
Kadar se
nižinski ekstenzivno obdelani travniki križajo z drugimi naravovarstveno
pomembnimi travišči (FFH 6210(*), 6230* in 6410) naj se jih vzdržuje kot
travišče s katerim se križa in ne kot nižinske ekstenzivno obdelane
travnike. |
3.2 Napotki za vzpostavitev ugodnega
stanja nižinskih ekstenzivno obdelanih travnikov KHT 38.2 (6510)
|
(1) Površine v stanju manj ugodne ohranjenosti: |
– Površine, ki so v stanju manj ugodne ohranjenosti, so običajno preveč
intenzivno obdelovane (košene, gnojene) ali pa se zaraščajo. Ugodno
stanje se vzpostavi z nekaj letno prekinitvijo gnojenja. Ostali ukrepi
naj sledijo splošnim napotkom za vzdrževanje tega habitatnega tipa.
|
(2) Površine, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami: |
– Lesne
vrste lahko odstranjujemo z odžagovanjem pri tleh. Po potrebi v prvih
letih, ko odganjajo poganjki iz panjev požaganih dreves in grmovja,
kosimo pogosteje: prvič se pokosi do sredine aprila, nato še dva do
trikrat, odvisno od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo
bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh travnikov.
Tako bo treba površine vzdrževati vsaj prvih 5 let. |
– Mlada
drevesa oziroma grmovja na travnikih se lahko izruje skupaj s
koreninami. Luknje in odprto zemljo je potrebno zatraviti s pripravljeno
mešanico semen iz podobnih travnikov oziroma takoj nazaj »zakrpati« s
travno rušo. Pred izkopavanjem korenin je potrebno odstraniti približno
7 cm debelo plast travne ruše. Po končani odstranitvi korenin je
potrebno travno rušo (le to je potrebno ohranjati vlažno) položiti nazaj
in tako preprečiti vdor semen tujerodnih rastlin. |
– Vso
pokošeno, požgano in podobno biomaso je potrebno iz travnika odstraniti.
Mulčenje lahko poškoduje rušo in zato ni dovoljeno. Po končni
vzpostavitvi je potrebno travnik vzdrževati po splošnih napotkih za
vzdrževanje tega habitatnega tipa. |
3.3 Napotki za vzpostavljanje nižinskih
ekstenzivno obdelanih travnikov KHT 38.2 (6510)
|
(1) Povečanje površin travišč s kodo FFH 6510 naj gre na račun
intenzivno obdelovanih travnikov, opuščenih njiv in zaraščajočih
površine (grm – GRM2, začetna listavci – ZL, začetna iglavci in ZM –
začetni mešani sestoj). Na intenzivno obdelanih travnikih je potrebno za
vsaj 3 leta opustiti gnojenje, kosi pa naj se največ trikrat letno.
|
(2) Po
njivah, ki se jih želi povrniti v travnike, naj se to stori tako, da se
v čim krajšem času porabi količino hranil v tleh, ki je tam zaradi
gnojenja in, da ne bo zaradi opuščenih površin prišlo do vdora
tujerodnih invazivnih vrst. Njivo se zaseje z travno mešanico semen iz
podobnih travnikov, kot se jih predvideva vzpostaviti. Nadalje naj se
jih vzdržuje s košnjo, in sicer trikrat letno: prvič od 20. maja do
15. junija in drugič okrog 1. avgusta (+/– 7 dni). Če je njiva že
opuščena in se sprotno zarašča, jo je potrebno pokositi in posejati
travno mešanico. Nadalje se jo vzdržuje s košnjo trikrat letno.
|
(3) Grmišča in zgodnje stopnje gozdov naj se obdela kot pri travnikih,
ki se zaraščajo z lesnimi vrstami, le da bo površina odprte zemlje
večja, zato jo je treba zatraviti s travno mešanico iz podobnih
travnikov kot se jih želi vzpostaviti in nadalje vzdrževati s košnjo.
|
(4) Vso
biomaso je potrebno odstraniti. Po vzpostavitvi travnikov, jih je
potrebno vzdrževati po splošnih napotkih za vzdrževanje tega habitatnega
tipa. |
5. Ostali PIP za načrtovanje posegov v
prostor
5.1 PIP na območjih državnih in
občinskih prostorskih načrtov
61. člen
(območja državnih prostorskih načrtov)
|
(1) Po
območju občine potekajo območja urejanja državnih prostorski načrtov, ki
urejajo linijske objekte GJI. Na območjih državnih prostorskih načrtov
so dopustni le posegi, ki so določeni v: |
– Uredbi
o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Murska
Sobota–Mačkovci (Uradni list RS, št. 51/09, 52/11) v EUP EU 1-DPA in EU
2-DPA, ki so območja PNRP PC – površine cest in K1 – najboljša kmetijska
zemljišča, |
– Uredbi
o državnem prostorskem načrtu za izgradnjo daljnovoda DV 110 kV Murska
Sobota–Lendava (Uradni list RS, št. 102/08), v EUP EU 3-DPA, EU 4-DPA in
EU 5-DPA, ki so območja PNRP SK – površine podeželskega naselja, PC –
površine cest, K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska
zemljišča, G – gozdna zemljišča in VC – celinske vode. |
62. člen
(območja veljavnih prostorsko izvedbenih
aktov oziroma občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
|
(1) V
območjih EUP, kjer veljajo lokacijski načrti, zazidalni načrti,
ureditveni načrti in OPPN (v nadaljevanju prostorski akti), se upošteva
PIP iz veljavnih prostorskih načrtov. Pri spremembah in dopolnitvah
prostorskega akta se upošteva PNRP iz tega OPN. |
(2) Po
posameznih EUP veljajo naslednji podrobni prostorski akti: |
– za EUP
FI 7: |
– Odlok
o ureditvenem načrtu za gramoznico v Filovcih (Uradni list RS, št.
77/00). |
Pri
poseganju na območje EUP FI 7 se mora upoštevati določila o omejitvah
novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja). Na območju se pojavljalo poplavna območja z razredi
srednje in velike poplavne nevarnosti, zato gradnja objektov ali
spreminjanje terena na teh območjih ni dovoljena. |
– za EUP
IC 1: |
– Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev gramoznice in
ureditev kampa v Ivancih (Uradni list RS, št. 90/10). |
Do
izgradnje protipoplavnih ukrepov (akumulacije v Sebeborcih) je potrebno
upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne
nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). |
– za EUP
IC 6, IC 11, IC 12, IC 13 in IC 14: |
– Odlok
o ureditvenem načrtu za namakalno polje Ivanci (Uradni list RS, št.
58/95). Za osnovno namensko rabo se upoštevajo določila, ki so
predpisana za najboljša kmetijska zemljišča z oznako PNRP K1 iz 57.
člena tega odloka. Na območjih drugih namenskih rab, z oznako PNRP PC in
G se upoštevajo PIP iz 55. in 58. členih tega odloka. |
– za EUP
LU 6: |
– Odlok
o ureditvenem načrtu za gramoznico v Lukačevcih (Uradni list RS, št.
61/00). |
– za EUP
MA 10: |
– Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Martjanci – Vzhod
(južno od vrtca in cerkve) (Uradni list RS, št. 113/07). |
Na
območju enot KD je potrebno pri načrtovanju izvedbe ureditev upoštevati
varstvene režime in pred izvedbo posegov, pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS. |
– za EUP
ML 1: |
– Odlok
o ureditvenem načrtu za gramoznico v Mlajtincih (Uradni list RS, št.
61/00, 80/08). |
Pri
umestitvah objektov je potrebno upoštevati določila o omejitvah
novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja). Na območju, kjer se pojavljalo poplavna območja z
razredi srednje in velike poplavne nevarnosti, spreminjanje terena na
teh območjih ni dovoljeno. V postopku sprememb in dopolnitev
Ureditvenega načrta za gramoznico v Mlajtincih se izdela podrobnejša
analiza poplav in posledičnih ukrepov. |
– za EUP
MT 1 in MT 39: |
– Odlok
o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za območje zdraviliškega
kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 51/97), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembi ureditveno-zazidalnega
načrta za območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni
list RS, št. 22/98), |
– Odlok
o spremembi odloka o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za območje
zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št.
44/99), |
– Odlok
o dopolnitvah Odloka o spremembi ureditveno-zazidalnega načrta za
območje zdraviliškega kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS,
št. 108/11). |
Na
območju EUP MT 1 in MT 39 se pri načrtovanju ureditev na območju
poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah
za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
Območje MT 39, s PNRP ZS, je skoraj v celoti v razredu srednje poplavne
nevarnosti, zato je na območju prepovedana gradnja objektov in
dvigovanje terena. |
– za EUP
MT 4: |
– Odlok
o zazidalnem načrtu Podov – ob potoku (Uradni list RS, št. 36/00). Del
območja leži v območju poplavne nevarnosti (Pm, Ps, Pp). Pri načrtovanju
gradenj in ureditev je potrebno v osnovi upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe
o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja. |
– za EUP
MT 5: |
– Odlok
o zazidalnem načrtu »Turistično naselje Podov« (Uradni list RS, št.
13/95), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Turistično
naselje Podov« (Uradni list RS, št. 113/04), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Turistično
naselje Podov« (Uradni list RS, št. 50/06), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu »Turistično
naselje Podov« (Uradni list RS, št. 15/15), |
Do
izvedbe načrtovanih protipoplavnih ukrepov (Izvedba nadvišanja poplavnih
nasipov ob Lipnici) je potrebno upoštevati določila Priloge 1 in Prilogo
2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja. |
– za EUP
MT 7: |
– Odlok
o zazidalnem načrtu za območje Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list
RS, št. 66/00), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar
v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 93/04), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar
v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 113/04), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar
v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 50/06), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Močvar
v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 15/15). |
Pri
načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno
upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. |
– za EUP
MT 9: |
– Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Močvar v
Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 19/08), |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za
del območja Močvar v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 72/11).
|
Do
izvedbe načrtovanih protipoplavnih ukrepov (Izvedba nadvišanja poplavnih
nasipov ob Lipnici) je potrebno upoštevati določila Priloge 1 in Priloge
2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja. Po izvedbi ukrepa je samo manjši del območja
EUP v razredu majhne in preostale poplavne nevarnosti, kjer je pri
načrtovanju gradnje objektov potrebno upoštevati določila in omejitve iz
Priloge 1 in Priloge 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. V EUP MT 9 se za vsak
načrtovani poseg pridobijo projektni pogoji in preveri možnost izvedbe
individualnih ukrepov za zavarovanje pred poplavami, ki ne bodo imeli
bistvenega učinka na vodni režim. |
– za EUP
MT 16: |
– Odlok
o ureditvenem načrtu za območje zelenih in rekreacijskih površin vzhodno
in južno od zdraviliškega kompleksa Moravskih Toplic (Uradni list RS,
št. 63/01). |
Na
območjih, ki ležijo v razredih srednje poplavne nevarnosti, niso
dovoljene gradnje objektov. Na območju poplav ni dovoljeno nasipavanje
ali nadvišanje obstoječega terena. Pri načrtovanju ureditev na območju
poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 in Prilogo 2 iz
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja. |
– za EUP
MT 19, MT 22 in MT 38: |
– Odlok
o spremembah in dopolnitvah ureditvenih načrtov za območje zdraviliškega
kompleksa v Moravskih Toplicah (Uradni list RS, št. 48/04). V EUP MT 19,
MT 22 in MT 38 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne
nevarnosti upošteva Prilogo 1 in 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju
srednje poplavne nevarnosti ni dovoljeno spreminjanje terena z
nadvišanjem ali izvedba ureditev, ki bi imela bistveni vpliv na vodni
režim. Za vsak načrtovani poseg se pridobijo projektni pogoji in preveri
možnost izvedbe individualnih ukrepov za zavarovanje pred poplavami, ki
ne bodo imeli bistvenega učinka na vodni režim. |
– za EUP
SB 7: |
– Odlok
o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni
list RS, št. 117/03). |
– za EUP
SR 1: |
– Odlok
o sprejetju ureditvenega načrta za Art Center v Središču na Goričkem
(Uradni list RS, št. 109/99). |
Kjer bo
prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana
drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni
bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane
vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji
možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin.
|
– za EUP
TE 4: |
– Odlok
o zazidalnem načrtu za območje Vas v Tešanovcih (Uradni list RS, št.
62/00). |
– za EUP
TE 9: |
– Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje
Tešanovci (Uradni list RS, št. 95/09, 19/15). |
(3) Pri
spremembah in dopolnitvah obstoječih prostorskih načrtov ali pri
izdelavi novih za EUP FI 7, IC 1, IC 6, IC 13, MA 10, MT 4, MT 5, MT 7,
MT 9, MT 38, MT 39, MT 1, MT 19, MT 16, MT 22, ML 1, SB 8, TE 4 in TE 9
se upošteva, da so EUP v celoti ali delno v poplavnih območjih ali
drugih režimih. |
63. člen
(območja predvidenih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov)
|
(1) V
EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, do izdelave le-teh niso dopustni
nobeni posegi, razen posegov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
|
(2) Če
ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno drugače, so na območjih,
kjer je predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni
naslednji posegi: |
– vzdrževanje, rekonstrukcija, nadzidave in dozidave ter odstranitev
obstoječih objektov (za objekte, ki so varovani s predpisi s področja
kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje ZVKDS), |
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in naprave,
zgrajene pred sprejetjem tega akta in so v skladu z predvideno
namembnostjo OPPN-ja, |
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI ter drugih
omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi
gradnjami v OPPN, |
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstoječih objektih iz
Priloge 2 za namensko rabo, ki je predvidena za posamezno območje OPPN,
|
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov,
|
– gradnja infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih objektov,
|
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in
zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
|
– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), |
– dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob OPPN,
|
– vodnogospodarske ureditve, |
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov). |
(3) V
posameznih območjih OPPN so do izdelave OPPN poleg posegov iz prejšnjega
odstavka dopustni tudi začasni posegi za posamezno PNRP znotraj OPPN-ja,
ki so navedeni v Prilogi 2. V posameznih OPPN-jih, ki so javnega
značaja, območjem namenjenih centralnim, kompleksnejšim turističnim,
kompleksnejšim rekreacijskim, posebnim in gospodarskim dejavnostim in
kompleksnejšim zelenim površinam se izdela načrt krajinske arhitekture.
|
(4) Pri
izdelavi OPPN se po posameznih EUP upoštevajo naslednji PIP glede
namembnosti, urbanističnih pogojev, pogojev režimov ter začasnih
ureditev: |
– EUP BG
9 so zemljišča namenjena za posebne dejavnosti (obrtne, skladiščne,
prometne, trgovske, poslovne, energetske, proizvodne, odlaganje in
predelava odpadkov, sejmišča, trgovski centri ipd.) z oznako PNRP BD.
Upošteva se faktor zazidanosti 0,8. Obstoječi objekti v EUP BG 9 se pred
sprejetjem OPPN lahko rekonstruirajo in vzdržujejo. Do sprejetja OPPN se
lahko izvaja tudi ločeno zbiranje odpadkov, uredi deponija za gradbeni
material in ruševine. |
– EUP in
pEUP BU 4, MT 8, MT 27, MT 32, PO 2, SE 18, TE 9/1, TE 12, so zemljišča
namenjena pretežno za turistične dejavnosti – BT v kombinaciji z
rekreacijo in zelenimi površinami – ZS ali drugimi zelenimi površinami –
ZD. Upošteva se faktor zazidanosti 0,6. Na območju MT 8 se upošteva, da
se nahaja na območju poplav (Pp, Ps, Pm). Do izvedbe protipoplavnega
ukrepa (Izvedba nadvišanja poplavni nasipov ob Lipnici) je pri
načrtovanju ureditev na območju EUP MT 8 potrebno upoštevati Prilogo 1
in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja. V EUP MT 8 je do izdelave
OPPN-ja možna ureditev, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev
drugih gradbenih inženirskih objektov (igrišča za športe na prostem z
opremo kot so: nogomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, vodni športi,
otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, trgi, ki niso
sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene
zelene površine, ograje ter gradbeni inženirski objekti za delovanje
dejavnosti na območju). V EUP BU 4 se v okviru priprave OPPN izvede
inventarizacija zavarovanih vrst, predvsem dvoživk, hroščev in ptic ter
detajlno kartiranje habitatnih tipov in vrst. Na podlagi omenjenih
strokovnih podlag naj se presodi velikost vpliva in poda konkretne
omilitvene ukrepe. Pri načrtovanju na območju EUP TE 9/1 se upošteva, da
se nahaja na območju poplavne nevarnosti (Pm, Pp). Pri načrtovanju
ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1
iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja. |
– EUP MT
14, so zemljišča namenjena za mešane dejavnosti, to so centralne
dejavnosti z oznako CU (družbene, oskrbne, storitvene, upravne,
trgovske, socialne, zdravstvene, športne, vzgojne, izobraževalne,
kulturne, verske ter podobne dejavnosti v kombinaciji z bivanjem,
turizmom in rekreacijo in z večjo javno površino (trg s parkovno
zasaditvijo). Upošteva se faktor zazidanosti 0,6. Na območju se
upošteva, da se nahaja na območju poplav (Pp in Pm). Na območju poplav
(Pm) so dovoljeni posegi, ki so skladni s Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih
in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja. Na območju poplav (Pp) so dovoljeni posegi, ki so skladni s
Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in
z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Morebitne dejavnosti,
ki so glede na Prilogo 2 prepovedane se ne načrtuje na poplavnem območju
(Pp in Pm). |
– v EUP
SB 8, so zemljišča namenjena za ureditev suhega zadrževalnika (na
območju kmetijskih zemljišč z oznako PNRP K1, na območju gozdov z oznako
PNRP G, na območju celinskih voda z oznako PNRP VC in na območju
stavbnih zemljišč z oznako PNRP BT) z nasipom – z oznako PNRP VI. Za
potrebe varovanja naselij v Občini Moravske Toplice pred stoletnimi
poplavnimi vodami je v EUP SB 8 predvidena gradnja objekta za zaščito
pred poplavami (Sebeborski suhi zadrževalnik). |
V fazi
priprave OPPN za območje EUP SB 8 se za mnenje zaprosi tudi Ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Sektor za urejanje kmetijskega
prostora in zemljiške operacije. |
Na
območju kmetijskih zemljišč, je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
za suhi zadrževalnik potrebno izvesti meritve ničelnega stanja
kmetijskih zemljišč. Po pričetku obratovanja zadrževalnika je za območje
razlivnih površin potrebno izvajati monitoring z vidika onesnaženosti,
fizikalne degradacije tal in pridelovalnega potenciala kmetijskih
zemljišč. Monitoring je dolžan izvajati upravljalec pregrade in sicer po
potrebi (po večjih poplavnih dogodkih, ko je zapolnjenih več kot 50 %
projektiranega volumna zadrževalnika), vendar najmanj vsakih 5 let. Vse
podatke monitoringa mora upravljalec predstaviti javnosti vsakih 10 let
v obliki poročila. Načrt monitoringa je sestavni del gradbenega
dovoljenja. Monitoring se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo
obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v
tla. Ob morebitni ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč je
upravljalec dolžan zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe, ki bodo
preprečili nadaljnje slabšanje stanja. |
Kmetijska zemljišča na katera se posega v času gradnje, se po končanih
gradbenih delih vrne v prvotno stanje. Pri izvedbi načrtovanih ureditev
se preprečita onesnaženje in mešanje horizontov tal. Ves rodoviten del
tal se predhodno odstrani, ločeno odlaga in po dokončanju del ponovno
uporabi pri ureditvah in rekultivacijah. Investitor je dolžan ohraniti
oziroma nadomestiti dostopne poti do kmetijskih zemljišč v času gradnje
zadrževalnika, kakor tudi po njej. |
V skladu
z veljavno zakonodajo so uporabniki kmetijskih zemljišč upravičeni do
odškodnine v primeru škodnih dogodkov. |
Na
območju EUP SB 8 se območje z oznako PNRP BT, do izdelave OPPN v EUP SB
8, ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča
Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03). V fazi izdelave OPPN za EUP
SB 8 se opredeli načine urejanja. |
Do
izgradnje zadrževalnika se na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih
lahko izvaja primarna raba in posegi iz 57. člena (na K1 in K2), 58.
člena (za G) in 59. člena (za VC) tega odloka ter le tisti gradbeni
inženirski objekti in ureditve, ki so dovoljeni za posamezno namensko
rabo na območju in bodo služili nameravani ureditvi. |
– EUP MT
17, so zemljišča namenjena za kmetijsko proizvodnjo z oznako PNRP IK s
spremljajočimi dejavnostmi (rastlinjaki s spremljajočimi dejavnostmi).
Bioplinarne so prepovedane. Pri EUP MT 17 se upošteva, da je v poplavnem
območju (Pm, Pp). Upošteva se faktor zazidanosti 0,8. V EUP MT 17 se pri
načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1
in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja. |
– EUP SB
9, so zemljišča namenjena za okoljsko infrastrukturo, z oznako PNRP O, s
spremljajočimi dejavnostmi. |
– pEUP
MA 8/3 in MA 8/5, so zemljišča namenjena za stanovanjsko gradnjo, z
oznako PNRP SS in SSm s spremljajočimi dejavnostmi. Upošteva se faktor
zazidanosti 0,4. Na območju pEUP MA 8/3 se upošteva, da se nahaja na
območju poplav (Pp, Ps, Pm). Na območju MA 8/5 se upošteva, da se nahaja
na območju poplav (Pp in Pm). Do izgradnje protipoplavnih ukrepov
(Sebeborske akumulacije) je potrebno na pEUP MA 8/3 upoštevati določila
o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz
Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v
prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju dovoljena šele po
izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. |
– EUP MA
3 in MA 4 so zemljišča namenjena za gradnjo počitniških hišic z oznako
PNRP SP s spremljajočimi dejavnostmi. Počitniški objekti naj bodo
manjših dimenzij s posnemanjem kvalitetnih značilnosti območij, in sicer
morfologijo naselij, lego objektov na parceli, tipologijo objektov
(tloris, strm kap strehe, opečna ali slamnata kritina) in parcelacijo.
Obstoječi stanovanjski objekti in dejavnosti se lahko ohranjajo. V OPPN
se naj predpiše posebne PIP za obstoječe objekte, do takrat pa veljajo
pogoji oblikovanja, lege, višine, ki veljajo za manjša naselja in
zaselke – SK v gričevnatem delu občine (36. člen) ter pogoj v EUP MA 3
in MA 4, da so objekti na tem območju energetsko in komunalno
samooskrbni. V EUP MA 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne
sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša
drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namesti
gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega
skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno
ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov
naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi
sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne
gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave
(kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).
|
– EUP MT
23 so zemljišča namenjena za ureditev parkovnih površin z oznako PNRP
ZP, v primeru večjih posegov, ki so navedeni kot dopustni v tej EUP ter
so navedeni v nadaljevanju, se mora izdelati OPPN in projekt krajinske
arhitekture. Pred izvedbo OPPN-ja je možno urediti potke iz naravnih
materialov (lubje, prod), postaviti klopi, usmerjevalne table in koše za
smeti. Na območju EUP se upošteva, da se nahaja na območju poplav (Pp in
Pm). |
– EUP SR
4 so zemljišča namenjena za ureditev energetske infrastrukture z oznako
PNRP E. |
– v EUP
in pEUP AD 10, BG 1/1, FI 1, IN 3 – sanacija razpršene gradnje, KA 3, MT
28/1, MT 33, PR 8, SB 2 – sanacija razpršene gradnje, SV 3, VG 5, VG 6
na območju SK so zemljišča, namenjena za ureditev podeželskih naselij s
spremljajočimi dejavnostmi ter vinske kleti, zidanice in počitniške
hišice (vinske kleti, zidanice in počitniške hišice se ne umešča v EUP
AD 10 in pEUP BG 1/1), s spremljajočimi dejavnostmi (turizem, kmečki
turizem, vinotoč ipd.). Na območju kmetijskih zemljišč znotraj EUP SB 2
so do sprejetja OPPN možni posegi iz 57. člena tega odloka. V OPPN za
EUP SB 2 se predpišejo PIP-i za kmetijska zemljišča po takrat veljavnih
predpisih. |
V EUP AD
12, FI 13, VG 14 in VG 17 na območju SKv so zemljišča namenjena za
ureditev vinskih kleti in počitniških hišic s spremljajočimi dejavnostmi
(turizem, kmečki turizem, vinotoč ipd.). Na teh območjih je faktor
zazidanosti 0,4. |
Na
območju EUP AD 10, AD 12 in PR 8 se na območjih poseganja v ekstenzivne
sadovnjake uničena drevesa nadomesti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini se naj namesti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). Ob gradnji novih objektov naj se okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja in nanje
umesti po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro.
Ob gradnji novih objektov naj se na meji EUP s kmetijskim zemljiščem,
vzpostavijo mejice. Vanje naj se umesti gnezdilnice za velikega skovika,
pogorelčka in smrdokavro. V EUP AD 12 in PR 8 se v največji možni meri
ohranja travniške površine. V EUP in pEUP KA 3, MT 28/1, MT 33 in SV 3,
kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno
prizadeta drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v
neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in
zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V
največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V
primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. V EUP
in pEUP KA 3, MT 28/1, MT 33 in PR 8 novi načrtovani objekti naj imajo
takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave
(kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP KA 3
se na nepozidanih površinah predvidene širitve ohranjajo travišča,
posamezna drevesa in mejice. |
V EUP FI
1, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno
poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij
v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in
zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V
največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V
primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja
funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi
načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in
naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim
travniškim sadovnjakom). Pred izvedbo posegov na območju enote KD (EŠD
22258) je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstevno soglasje ZVKDS. |
V EUP SB
2 se pri načrtovanju novih gradenj ohranja mejice, ki so prisotne na
območju EUP. Kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je
potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih
dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za
kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka
in smrdokavro). V EUP SB 2, VG 5, VG 6, VG 14 in VG 17 je v največji
možni meri potrebno ohranjati travniške površine. |
(5) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPNačrt-a tudi na drugih območjih
podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po
tem, ko je bil sprejet OPN. Na območju kmetijskih zemljišč v skladu z
zakonom o kmetijskih zemljiščih. |
6. Ostali pogoji gradnje objektov in
naprav
64. člen
(skupni PIP za gradnjo nezahtevnih,
enostavnih in začasnih objektov)
|
a)
Splošno |
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je možna po predpisih o
vrsti objektov glede na zahtevnost. Vrsta objektov, ki se lahko gradi na
posamezni PNRP je določena v Prilogi 2: Preglednica z nezahtevni,
enostavnimi in začasnimi objekti, ki so dopustni za posamezna območja
podrobnejše namenske rabe, če izpolnjujejo pogoje za gradnjo nezahtevnih
in enostavnih objektov iz uredbe, pod pogoji iz odloka ter pogoji iz
Priloge 2. |
(2) Pri
določanju velikosti in višino enostavnih in nezahtevnih objektov se
upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh vrst
objektov. |
(3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov in uporaba materialov
na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju
gradnje. Na enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne,
ravne ali z manjšim naklonom, če v členih za posamezno EUP ni določeno
drugače. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva značilnosti
arhitekturne tipologije območja. |
(4) Enostavni, nezahtevni in drugi pomožni objekti se lahko gradijo
samostojno na zemljiški parceli, če gre za objekte javne rabe, gradbene
inženirske objekte, kmetijsko-gozdarske pomožne objekte, lopo, uto,
nadstrešek, garaže. Garaže pod pogojem, da leži na sosednji parceli
osnovnega objekta ali če je investitor pridobil gradbeno dovoljenje za
osnovni objekt. Vinske kleti in zidanice iz nabora nezahtevnih objektov
pa na območjih, kjer odlok to dovoljuje. Kleti so lahko grajene
samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). |
(5) Nezahtevni in enostavni objekti lahko imajo samostojne priključke.
|
(6) Vsi
nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča
oddaljeni najmanj 1,0 m od najbolj izpostavljenega dela objekta ali manj
če soglaša sosed razen, če v odloku, v posameznih členih za tovrstne
objekte, ni določeno drugače. Podzemni pomožni infrastrukturni objekti
morajo biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m oziroma manj ali na
parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. |
b)
Stavbe manjših dimenzij in stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave
|
(1) Objekte je možno postavljati v okviru predpisanega faktorja
zazidanosti. Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega
objekta. |
(2) Steklenjak za gojenje rastlin, skladišče, savna, fitnes, letna
kuhinja, drvarnica, lopa, se prednostno umeščajo v notranjost parcele
oziroma za stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni drugih
prostorskih možnosti ali umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave
ter se ne nahaja izven gradbene linije, če je le ta izrazita.
|
(3) Majhna stavba se lahko izvede v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni
namenjena prebivanju. |
c)
Pomožni objekt v javni rabi in objekt za oglaševanje |
(1) Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve
površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo
njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti
omogočeno samostojno gibanje. |
(2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. |
(3) Objekti na območju urejanja morajo biti enotno in kakovostno
oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski in stojnice enake
izvedbe in enake barve. Tipski kontejnerji (razen kakovostno oblikovani)
ali plastični kioski so prepovedani. |
(4) Objekt za oglaševanje: reklamni stolp, svetlobne vitrine, svetlobni
stolpi, plakatni stolpi, reklamni pano pa veliki pano, plakatna tabla,
tabla, obešanka, zastava. Ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše.
Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko nad pohodno
površino. |
(5) Spominska obeležja morajo biti locirana tako, da ne ovirajo
funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. Priporočena je postavitev na začetku ali na koncu naselja ali
drugih javnih površinah. |
(6) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z določili predpisa o
plakatiranju in obveščanju. |
č)
Ograje in podporni zidovi |
(1) Postavitev ograj se ureja skladno z določili, ki veljajo za
posamezno EUP. |
(2) Sem
niso uvrščene protihrupne ograje, ki so del cestnega ali železniškega
sveta (Zakon o cestah in Zakon o varnosti v železniškem prometu).
|
(3) Oporni zid je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki
preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu
z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid. |
(4) Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih
pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote
in na silhuete naselij morajo biti transparentne. Če je ograja
transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega
zaletavanja ptic. |
d) Mala
komunalna čistilna naprava in greznica |
(1) Mala
komunalna čistilna naprava je (kot nezahtevni objekt.: zmogljivost od 50
do 200 PE in kot enostavni objekt.: zmogljivost do 50 PE) naprava za
čiščenje komunalne odpadne vode, v kateri se komunalna odpadna voda
zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo skladno s skupino
standardov SIST EN 12255 in skupino standardov SIST EN 12566 ali z
naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi
z vertikalnim tokom oziroma napravami, ki lahko nadomestijo naštete v
skladu s predpisi. |
(2) Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno
vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma
obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
(3) Postavitev čistilnih naprav in greznic iz uredbe je možna pod
pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje
in je v soglasju z izvajalcem javne službe. |
e)
Rezervoar |
(1) Rezervoar za vodo ne sme biti vidno izpostavljen. Lociran ne sme
biti pred hišo oziroma postavljen na stran glavne ceste razen, če je
vkopan. |
f)
Priključek na objekte GJI in daljinsko ogrevanje |
(1) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane
tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove
telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi
cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne
smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so
namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in
komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen
dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb. |
(2) Na
prometnih površinah je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov
iz Priloge 2 v soglasju z upravljavcem objekta. |
(3) Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente
vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse
predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od
kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil
in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer
je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob
ograje oziroma na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne
razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral
niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval
postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo
standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.
|
(4) Pri
postavitvi transformatorskih postaj je treba upoštevati morfologijo
naselja in gradbene meje obstoječe zazidave. |
(5) Pri
postavitvi baznih postaj se upošteva določila iz 72. člena iz tega
odloka. |
g)
Samostojno parkirišče |
(1) Parkirišče se šteje kot samostojen objekt, vključno z dovozi, kamor
ne spada izvedba del za ureditev dvorišča in vrta. Pri individualni
pozidavi se kot parkirišče šteje tudi dvorišče brez vrta. |
h)
Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot |
(1) Sem
ne spada kolesarska pot ali pešpot, ki je del cestnega sveta.
|
i) Pomol
|
(1) Grajen pomol, namenjen privezu posameznega plovila ali ribolovu.
|
(2) Pomol na tekočih in stoječih celinskih vodah, s privezi, kamor ne
spada plavajoči pomol – ponton, ki ni objekt. |
j)
Športno igrišče na prostem |
(1) Športno igrišče na prostem je grajena ali utrjena površina, ki ni
izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun,
sem ne spada travnata površina za igre na prostem (ni objekt).
|
k)
Objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za
kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost |
(1) Objekt za rejo živali je enoetažen objekt, namenjen reji živali. Sem
ne spada premični čebelnjak. |
(2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so objekti, namenjeni kmetijski
pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjena
prebivanju. Sem ne spada pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni
objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična
opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora,
ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), negrajena
gozdna prometnica, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna
mreža, lovska preža. |
(3) Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost so objekti,
ki niso namenjeni prebivanju. |
(4) Obstoječi čebelnjaki se lahko ohranijo, odstranijo, vzdržujejo in
rekonstruirajo. |
(5) Za
objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, na robu
obstoječega stavbnega zemljišče veljajo PIP-i iz EUP, v kateri se nahaja
kmetija/vinska klet ... V kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v
odprti krajini veljajo PIP-i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z
oznako PNRP A. |
l)
Pomožni komunalni objekt |
(1) Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer je možno
zaustavljanje osebnih in tovornih vozil. |
(2) Sem
ne spada bazen za gašenje požara, pomožni objekt na plinovodu,
vročevodu, parovodu in toplovodu. |
m)
Začasni objekti |
(1) Odprti sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot
del gostinskega obrata, če je tlorisna površina zemljišča največ 50 m²
in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta.
|
(2) Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, če
je njegova tlorisna površina do 500 m², višina najvišje točke 6 m,
merjeno od najnižje točke objekta; tlorisna površina je lahko večja, če
ima šotor ustrezen certifikat oziroma izjavo proizvajalca, da je izdelan
v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782, oziroma,
dokler ta standard še ni izdan kot evropski, privzeti standard PSIST
prEN 13782:2001 – Naprave in konstrukcije za začasne objekte in
zabaviščne parke. |
(3) Oder
z nadstreškom, če je njegova tlorisna površina do 30 m², višina najvišje
točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov
pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz
montažnih elementov. |
(4) Pokriti prireditveni prostor, kamor sodi tudi športno igrišče, z
napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vključno s sanitarnimi
prostori, če je njegova tlorisna površina do 500 m² oziroma več, če ima
šotor certifikat. |
(5) Cirkus, to je prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s
tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno
potujočemu zabavišču, če so šotor in drugi objekti montažni.
|
(6) Začasna tribuna za gledalce na prostem, če je njena tlorisna
površina največ 1000 m² in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od
najnižje povprečne točke terena. |
(7) Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, če bruto
površina teh objektov ne presega 15 m² in je višina najvišje točke
največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati
strop nad prostorom. |
(8) Premični čebelnjak, pod pogojem, da se ne umesti v bližini območij,
kjer se zadržuje večje število ljudi (kot so: šole, vrtci, igrišča,
hoteli, trgovine, kopališče, gostilna ipd.). |
(9) Kiosk oziroma tipski zabojnik. |
(10) Za
potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne
kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim
bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane. |
(11) Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na
cestno stran objekta. |
(12) Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski turistični ponudbi
ali prireditvam, jih je dovoljeno postavljati na prometno dostopnih
zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni
morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in
prometnih objektov. |
(13) Začasni objekti se umestijo v prostor, pod pogojem, da ima
investitor pridobljeno soglasje občine in soglasje lastnika ali
upravljavca zemljišča. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku
časa, za katerega je bil zgrajen (za čas prireditve, sezonske ponudbe
idp.) (razen čebelnjaka). Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno
stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen. |
65. člen
(skupni PIP in PIP za obstoječe
objekte)
|
a)
Skupni PIP |
(1) Gradbena linija je linija, na katero morajo biti z enim robom
postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov
fasad kot so – nadstreški, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno.
|
(2) Na
območju sakralnih in družbenih objektov, kjer izrazite gradbene linije
ni, se novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob
upoštevanju vseh predpisanih odmikov ter faktorja zazidanosti.
|
(3) Nadstreški, terase, garaže za lastne potrebe in vetrolovi ne glede
na zahtevnost se lahko gradijo za, ob in pred objektom pod pogojem, da
se upošteva prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste.
Gradnja nadstreškov, teras, garaž za lastne potrebe in vetrolovov pred
objektom je možna izven gradbene linije, vendar z najmanjšim odmikom 3 m
od meje cestnega sveta, pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in
je v soglasju z upravljavcem ceste. |
(4) Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi ipd.
se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko
gradijo do meje. |
(5) Na
objektih so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in
slemeni, podaljšani, podaljšani, »prirobljeni« čopi oziroma elementi, ki
niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Na strehah so dovoljeni
klasični čopi značilni za pomursko arhitekturno regijo. Frčade ali
pultna okna ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Sleme frčade
ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini. Kritine ne smejo
biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Frčade in pultna okna se izvede
največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine strešine. |
(6) Na
celotnem območju občine je prepovedana gradnja dodatkov na pročeljih ali
tlorisov stavb (polkrožni, trikotni, okrogli ali večkotni izzidki,
stolpiči, fasadni pomoli, izzidki), uporaba prefabriciranih tujerodnih
eklektičnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski
okvirji), uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad,
razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno
izvedbo premoščanja razponov. |
(7) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne etaže je
največ 4,5 m oziroma se lahko posamezni deli prilagodijo tehnologiji ali
namenu. |
(8) Odmik od parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela
objekta (balkon, streha, izzidek, napušč …) |
(9) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto, stožčasto streho s
poljubnim naklonom ali drugo obliko strehe. Nadstreški za avto imajo
lahko tudi usločeno obliko strehe. Sakralni objekti, antene,
opazovalnice, preže, silosi, vodovodni stolpi in podobni gradbeni
inženirski objekti se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu (silosi in
antene v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe na teh objektih so
poljubnih oblik, naklonov in kritino. |
b) PIP
za obstoječe objekte |
(1) Obstoječe dejavnosti, ki niso dopustne v posamezni EUP tega odloka,
se lahko ohranja, rekonstruira, vzdržuje in odstrani ter pridobi
gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt. |
(2) Za
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki
pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, če gre za poseg v
konstrukcijske elemente ali menjavo strehe, fasade ipd. na objektu. Pri
obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre za pridobitev
gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, se lahko ohrani obstoječa
višina/etažnost, lega, velikost objekta oziroma faktor zazidanosti,
oblika tlorisa, odstopanje od predpisanega naklona dvokapne strehe, smer
slemena, strešna kritina, kolenčni zid, odmiki, če so zagotovljene
minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter
bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva
pred požarom in bistveno ne odstopajo od pogojev v odloku in je poseg v
soglasju z upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora ter če objekt ne
predstavlja degradacijo v prostoru. V primeru pridobitve gradbenega
dovoljenja za objekt, pri katerem gre za neskladnost izvedene gradnje z
določbami tega prostorskega načrta, morajo v projektni dokumentaciji
biti za izvedeno gradnjo navedene vse neskladnosti, navedene stopnje
odstopanja vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami. Nove
dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta
tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
(3) Pri
obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija,
sprememba namembnosti objektov v obstoječih odmikih v soglasju s
sosedom. |
(4) Višje obstoječe objekte od predpisanih se lahko obnavlja, vzdržuje,
rekonstruira in izvede spremembo namembnosti v obstoječih višinskih
gabaritih. |
7. Splošni in skupni PIP glede
priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro
66. člen
(GJI in gradbeni inženirski objekti)
|
(1) Sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij
EUP in GJI, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na
prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini,
obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za
določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in
širitev naselij lahko izvajajo posegi, predvidene ali obstoječe
infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt
navedeni v tem odloku. |
(2) Oblikovanje gradbenih inženirskih objektov in naprav se prilagodi
namenu. Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se
pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran, stolpne
antene, silosi ipd.) mora biti presojan vizualni vpliv na krajino,
naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter
umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti strokovno
utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga projektne
dokumentacije. |
(3) Infrastrukturni objekti morajo biti od parcelne meje oddaljeni 0,5 m
oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed razen, če ni v
določilih odloka za posamezni infrastrukturni objekt določeno drugače.
|
(4) Gradbeni inženirski objekti s pripadajočimi objekti, ki služijo
določeni vrsti gospodarske javne službe državnega pomena ali lokalnega
pomena tvorijo omrežja, ki so grajeni v javno korist. |
67. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni
pogoji za izgradnjo opreme)
|
(1) Gradbene posege v vseh EUP in pEUP se lahko izvaja le na opremljenih
zemljiščih z zgrajeno GJI oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja
infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v skladu s prikazi in
usmeritvami v OPN in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo.
Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno
cesto in priključke na kanalizacijo, vodovod in električno omrežje.
|
(2) Gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev infrastrukture
se izvaja pod pogoji in soglasju upravljavca. Vso predvideno GJI se
izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi
infrastrukturnimi vodi. |
(3) Na
območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi,
če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma ,
če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. |
(4) Na
območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se GJI načrtuje prednostno izven
ter ob robu sklenjenih kmetijskih/gozdnih površin in v skupnih
koridorjih. Ohranja se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, po
izvedeni gradnji pa se kmetijska in gozdna zemljišča vzpostavi v prvotno
stanje. Linijske infrastrukturne objekte se umešča vzporedno z
obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja
...). |
(5) GJI
v krajini se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno
občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot
in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo GJI, ki negativno vpliva
na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. |
(6) Pri
načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na
delih kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom naj le-ta ne posega na
priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših
odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da se
ne bo poslabšala obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. |
68. člen
(oskrba s pitno vodo)
|
(1) Vse
objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi
na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve
urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev
objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v
tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin
vode iz javnega vodnega vira. |
69. člen
(zbiranje, odvajanje in čiščenje
odpadnih voda)
|
(1) Za
vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se reši tudi
odvod komunalnih odpadnih vod. Na območjih, kjer je zgrajena javna
kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi
greznic. V EUP in pEUP, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih
odplak reši z individualnimi ali skupinskimi greznicami ali manjšimi
čistilnimi napravami oziroma pod pogoji upravljavca. Vsebina greznic se
odvaža na komunalno čistilno napravo in se ne sme izpuščati v vodotoke,
melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. Po izgradnji
kanalizacije se objekte obvezno priključi na kanalizacijsko omrežje.
|
(2) Pri
načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati
tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka
glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri
navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalne pretoke
ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno količino
očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih
odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na
dolvodnem zemljišču, oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost v
vplivnem območju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih
odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti
zadrževalni bazen ustreznih dimenzij. |
(3) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja
možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri
tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno
je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa
razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana
tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko
ogroženega območja. |
(4) Pri
gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen
odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika
ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v
največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni,
da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi
zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost
onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob. |
(5) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo pred iztokom
biti očiščene do predpisane stopnje. |
(6) V
gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na
katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh
in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali
kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma
v primerno kanalizacijo. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru
erozije lahko povzročile škodo na objektih. |
(7) Varovalni pas javne kanalizacije je 1,0 m levo in desno od njene
osi. Za posege v varovalnem pasu kanalizacije je treba pridobiti pogoje
oziroma soglasje upravljavca javne kanalizacije. Investitor objekta si
mora v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ali drugega upravnega
dovoljenja na območju, kjer je zgrajena ali načrtovana kanalizacija,
pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne kanalizacije o
možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo.
|
70. člen
(zbiranje odpadkov)
|
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in
njivah za predelavo v kompost. V naseljih, kjer so za to prostorske
možnosti in pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke. Ta
ne smejo biti vidno izpostavljena, morajo pa biti dostopna vozilom za
odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
(2) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih
gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekti
za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez
odtoka v skladu s prepisi. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža
na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla,
prednostno pa na zemljišča izven območij varstva narave. Vsebina se
lahko predela tudi v bioplinarnah. |
71. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
|
(1) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi
upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi
podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije
elektroenergetskih objektov. Nove energetske sisteme za proizvodnjo
električne energije se v čim večji meri načrtuje na lokacijah obstoječih
sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. Pri
umeščanju tras se proučijo najugodnejše in poleg funkcionalno
tehnoloških vidikov upošteva prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju
in skladnosti s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Elektroenergetske
koridorje se praviloma združuje v koridorje ostale elektroenergetske
infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in
na območjih kulturne dediščine se prednost daje kabelski izvedbi.
|
(2) Pri
lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z
elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja
preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
|
(3) Nove
transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v
sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede
elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Vizualno
izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se
vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne
ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami. |
(4) Za
vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi
soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših
posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih EUP in pEUP
se uredi javna razsvetljava. Javna razsvetljava se ureja skladno z
predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(5) Pri
vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih
vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma
2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220
kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih
z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1
m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20
kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo
srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali
transformatorske postaje. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene
rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v
koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje. |
(6) Pri
načrtovanju v prostor se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov
energije, predvsem geotermalno energijo, energijo biomase ipd. Energija
iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva. Naprave
za izkoriščanje sončne energije se prioritetno namešča na strehe
objektov in na utrjena stavbna zemljišča (parkirišča). |
(7) Pri
rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega
1.000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela
študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri
tem se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska
izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot
alternativni sistemi se štejejo: |
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
|
– soproizvodnja, |
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
|
– toplotne črpalke in |
– drugi
viri alternativne energije, določeni v Energetskem zakonu. |
Študija
izvedljivosti iz prvega stavka tega odstavka je obvezna sestavina
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o
graditvi objektov. |
(8) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev
v skladu z veljavnimi predpisi. |
(9) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju
cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi ipd.) je dopustna tudi
nadzemna izvedba oziroma pod pogoji upravljavca. |
(10) Dopustna je začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni
plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe
objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna
dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora
biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v
skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu. |
72. člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
|
(1) Vsi
objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo
teh objektov. |
(2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih
povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski
kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
Upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave in njihove varnostne pasove. |
(3) Pri
prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega tk omrežja. V primeru
premestitve tk naprav je treba obvestiti operaterja. Za območja novih
con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo
komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca tk
omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja
upravljavca tk naprav. |
(4) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh EUP in
pEUP. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij brezžičnih komunikacij
je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov,
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Na objekte, ki so
zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh
objektov, se antene in oddajnike ne namešča (razen ob soglasju ZVKDS). V
odprti krajini se preveri vizualno izpostavljenost. |
(5) Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi antenskimi
stolpi, je dopustna v EUP in pEUP s PNRP IG, IK, O, E, PO, PC, K1, K2 in
G. Znotraj stavbnih zemljišč z namensko rabo SS, SP, SK, CD, CU, BT, BC
in A je možna postavitev baznih postaj, ob/v/na nestanovanjskih stavbah,
če se s tem strinja lokalna skupnost. V vseh EUP in pEUP je postavitev
možna ob soglasju pristojnega občinskega organa in ob soglasju
pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
(6) Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske
stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter
otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali
načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne
pasove. |
(7) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno načrtovati tako,
da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne
postaje na antenskih stebrih je potrebna prostorska preveritev in
utemeljitev tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte
zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno
arhitekturno celoto. |
(8) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim
prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba
ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti,
da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa
odmakniti od roba strehe. |
(9) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na
zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v
varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in
objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne
dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče
zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati
lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem
primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za
ohranjanje narave, ZVKDS in organa pristojnega za gozdove. |
(10) V
primeru, da je objekt, na katerem je zgrajena bazna postaja, predviden
za rušenje, je na ureditvenem območju dopustno zgraditi ali namestiti
ustrezno začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno
postajo odstrani oziroma ohrani, če je usklajena z določili tega odloka.
|
73. člen
(prometne površine in parkirni
normativi)
|
(1) Objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi
prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne
ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Odmiki so lahko manjši, če s tem soglaša
upravljavec ceste in so skladni z zakonodajo in določili tega odloka.
Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti
s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne
ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati
preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. Navedeni pogoji
veljajo tudi za vse prometne površine, ki so v tem odloku opredeljene
kot prometne površine. |
(2) Pri
umeščanju posegov v prostor se mora upoštevati: |
– varno
odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest
z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste
potekajo, |
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu
pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
|
– načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in
graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo
upravičenosti njihove graditve, |
– da, s
predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma
moteno redno vzdrževanje državne ceste. |
(3) Odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve predmetnega območja
ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcel, objektov,
zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno
cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za
odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je treba na
območju načrta urediti odvodnjo po predpisih. Ureditev odvodnje ne sme
povzročiti spremembe oziroma poslabšanja obstoječe odvodnje državne
ceste. |
(4) Na
celotnem območju v varovalnem pasu državne ceste se mora predvideti
ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s
Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
in Zakona o varnosti cestnega prometa. Postavljanje drogov z reklamnimi
tablami, totemov ter zastavnih drogov v pasu za postavitev prometne
signalizacije ter v preglednem trikotniku križišč in cestnih priključkov
je na podlagi Zakona o javnih cestah in Pravilnika o prometni
signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah v naselju prepovedano.
|
(5) Podrobno je treba navesti in prikazati vsa priključevanja na
komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli komunalnega voda križa
državno cesto ali kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni svet,
cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični
dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova
prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma
prevrtanjem vozišča. V primeru, da prebitje oziroma prevrtanje cestnega
telesa ni izvedljivo, si mora investitor pridobiti ustrezno pisno izjavo
pooblaščenega in registriranega izvajalca del. Vsi pokrovi jaškov in
naprave komunalnih naprav morajo biti locirani zunaj vozišča državne
ceste oziroma zunaj kolesnic državne ceste. |
(6) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta
v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od
tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče
ter znaša: |
– pri
glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih
kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali postavitev
objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih
v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni
prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih
vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih
komunalnih, elektroenergetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem
ob največjem povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti
enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno
ograjo. Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste.
|
(7) Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba
cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni
cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v
cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob
predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o
gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o
občinskih cestah. |
(8) Za
vsak javni, proizvodni, servisni, turistični in športni objekt oziroma
za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše število
parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) glede na funkcijo in kapaciteto
objektov, in sicer: |
Dejavnost |
Število PM na enoto |
Stanovanjski objekti |
1–2 PM na stanovanje |
Večstanovanjski objekti |
1,5–2 PM na stanovanje (dodatno 10 % za obiskovalce)
|
Počitniške hiše, vikendi, vinske kleti, zidanice |
1 PM |
Dom za ostarele |
1 PM na 5–8 postelj (dodatno 75 % za obiskovalce), minimum 3 PM |
Osnovne šole |
1PM/na učilnico + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
Vrtci |
2 PM na oddelek + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
Poslovne/dejavnosti/ lokali/pisarne/javni prostori |
1 PM na 30 m2–40 m2 neto površin ali 1
PM/50 m2 etažnih površin (dodatno 20 % za
obiskovalce) |
Prodajni prostori |
1 PM na 30 m2–40 m2 koristne prodajne
površine ali
1 PM na 60 m2 etažnih površin od tega najmanj 75 % PM
za obiskovalce in ne manj kot 2 PM za obiskovalce na zgradbo |
Butiki, specializirane trgovine |
1 PM na 50 m2 koristne prodajne površine od tega
najmanj 75 % PM za obiskovalce |
Večnamenske dvorane |
1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
|
Kinematografi, šolske dvorane |
1 PM na 5–10 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
|
Cerkve |
1 PM na 20–30 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce
|
Športne dvorane |
1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Javna zunanja kopališča |
1 PM na 200–300 m2 površine območja |
Javna pokrita kopališča |
1 PM na 5–10 obiskovalcev |
Obrt, servisi, kmetijska gospodarstva, proizvodni, industrijski
objekti |
1 PM na 50–70 m2 neto površin ali 1 PM na 3 zaposlene
od tega najmanj 20 % PM za obiskovalce |
Bencinski servis
z osebjem |
1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj kot 3 PM za obiskovalce
|
Avtopralnice |
3–5 PM na 1 pralno mesto |
Avtomobilski servisi |
6 PM na 1 popravljalno mesto |
Gostinski objekti |
1 PM na 30 m2 koristne površine ali 1 PM na 10
sedežev od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
Gostišča s prenočišči |
1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže + 1 PM za avtobus |
Turistične – nastanitvene stavbe |
1 PM na 2–6 postelj in
1 PM na 8–12 sedežev v restavraciji od tega najmanj 75 % PM za
obiskovalce |
Športnega igrišča
in naprave |
1 PM na 250 m2 površin |
Za obiskovalce športnih prireditev oziroma gledalci |
1 PM na 10–15 prostorov za obiskovalce |
Igrišča za tenis |
4 PM na igrišče |
Kegljišče, bowling |
4 PM na stezo |
Pokopališča |
1 PM na 600 m2 površine, ne manj kot 10 PM |
Bencinski servis |
1 PM na 30 m2–40 m2 neto površin
prodajnega/poslovnega prostora, 1 PM na 4 sedeže v gostinskem
lokalu. |
(9) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu,
ki je namenjeno javnosti, za namen parkiranja vozil invalidnih oseb.
Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo
na 4 PM. Za posamezno drevo mora biti zagotovljena zelena površina
(premer odraslega drevesa x 0,8). Okolice
trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter parkirišča morajo biti obsajene
na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta. |
(10) Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba zagotoviti na
zemljišču namenjenemu gradnji. Kadar ustreznega števila PM na mestu
gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v območju gradnje (trgovskih,
gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni
mogoče zagotoviti), mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v
neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:
|
– na
zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali |
– na
najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, na
podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali |
– na
javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči
za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti
zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo. |
(11) Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se
lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže
oziroma izvoz iz nje. Vrata v ograji se odpirajo v notranjost parcele
razen, če so drsna. |
(12) Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah,
ki so opredeljene kot prometne površine, površine za proizvodnjo in
skladiščenje ter na že v skladu z zakonodajo urejenimi površinami, ki so
del druge PNRP, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico.
Parkirišča in garažni kompleksi za tovorna vozila so v centralnem,
turističnem, rekreacijskem in stanovanjskem delu izrecno prepovedani.
|
(13) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo
omogočati dostope, prehode in parkiranje invalidnim osebam v skladu s
predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. |
(14) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah,
sakralnih objektih, ob trgovskih, turistično/rekreacijskih objektih in
gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve,
ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali
upravljavca/lastnika površine. |
8. Splošni in skupni PIP glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb
74. člen
(celostno ohranjanje kulturne
dediščine)
|
(1) V
občini je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi
kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 40/14, 97/14) ter evidentirana v registru kulturne
dediščine na območju občine. Vsa območja in objekti kulturne dediščine
so razvidni iz javnih evidenc in iz grafične priloge Prikaza stanja
prostora na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. Vse objekte in
območja kulturne dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne
dediščine in njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske
rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene
kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o
varstvu kulturne dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi OPN in je njegova obvezna priloga
ter grafične priloge iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne
dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi
varstvenih območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter dela,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
|
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, elektroenergetska in tk infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni
režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v
tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP,
kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
|
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
|
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma
so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča
znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi
naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg in
čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje
varstva kulturne dediščine. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
|
(11) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz grafične priloge Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi
odloka o OPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne
dediščine. |
(13) Za
poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. |
(14) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti ZVKDS treba pridobiti podatke o
potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih
arheoloških raziskav določi ZVKDS. |
(15) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(16) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z
določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela
in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
75. člen
(ohranjanje narave)
|
(1) Na
območju občine je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih
vrednot (hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske …), EPO, območje
KP Goričko, NATURA 2000 in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva
narave so razvidna iz javnih evidenc in iz grafične priloge k OPN,
Prikaza stanja prostora na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov.
|
a)
Naravne vrednote |
(1) Splošne varstvene usmeritve varstva naravnih vrednot: |
Z
naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. |
Posegi
in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih
ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če
ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:
|
– Na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. |
– Na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču. |
– Na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje. |
– Na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje. |
– Na
krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost
ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih
elementov ter njihove razporeditve v prostoru. |
– Na
oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo
življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne
vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne
spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na
območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v
skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(2) Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na
naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne
povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je
bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenja naravne
vrednote (6. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot). |
Za
potrebe priprave aktov se območje vpliva na naravno vrednoto opredeli
glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč:
|
– za
hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto
območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja,
|
– za
podzemno geomorfološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno
vrednoto površje nad podzemno jamo ter, če je naravna vrednota vodna
podzemna jama, porečje voda, ki tečejo v podzemno jamo, |
– za
naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto
območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo
tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno
vrednoto: za geomorfološke in geološke naravne vrednote je to zlasti
njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne
naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali. Za
varovanje evidentiranih naravnih vrednot in na območjih vpliva naravnih
vredno ter na območjih predlaganih, pričakovanih naravnih vrednotah se
upošteva podrobnejše varstvene usmeritve iz Splošnih naravovarstvenih
smernic za urejanje prostora, ZRSVN, maj 2013 in Smernic in mnenj ZRSVN
na OPN Moravske toplice, ki so priloga tega odloka. |
b)
Območja, zavarovana kot krajinski park |
(1) Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim
prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali
krajinsko vrednost, ki se ohranja z ustrezno tradicionalno kmetijsko in
gozdarsko rabo prostora. Posegi morajo biti v skladu z ekološkimi in
krajinsko-estetskimi značilnostmi prostora. V občini je zavarovan KP
Goričko z Uredbo o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS,
št. 101/03). |
c)
Ekološko pomembno območje (EPO) |
(1) Varstvene usmeritve za EPO se določajo za načrtovanje prostorskih
ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za
izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega
ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst
in njihovih habitatov, zaradi katerih je EPO opredeljeno. |
(2) Na
EPO se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne
načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno
stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je EPO opredeljeno, v
drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim
manjši. |
(3) Na
EPO, ki niso tudi Natura 2000, so vsi posegi in dejavnosti možni,
načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih
vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča
ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali
dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so
načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni
tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe,
rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. |
č)
Posebno varstveno območje (Natura 2000) |
(1) Varstveni cilji območij Natura 2000 so navedeni v Uredbi o posebnih
varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04,
110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 – popr., 3/14 in 21/16) in se
podrobneje opredelijo v programu upravljanja Natura območij. Ohranja se
celovitost Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških
struktur, funkcij in varstvenega potenciala ter povezanost območij
Natura 2000. |
(2) Na
območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim
večji možni meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih ali živalskih vrst; |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo; |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
|
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst
in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti
ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja, |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
Na
Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. |
(3) Usmeritve, ki so bile do uveljavitve Uredbe o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)
(Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13,
3/14 in 21/16) podane za varstvo vsebin strokovnega predloga območij
Natura 2000 v obliki usmeritev za varstvo biotske raznovrstnosti,
štejejo kot usmeritve za varstvo območij Natura 2000. |
(4) Usmeritve na območjih Natura 2000, ki so bila z uveljavitvijo Uredbe
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih
(območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08,
8/12, 33/13, 35/13, 39/13 – Odl. US, 3/14 in 21/16) izvzeta iz omrežja
območij Natura 2000, se upoštevajo kot usmeritve in priporočila za
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
d)
Habitatni tipi |
(1) Varstvene usmeritve za varstvo zavarovanih prosto živečih vrst so
podane s ciljem ohranjanja ugodnega stanja na podlagi določil 3. točke
23. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in 3.
točke 18. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.
|
(2) Pred
odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na
območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo
dejavnosti v prostoru, se mora ugotoviti prisotnost habitatov vrst na
teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti. |
(3) Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti habitate vrst
v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v največji možni meri:
|
–
ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov vrst in območij, ki jih
posamezni habitat vrste znotraj te razširjenosti pokriva, in
|
–
ohranja specifične strukture habitata in naravne procese ali ustrezno
rabo. |
(4) Pri
posegih v odprtem prostoru na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se
ohranjajo vrednostni habitatni tipi in habitati vrst v ugodnem stanju.
Ohranjajo in načrtujejo se povezovalni koridorji med posameznimi
območji. Novi koridorji se načrtujejo po predhodni inventarizaciji in
vrednotenju glede na primerjalne vrednosti na širšem območju (Slovenije
in Evrope). Preko območij vrednih habitatov se ne načrtuje GJI.
|
(5) V
vseh območjih varstva narave, razen če v posamezni EUP ni drugače
določeno, je ob upoštevanju varstvenih pogojev dopustna ureditev
turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti ter postavitev
opazovalnic za naravovarstvene vsebine. |
e)
Komasacije na območju varstva narave |
(1) Za
izvedbo agrarnih operacij (komasacije in melioracije) ter krčenje ali
odstranjevanje mejic ter skupin drevja na varovanih in zavarovanih
območjih narave je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.
Poleg navedenega je v določenih primerih potrebno izvesti tudi presojo
vplivov na okolje (PVO) in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pogoje in
kriterije za obveznost izvedbe postopka presoje vplivov na okolje določa
Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje (Uradni list RS, št. 51/14 in 57/15), ki za operacije na
kmetijskih zemljiščih določa sledeče: |
– Priloga 1, točka A.I Projekti za preoblikovanje kmetijskih zemljiških
posestev na površini najmanj 20 ha je obvezna PVO. |
– Priloga 1, točka A.II Agromelioracije, če gre za rabo neobdelanih
zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivno kmetijstvo: |
– A.II.1
– na površini najmanj 100 ha je obvezna PVO. |
– A.II.2
– na površini od 10 do 100 ha je PVO obvezna, če se zanje v predhodnem
postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. |
(2) Negativni učinki izvajanja agrarnih operacij (komasacij) na
varovanih in zavarovanih območjih narave se lahko omilijo in preprečijo
z upoštevanjem ustreznih omilitvenih ukrepov oziroma pristopov, ki
upoštevajo določila za varovanje, in sicer: |
– Na
zavarovanih in varovanih območjih narave je dopustno izvajanje komasacij
ob upoštevanju sledečega: |
– Pri
izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, obvodno zarast in
območja, kjer je evidentirana prisotnost varovanih rastlinskih in
živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, jarki, potoki, lesna zarast ob
vodotokih, terase, omejki ipd.). |
– Pri
izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ohranjati vzorce
kulturne krajine, mejice oziroma manjše zaplate grmovnih in drevesnih
vrst med kmetijskimi površinami in ob vodotokih. |
– V
vplivnem območju travniških površin naj se ne načrtuje novih
izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se z njimi spreminja
hidrološke režime in ekološke razmere travniških površin. |
– Pri
izvajanju komasacij je potrebno ohranjati namembnost zemljišč, ki
omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih travniških površin. Z redno,
ekstenzivno košnjo naj se ohranja ali povečuje sedanji obseg
ekstenzivnih travniških površin. |
– Pred
pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohranjanja narave je potrebno
pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave. |
– Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih
tipov ter habitatov ogroženih vrst. V čim večji meri se ohranjajo in
vzpostavljajo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki,
mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, obrežna
vegetacija). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem
razredu. Ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna
drevesa in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s
sonaravnimi ukrepi obnovi. |
– Na
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij
že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, naj se načrtuje
omilitvene ukrepe, s katerimi se obnovijo ogroženi habitatni tipi in
habitati vrst. |
f)
Splošni omilitveni ukrepi za varovanje narave |
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z
določili teh predpisov. |
(2) Za
načrtovanje posegov v prostor na območjih ohranjanja narave je treba
pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave.
|
(3) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, EPO in Natura
2000 ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za posege na teh območjih se
pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.
|
(4) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki
so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje
habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali
ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in
vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno se regulirane
vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi. |
(5) Pri
načrtovanju gradenj in ureditev je potrebno v največji možni meri
ohranjati obstoječe vzpostavljene mejice, ki so prisotne v prostoru,
travišča in površine visokodebelnih sadovnjakov. |
(6) Morebitne protipoplavne ukrepe naj se načrtuje in izvaja na
sonaraven način. Za protipoplavne ukrepe v območju ohranjanja narave naj
se pridobi naravovarstveno soglasje ali dovoljenje za poseg v naravo.
|
(7) V
primeru rekonstrukcije in gradnje novih cest naj se na območju
evidentiranih črnih točk povozov dvoživk vzpostavijo podhodi in ograje
za dvoživke oziroma drugi ukrepi za preprečevanje povozov dvoživk.
|
(8) Objektov v območjih varstva narave naj se ne osvetljuje. Kolikor je
osvetljevanje nujno, zaradi varnosti, naj bo osvetlitev v skladu z
zakonodajo. |
(9) V
kmetijski kulturni krajini se spodbujata ekstenzivna raba travišč in
ekološko kmetovanje, v čim večji meri se ohranjajo in urejajo
visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi in drevesni otoki ter posamična
drevesa, mejice in obvodna zarast. |
(10) Ohranja naj se naravna morfologija strug in obvodnih prostorov ter
naravna dinamika vodnega režima. Urejanje vodotokov se izvaja sonaravno.
Ohranja se obvodna vegetacija, ob morebitnih posekih pa se le-ta
nadomesti z avtohtonimi vrstami. |
(11) V
največji možni meri je potrebno na območju celotne občine ohranjati
travniške površine. |
(12) Na
vseh EUP, kjer prihaja do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno
poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij
v neposredni bližini pa naj se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske
vrste ptic. |
(13) Pri
gradnjah novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih
zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja in nanje umesti po eno
gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro. |
(14) Novi načrtovani objekti znotraj območja KP Goričko, naj praviloma
imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec
pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).
|
(15) Čas
izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkem ciklu
kvalifikacijskih vrst. |
(16) Ureditve turističnih, rekreacijskih, učnih in kolesarskih poti ter
postavitev opazovalnic za naravovarstvene vsebine, ki so dovoljene v
vseh namenskih rabah v območjih varstva narave, naj se prednostno umešča
na obstoječe degradirane površine in izven prednostnih habitatnih tipov,
da se ohranja obstoječa vegetacija in hidrološki režim. |
(17) Čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov,
ki niso v pristojnosti države, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in
možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij, naj se v območjih
ohranjanja narave izvaja izven gnezditvenega obdobja ptic (ne med 1.
marcem in 30. julijem) in obdobja drstitve in razmnoževanja vodnih
organizmov (rib, školjk, piškurjev itd.). Vsako leto (lahko tudi
redkeje) se izmenjujoče očisti le ena brežina. Pri izvedbi del se omeji
nevarnost in izvedejo ukrepi za preprečevanje povzročitve kaljenja vode.
|
(18) Na
zavarovanih in varovanih območjih narave je dopustno izvajanje komasacij
ob upoštevanju sledečega: |
– Pri
izvajanju komasacij je potrebno ohranjati mejice, obvodno zarast in
območja, kjer je evidentirana prisotnost varovanih rastlinskih in
živalskih vrst (mejice, rastišča rastlin, jarki, potoki, lesna zarast ob
vodotokih, terase, omejki ipd.). |
– Pri
izvajanju komasacij je potrebno v čim večji meri ohranjati vzorce
kulturne krajine, mejice oziroma manjše zaplate grmovnih in drevesnih
vrst med kmetijskimi površinami in ob vodotokih. |
– V
vplivnem območju travniških površin naj se ne načrtuje novih
izsuševalnih jarkov oziroma melioracij, ker se z njimi spreminja
hidrološke režime in ekološke razmere travniških površin. |
– Pri
izvajanju komasacij je potrebno ohranjati namembnost zemljišč, ki
omogoča ohranjanje fonda ekstenzivnih travniških površin. Z redno,
ekstenzivno košnjo naj se ohranja ali povečuje sedanji obseg
ekstenzivnih travniških površin. |
– Pred
pričetkom izvajanja komasacij na območjih ohranjanja narave je potrebno
pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.
|
(19) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki
so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje
habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. V čim večji meri se
ohranjajo in vzpostavljajo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni
travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, obrežna
vegetacija). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem
razredu. Ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo se tudi živice, posamezna
drevesa in gozdni otoki. Kjer je možno se regulirane vodotoke s
sonaravnimi ukrepi obnovi. |
(20) Na
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij
že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, naj se načrtuje
omilitvene ukrepe, s katerimi se obnovijo ogroženi habitatni tipi in
habitati vrst. |
(21) Vsi
posegi v prostor, ki spreminjajo dejansko rabo zemljišč (organizacija
gradbišča, gradnja, organizacija prireditev, izvajanje dejavnosti ipd.)
so na varovanih območjih dovoljeni samo v primeru, če so skladni z
opredeljeno namensko rabo prostora. |
76. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
|
(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko
varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih
virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje
biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da
se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v
nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.
|
(2) Za
vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se
v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na
okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje. |
(3) Spodbuja se izboljšanje toplotne izolacije stavb ter doseganje
standarda energetsko varčne stavbe, kar se potrdi z energetsko
izkaznico. |
(4) V
novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah se mora praviloma
zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in
toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno
uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo:
toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in
energija vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje
toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. To ne
velja za: |
– 1271
nestanovanjske kmetijske stavbe, |
– 1272
stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe, |
– 1252
rezervoarje, |
– 11
stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece v letu.
|
(5) Pri
gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m²
in pri rekonstrukciji stavb, kjer uporabna tlorisna površina presega
1000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. S pitno vodo
se ravna racionalno. V objektih se uporabljajo sistemi za varčno
ravnanje s pitno vodo. |
77. člen
(varstvo vodnih virov)
|
(1) Voda
se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo.
Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire ter spodbuja varčno in
smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se
upošteva pogoje iz občinskih predpisov. |
(2) V
vseh EUP se pri vseh posegih upošteva določilo občinskega predpisa o
načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na
območju občine. |
(3) Pri
gradnji novih objektov, tako stanovanjskih kot tudi nestanovanjskih, se
v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v največji možni
meri, vključijo najnovejše tehnološke rešitve za racionalno rabo pitne
vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne
vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih,
varčne pipe in splakovalniki …). |
(4) Pri
posegih na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se
nanašajo na ta območja. Za gradnjo na vodovarstvenih območjih virov
pitne vode je potrebno pridobiti pogoje in soglasje, ki ga izda
pristojni organ. |
(5) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju
občine. |
(6) Za
zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in
smotrno rabo pitne vode. |
(7) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih
pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje
usmeritve: |
– kmetovanje na območjih vodovarstvenih pasov se izvaja v skladu s
predpisi, |
– na
območjih vodovarstvenih pasov se spodbuja ekološko kmetovanje,
zatravljanje in pogozdovanje površin, |
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih voda, |
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi
čistilnimi sistemi v skladu z veljavnimi predpisi, |
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez
iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali
lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine,
|
– vsi
lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se
ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo. |
(8) Vse
vodne vire se varuje pred onesnaženjem in vzdržuje za oskrbo v izrednih
razmerah. Na območju vodnih virov se vrši nadzor nad dejavnostmi v
prostoru, nadzoruje se uporabo gnojil, strupov in insekticidov. Posege
na vodovarstvenih območjih se presoja skozi analize tveganj ter v skladu
z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenem območju se lahko
intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite
podtalnice. |
(9) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno
umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s takšnimi
tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in
količine podzemnih voda. |
(10) Poselitev je dopustno načrtovati tam, kjer je možno brez večjih
posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
|
(11) Na
vododeficitarna območja je dopustno umeščati le dejavnosti, ki v
delovnem procesu ne potrebujejo velikih količin vode ali pa je umestitev
dejavnosti z večjo porabo vode na to območje upravičena iz okoljskih,
prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. |
(12) Odtoke meteornih vod z vodotesno utrjenih površin, kjer prihaja do
manipulacije z ogljikovodiki in na teh površinah obstaja potencial za
onesnaženje padavinske vode je treba opremiti z ustreznimi lovilci olj,
ki se namestijo pred iztokom. |
(13) Z
namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem vodnih virov se
zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
78. člen
(varstvo kmetijskih zemljišč)
|
(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na
kmetijskih zemljiščih, ki so dovoljene v skladu s področnimi predpisi,
je treba zagotoviti, da se: |
– ne
bodo dodatno obremenjevala okolja in poslabšala stanja kmetijskih
zemljišč, |
– ne
bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in
dostopa do njih, |
– ne
bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne
infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske
prometnice ipd., |
– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih
kulturah. |
(2) V
EUP kjer so izvedene hidromelioracije se pomožne infrastrukturne
objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoječe ceste tako, da se ne
poškoduje drenažnih sistemov. |
(3) Na
območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v
skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje
kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti.
Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe.
Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo OPN
ali na način, kot dopušča zakonodaja. |
(4) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem
se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij
narave. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč.
Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo
zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo
naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih
kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice,
gozdne otoke. |
(5) Preprečuje naj se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so
japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in
kanadska rozga. S tem namenom naj se v vseh EUP po ureditvi (tudi
gradbenih inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja)
predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin. V vseh EUP naj se pri
sanaciji, zasaditvah in ozelenitvah uporablja lokalno avtohtone vrste
vegetacije. |
(6) V
čim večji meri se ohranja strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar je
bistveno z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja
ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev. |
(7) Dovoljeni posegi na kmetijska zemljišča se lahko izvedejo samo v
primeru, da se morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč, takoj
po končani gradnji sanira oziroma rekultivira. Med urejanjem območja je
obvezno zagotoviti neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.
Odstranitev rodovitnega dela tal na območju urejanja se izvede na način,
da se ta sloj tal ne meša z ostalimi sloji. Ta sloj se prednostno
uporabi za urejanje okolice ali pa v sodelovanju s strokovno službo za
druge kmetijske namene. |
(8) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev
obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne
operacije, s katerimi se spreminja prostor (komasacije, melioracije
ipd). Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji
pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako,
da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, ponovno vzpostavljajo, na
novo vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. |
(9) Za
potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju kmetijskih zemljišč
dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov, toda samo v primeru pridobitve
soglasij pristojnih nosilcev urejanja prostora in je taka ureditev
dopustna upoštevajoč druge omejitve v prostoru. |
79. člen
(varstvo gozdov)
|
(1) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in
funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje
Zavoda za gozdove (v nadaljevanju: ZGS). Ohranja se sklenjenost gozdnih
površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju
prednostnih habitatnih tipov. Ohranja se gozdne površine v kmetijskih
območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo
varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(2) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno
drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v
čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva
narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje.
odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo
varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin
ni dopustno ograjevati. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi
prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov.
Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo
narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. Pri
novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč znaša odmik objekta od meje
gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v nasprotnem nosi odgovornost
za nastalo škodo v primeru porušitve drevja investitor. V gozdovih se
ohranja vse obstoječe gozdne prometnice. |
(3) Pri
gospodarjenju z gozdovi in posamičnim gozdnim drevjem izven naselij, ki
so del osnovne kmetijske rabe se upošteva te pogoje: |
– prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej,
grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarast ob vodnih bregovih v
času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. majem in
1. avgustom. |
– ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla povsod tam, kjer se s
puščanjem oslabelih dreves ne poveča možnost širjenja škodljivcev in
bolezni. Drevesne vrste, kjer obstoja ta nevarnost so: smreka, kostanj
in brest. Prav tako se ohranja vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
|
– ohranja se gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov
pred erozijo. Pri poseku je treba počistiti struge in korita potokov. Z
gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter
zagotavlja naravno pestrost. |
– skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je treba takoj oziroma
še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali
grmovna zarast. |
(4) Usmeritve za gospodarjenje z gozdnim drevjem ob potokih:
|
– z
gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali prebiralno ter
zagotavljati naravno pestrost, kjer je mogoče se pušča sušice za
duplarje; |
– ohranja se gozdove ob potokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred
erozijo, na temperaturni režim vode, uravnavajo tok podtalnice in
varujejo sosednja zemljišča pred poplavami; |
– ohranja se gozdove in pasove ob potokih, ker omogočajo povezave
(biokoridorje) med različnimi biotopi; |
– v
ozkih ostankih gozda ob vodotokih moramo gospodariti posamično
prebiralno in težiti k čim večjemu deležu starega drevja; |
– pri
poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov; |
– posek
dreves in čiščenja obvodne vegetacije v času gnezdenja ptic
(marec–september) je prepovedano; |
– v
obvodnih pasovih ni dovoljeno graditi stavb ali stalnih objektov.
|
(5) Usmeritve za gospodarjenje z omejki: |
– ohranja se obstoječo rastlinsko strukturo, zastornost in osončenost;
|
– z
drevjem in grmovjem gospodarimo panjevsko in prebiralno; |
– zagotavlja se ustrezne rastiščne pogoje in se jih ne spreminja (ne
odstranjujemo zemlje, odkrivamo korenin, zasipavamo debla ali korenin,
spreminjamo višine talne vode); |
– sečnjo
izvajamo v primernem letnem času, izven sezone gnezdenja ptic;
|
– skrbi
se za ohranjanje plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst ter ustreznega
števila sušic in drevesnih dupel; |
– ohranja se omejke, ker omogočajo povezave (biokoridorji) med
posameznimi ostanki gozda v agrarni krajini. |
(6) Usmeritve za gospodarjenje s posamičnim drevjem: |
– zagotavljanje ustrezne rastiščne pogoje, ki jih ne smemo spreminjati
(ne smemo odstranjevati zemlje, odkrivati korenin, zasipavati debla ali
korenine, spreminjati višino talne vode); |
– v
bližini rastišča se ne gradi stalnih objektov; |
– drevesa se ne obsekuje, vej se ne lomi ali poškoduje debla ali
korenine. |
(7) Usmeritve za nego gozdnega roba: |
– oblikovanje gozdnega roba, ki so bili v preteklosti uničeni;
|
– z nego
in sečnjo skrbeti za vertikalno in horizontalno strukturo gozdnih robov.
|
(8) V
prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju
naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v
največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(9) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj
načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih
kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in
rekreativna dejavnost. |
(10) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje,
se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje
ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje,
pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje
funkciji skladno rabo gozda. |
(11) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe
planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha.
|
(12) Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih,
ki so v OPN opredeljena kot stavbna zemljišča ter objektov, ki jih
dovoljuje ta odlok na gozdnih zemljiščih z oznako PNRP G. Drevje se
lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
|
(13) Za
posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere
divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca
lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom. |
(14) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v
sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi
ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(15) Za
krčitev gozda večjih površin (najmanj 5 ha) se preveri ali je potrebno
izvesti presojo vplivov na okolje, nad 30 ha pa presoja vplivov obveza.
|
(16) Na
kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar
pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske
enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino,
brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda. Prednostna območja, za
nadomestna zemljišča za izgubo najboljših kmetijskih zemljišč so
zemljišča v zaraščanju. |
(17) Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice, ter priključke teh cest
na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato
se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki
bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
|
(18) Zagotoviti ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami
(ograje, zaokroževanje njivskih površin in preurejanje vinogradov
marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki so lastnikom omogočale dostop do
gozda). |
(19) Za
vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za
gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske
razmere divjadi pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.
|
80. člen
(varstvo površinskih voda)
|
(1) V
občini je vodotok 1. reda Ledava ter vodotok Curek, ki prečkata državno
mejo. Vsi ostali vodotoki Martjanski potok, Ratkovski potok, Bukovniški
potok ter ostali manjši potoki so vodotoki. 2. reda. Kot vodna zemljišča
so na območju občine opredeljene poleg potokov tudi posamični ribniki,
opuščene gramoznice ter predvidene akumulacije. |
(2) Priobalna zemljišča pri vodah 1. reda so od meje vodnega zemljišča,
znotraj naselij oddaljena 15 m, izven naselij pa 40 m ter pri vodah 1.
reda, ki je kot takšno opredeljeno zaradi prečkanja državne meje, je
priobalno zemljišče 5 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodah 2. reda
znaša zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča.
|
(3) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni
dopustno posegati v prostor razen za izjeme skladno s predpisom, ki
določa pogoje za upravljanje voda. Na priobalnih zemljiščih je
prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
|
(4) Izven poselitvenih območij so dopustni posegi vodnogospodarskih
ureditev za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna
delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod
pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v
prvotno stanje. |
(5) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge
odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali
druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov. |
(6) Za
varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini
načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
|
(7) Na
obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, pod pogojem, da: |
– se s
tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
– se s
tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se s
tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to ni
v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
– se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(8) Pri
načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati obstoječo
in načrtovano rabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah.
|
(9) Kanaliziranje oziroma prekrivanje vodotokov ni dopustno. Vse
morebitne ureditve v območju vodotokov morajo biti izvedene s sonaravno
v skladu z zahtevami hidrotehnične stroke, z uporabo čim več naravnih
materialov in sodobnih tehnologij. Tehnični togi ukrepi so dopustni samo
v primeru, da ni drugih tehničnih rešitev. |
(10) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta ne posega
na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
(11) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
Ob
urejanju večjih gospodarskih oziroma proizvodnih con je treba izvesti
ukrepe proti škodljivemu delovanju padavinskih voda, ki obsegajo zlasti
ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin
(zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih
površin ipd.) ter ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih
voda. |
(12) Pri
gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se bo odvijal proizvodni
proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov, kemikalij in ostalih
nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje ustrezno zavarovana
pred onesnaženjem. |
(13) Odvajanje in izpust fekalne ali druge kanalizacije z onesnaženo
odpadno vodo v vodotoke in ostale naravne vode, brez predhodnega
čiščenja, ni dopusten. |
(14) Za
vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o
vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. |
81. člen
(raziskovalni prostor za nafto in plin)
|
(1) Na
območju občine je pridobivalni prostor (gramoznica Ivanci), za katerega
je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje proda in
peska, ki je v OPN prikazana kot površine nadzemnega pridobivalnega
prostora. Gramoznica bo po opustitvi izkoriščanja kot vodna površina,
namenjena za rekreacijske in turistične namene. |
(2) Na
območju osrednjega dela občine je v Rudarski knjigi vodeni bivši
raziskovalni prostor »Murska depresija«, kot območje raziskovalnega
prostora za geotermično energijo ter na severnem in južnem delu občine,
kot območji raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta in
zemeljski plin. |
Območja
pridobivalnih prostorov so razvidna iz tega OPN, območja raziskovalnih
prostorov pa iz javnih evidenc. |
82. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami)
|
(1) Pri
graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise,
ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami,
erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva
predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
|
(2) Pri
vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno
nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali
preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive
obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij
ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem,
železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu. Za vsako dejavnost
se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost.
|
(3) Pri
urejanju prostora in pri graditvi objektov se upošteva prostorske,
gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti
ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje
ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
(4) Pri
gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni
dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po
potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za
preprečitev požara. |
(5) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(6) Pri
načrtovanju posegov na območju poplav je treba upoštevati omejitve in
omilitvene ukrepe, ki jih podajajo elaborati: |
– Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega potoka za
potrebe OPN Občine Moravske Toplice, št. proj. 1275/2010, 1276/2010,
1287/2010, Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o., november 2010,
dopolnitev februar 2013; |
– Izdelava hidrološko-hidravlične študije z novelacijo poplavnih kart za
Martjanski potok z vključeno akumulacijo Sebeborci, št. proj. 107/2014,
T-PRING d.o.o., februar 2014; |
– Hidrološko-hidravlična študija Lipnice in Martjanskega potoka za
potrebe OPN Občine Moravske Toplice, novelacija poplavnih kart zaradi
izgradnje akumulacije Sebeborci, št. proj. 110/2014, T-PRING d.o.o.,
april 2014, dopolnitev maj 2017. |
Za vsak
poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
|
(7) Poplavna območja: |
– Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
|
– Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
|
– Na
poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
– Ne
glede na določbe druge in tretje alinee so na poplavnem območju dopustni
posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o
vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(8) Za
posege, ki so dopustni na vodnih in priobalnih zemljiščih in za posege,
ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodi režim ali stanje voda,
med ostalim tudi za posege na varstvena (vodovarstvena, območja kopalnih
vod, varstvena območja površinskih voda ipd.) in ogrožena območja
(poplavna, erozijska, plazljiva) se lahko izvede samo na podlagi vodnega
soglasja, ki odloči tudi o tem ali je za poseg/objekt ne glede na
zahtevnost, potrebno geološko geomehansko poročilo, ki ga izda pristojni
organ za vode. |
(9) Pri
načrtovanju ureditev je treba v čim večji meri ohraniti obstoječe
retenzijske (razlivne) površine in je treba vse ureditve načrtovati
tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. |
(10) Na
vseh evidentiranih območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih
območjih občine se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje
obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode. |
(11) Na
poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov,
erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč
naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost
in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem
njegove materialne dobrine. |
(12) V
občini so plazljiva in erozijska območja, kjer se prostorske ureditve in
posamični posegi v prostor za slednje načrtujejo in izvajajo ob
upoštevanju običajnih in zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Če se tem
območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih
presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
|
(13) Na
erozijskem območju je prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna ali brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
– vlačenje lesa. |
(14) Na
plazljivem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi
tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost
zemljišča. Na tem območju je prepovedano: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje. |
(15) Na
gričevnatem delu občine se na plazljivih in erozijskih območjih ne
načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so bila že
sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji
preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več
je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se
določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi
se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.
|
(16) Na
območju obstoječih objektov merske mreže za monitoring podzemnih voda se
izvajajo posegi na način, da: |
– ni
predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiu od objekta merske
mreže, |
– ne
bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda,
|
– se v
bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z
asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače, |
– bo
odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno
zatekanje, |
– je
zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže. |
(17) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne
ogroženosti in projektnim pospeškom tal. |
83. člen
(obrambne potrebe)
|
Na
območju občine ni območij, objektov ali naprav za potrebe obrambe, zato
posebni pogoji za obrambo niso določeni. |
9. Splošni in skupni PIP glede varovanja
zdravja
84. člen
(zdravo in kakovostno bivalno okolje)
|
(1) Gradnje objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki
utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopušča
le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive
vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj.
|
(2) Obstoječi objekti oziroma naprave, ki povzročajo prekomerne emisije
v okolje, ne smejo obratovati, dokler jih upravljavci ne sanirajo.
|
(3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
poselitve le v primeru, da se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru
storitev javne službe. Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na
katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno
omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če
priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni
možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja
dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo,
kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna, za katere občina
zagotovi začasni nadzor nad kakovostjo pitne vode. |
(4) Vsi
objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja
komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih posodah
(smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti
določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran
dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način,
ki ne ogroža zdravja ljudi. Občina na območju poselitve zagotovi
ustrezno število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje
komunalnih odpadkov. |
(5) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
(6) Objekte z varovanimi prostori je dovoljeno umeščati le v primerno
oddaljenost virov elektromagnetnega sevanja. |
(7) Za
zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe
morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska
območja povezavo z javnim potniškim prometom. |
(8) Pri
načrtovanju ureditev in razvoju infrastrukture je potrebno razvijati in
graditi omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti), ki
se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška
igrišča, trge. |
(9) Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v
večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na
območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami
ali novogradnjami cestnega omrežja. |
(10) Pri
vzdrževanju prenavljanju in modernizaciji lokalnih cest in javnih poti
ter ostalega cestnega omrežja, se izvedejo tudi ukrepi za umirjanje
prometa. Ustrezno se obnovi lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij
z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom in za dostop
do manjših naselij oziroma lokacij. |
(11) Občina mora v sklopu načrtovanja ureditev in razvoja infrastrukture
izvesti aktivnosti ozaveščanja javnosti o vplivih prometa in uvajanje
alternativnih vrst goriv (hibridna, električna vozila), povečanja
uporabe javnega prevoza, spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
|
(12) Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot
ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig
bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine.
|
(13) Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in prostočasnih
dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med katerimi so
najpomembnejši KP Goričko, naravni vodotoki, visokodebelni sadovnjaki in
druga naravovarstveno vredna območja (Natura 2000, EPO, naravne
vrednote, kvalifikacijski habitatni tipi ipd.). Na teh območjih se
medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob
izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v
prostoru. |
(14) Javne zelene površine v naseljih se povezujejo v sistem z ekološko,
socialno in morfološko funkcijo. Vse ureditve se navezujejo na zaledje
zelenega sistema, kjer se nahajajo tako območja za rekreacijo kot tudi
pridelovalne in gozdne površine. Posebno pozornost se namenja ohranjanju
območij z večjo stopnjo naravne ohranjenosti oziroma ekološkega pomena
brez opredeljene druge namembnosti. |
85. člen
(oskrba prebivalstva s kakovostno pitno
vodo in hrano)
|
(1) Na
območju občine se zagotovi zadostno količino kvalitetne pitne vode za
večino prebivalstva občine. |
(2) Na
območju občine je potrebno zagotoviti varovanje tal ter ohranjanje
kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno
pridelano hrano. |
86. člen
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
|
(1) Pri
vseh posegih v prostor, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva vse
predpise, ki urejajo varstvo zraka. Objekte oziroma dejavnosti, ki so
lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v
območja, namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK), kjer ni
dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Dejavnosti, ki
onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali
industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve
emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
Proizvodne dejavnosti, ki se bodo umeščale in so lahko pomemben vir
onesnaženja zraka zaradi izpustov v zrak morajo imeti zagotovljene
najboljše dostopne tehnologije za zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak.
Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost
prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka. |
(2) Pri
vseh novogradnjah in prenovi objektov se prednostno uporabijo obnovljivi
viri energije in pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah.
Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehnične
zahteve predpisanega energetskega standarda na področju toplotne
zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave
ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo energije v
stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka,
ogrevanje okolice, druge emisije). |
(1) Za
zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe
morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja (gospodarske cone …) in
večja stanovanjska območja urejeno povezavo z javnim potniškim prometom.
Pri umeščanju vira potencialnih vonjav (kompostarne, bioplinarne ipd.)
je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja
vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških
in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje,
zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj
300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih
objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za širitev
takšnih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti
pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji
živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških
postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
|
(4) Na
vseh območjih proizvodnih dejavnosti (IP, IG in IK) za objekte z
dejavnostmi, za katere ni obvezna presoja vplivov na okolje, niti ni
potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, bi pa dejavnost lahko
imela vpliv na okolje zaradi izpustov v zrak je potrebno izdelati
Strokovno oceno vplivov na kakovost zraka z vsebinami skladnimi s
predpisi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
|
(5) Spodbujajo se naslednji ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka v
občini: |
– energetska oskrba stavb z uporabo obnovljivih virov energije,
|
– zamenjava obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi, ki uporabljajo
obnovljive vire energije, |
– zmanjšanje toplotnih izgub stavb z energetsko sanacijo, |
– uporaba čistejših kuriv (plin), daljinsko ogrevanje, izvedba in
uporaba skupnih kotlovnic itd., |
– ozaveščanje javnosti o vplivih prometa in uvajanje alternativnih vrst
goriv (hibridna, električna vozila), |
– povečanje javnega prevoza, spodbujanje kolesarjenja, pešačenja,
|
– umeščanje večjih kmetijskih proizvodnih objektov v čim večjem odmiku
od območij za bivanje, |
– uvajanje, ohranjanje zelenih koridorjev v okolici območij za bivanje.
|
87. člen
(varstvo pred hrupom)
|
(1) Hrup
v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa glede na
stopnjo varstva pred hrupom (v nadaljevanju: SVHP) za določeno območje
glede na PNRP, določeno po EUP, kot jih določa predpis o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(2) SVHP
so določene glede na namensko rabo prostora, pri čemer meje območij
stopenj varstva pred hrupom sovpadajo z mejami med območji PNRP, in
sicer velja: |
a.
območje II. stopnje varstva pred hrupom: |
1. Območja BT v EUP: BG 13, BG 16, BG 17, MT 27, MT 32, PO 2, SB 14 in
SE 17. |
2. Območja SS v EUP: MT 4, MT 3, BG 1, MA 8/4 MT 9. |
b.
območje III. stopnje varstva pred hrupom (S, C, B, Z, A), |
c.
območje IV. stopnje varstva pred hrupom (I, P, E, O, K, G, V).
|
(3) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano
IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih
IV. stopnje varstva pred hrupom, se predvidijo ustrezni aktivni ukrepi
za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Izvedba pasivnih ukrepov je
dovoljena samo na stavbah z varovanimi prostori, če je hrup posledica
obstoječih infrastrukturnih objektov, kjer aktivna zaščita ni mogoča.
Vsi objekti z varovanimi prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje
varstva pred hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje
varstva pred hrupom. |
(4) Novi
viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti
čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti
zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje
hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
|
(5) Pri
izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja
emisije hrupa pri njenem izvoru pred izvedbo pasivnih ukrepov pri
stavbah z varovanimi prostori. |
(6) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi
obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa,
če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
Upravljavec vira hrupa je zadolžen tudi za sanacijo, če prekomerno
obremenjuje okolje. |
(7) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo z aktivno zaščito
pred hrupom (protihrupne ograje), če to ni mogoče pa s pasivno zaščito
pred hrupom (zaščita oken, fasade). V primeru prekomerne obremenitve s
hrupom v bližini cest, kjer izvedba aktivnih protihrupnih ukrepov ni
mogoča, gradnja novih objektov ni dovoljena. Za dimenzioniranje in
oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov je treba pridobiti celovite
strokovne rešitve. Če je vir hrupa cesta ali druga prometna
infrastruktura, morajo upravljavci teh virov hrupa zagotoviti izvedbo
protihrupnih ukrepov za preprečevanje čezmerne obremenitve okolja s
hrupom ali zmanjšanje emisije hrupa npr. z zmanjšanjem hitrosti vozil.
|
(8) Za
javne prireditve, javne shode, kjer se uporabljajo zvočne naprave na
prostem, je treba pridobiti dovoljenje občine za povečano obremenitev
okolja s hrupom za čas trajanja prireditve, na osnovi izdelane strokovne
ocene obremenitve okolja s hrupom. |
88. člen
(varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem)
|
(1) V
občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in
visoko frekvenčne vire EMS, kjer se glede na občutljivost posameznega
območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega
polja, ki jih povzročajo viri sevanja, upošteva naslednje stopnje
varstva pred sevanjem: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
|
– II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na
površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali
železniškemu prometu. |
– V
obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost
stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim
sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v
objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem
pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva
pred elektromagnetnim sevanjem. |
(2) V
varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov
elektromagnetnega sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m
od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) daljnovoda, in
sicer za: |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: |
– ipsilon: 46 m na vsako stran osi |
– sod:
42 m na vsako stran osi |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV: |
– jelka:
24 m na vsako stran osi |
– sod:
18 m na vsako stran osi |
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: |
– jelka:
14 m na vsako stran osi |
– portal: 14 m na vsako stran osi |
– sod:
11 m na vsako stran osi |
– donau:
14 m na vsako stran osi |
Zunanjo
ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV: 15
m. |
89. člen
(osončenost in svetlobno onesnaženje)
|
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena
celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. |
(2) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na
podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07, 108/09) se pri gradnji nove javne
razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva
navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na
območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je
električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna
osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi
svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo
razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu
prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo
prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave. |
(3) Poraba električne energije za javno razsvetljavo na območju občine
ne sme presegati 44,5 kWh na prebivalca. Ko je ta vrednost presežena, so
potrebni ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije. S stališča
varovanja zdravja ljudi umetna osvetlitev na oknih bivalnih prostorov ne
sme presegati mejnih vrednosti, ki jih določa resorna zakonodaja.
|
Javna
razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo,
upošteva naj zakonsko določene mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. Za razsvetljavo cest in javnih površin se uporabljajo energetsko
varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo.
|
(4) Pri
omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne
vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih
varovanih prostorov: |
Okoljsko območje |
Osvetljenost
od sončnega zahoda do 24. ure |
Osvetljenost
od 24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota |
2 lx |
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne površine) |
naselje, ki ni mesto |
5 lx |
1 lx |
mesto |
10 lx |
2 lx |
območja visoke nočne dejavnosti v mestih z več kot 20 000
prebivalci* |
25 lx |
5 lx |
*
Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico
časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega
preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost
…). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2,
se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti. |
(5) Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost,
izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je
pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene
površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom
osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri. |
(6) Pri
osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
(7) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in
oblike, mirujočih ali vrtečih usmerjenih proti nebu ali proti površinam,
ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
(8) Za
razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo
energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo.
Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je treba načrtovati
vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave
na odjemnih mestih. |
(9) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme
presegati predpisanih mejnih vrednosti. Pri načrtovanju gradenj vseh
vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno dosledno
upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
|
(10) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki
urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
90. člen
(zagotavljanje bivalnih pogojev in
neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
|
(1) Z
vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred
prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na
posamezni parceli in v stanovanjski enoti. |
(2) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. |
(3) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo
omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o
zahtevah projektiranja brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje
in ustrezno število parkirnih mest. |
(4) Novi
posegi v prostor za javne namene ali na javnih površinah in prenove
javnih objektov ali javnih površin morajo biti načrtovani brez
arhitektonskih ovir. |
10. Omejitve za uporabo zemljišča na
podlagi predpisov posameznih nosilcev urejanja prostora ter tehnični
pogoji gradnje objektov
91. člen
(pogoji nosilcev urejanja prostora)
|
(1) Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko
območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor,
ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa,
predhodno pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet. Med ovire za
zračni promet štejejo: |
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m, |
– vsi
objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po
dolžini več kot 75 m, |
– za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
(2) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje ministrstva, pristojnega za promet
(direktorata za civilno letalstvo), objekt pa je potrebno označiti in
zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
92. člen
(tehnični in drugi pogoji gradnje
objektov)
|
(1) Pri
gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na
posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S
smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko
sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati
izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije
(zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode,
izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi ipd.).
Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba
objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je
zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve
širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali
in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine
za intervencijska vozila. |
(3) Za
vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste
ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni
ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. |
(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno
ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine
in obratno. |
(5) Na
vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela in
redna vzdrževalna dela. |
93. člen
(spremljanje stanja okolja)
|
(1) Varstvo zraka: |
– povprečni letni dnevni promet (v nadaljevanju: PLDP) na pomembnih
prometnicah v občini, spremljanje letno v času izvajanja OPN,
|
– število zavezancev za prve meritve emisij v zrak – spremljanje letno v
času izvajanja OPN, |
– delež
objektov, ki za ogrevanje izkoriščajo obnovljivih virov energije (v
nadaljevanju: OVE) – vsakih 5 let po sprejemu OPN. |
(2) Varstvo pred hrupom: |
– PLDP
na pomembnih prometnicah v občini – spremljanje letno v času izvajanja
OPN, |
– število konfliktnih območij glede na SVHP – spremljanje letno v času
izvajanja OPN. |
(3) Varstvo površinskih in podzemnih vod: |
– število in delež prebivalcev priključenih na kanalizacijo –
spremljanje letno v času izvajanja OPN, |
– dolžina kanalizacijskega sistema (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu
OPN), |
– število prebivalcev priključenih na kanalizacijo z ustrezno čistilno
napravo (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN), |
– količina odvedene in prečiščene vode (spremljanje vsakih 5 let po
sprejemu OPN), |
– kakovost površinskih voda (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na
podlagi podatkov iz rezultatov državnega monitoringa), |
– morfološko stanje površinskih voda (spremljanje vsakih 5 let po
sprejemu OPN na podlagi podatkov iz rezultatov državnega monitoringa),
|
– kakovost podzemnih voda (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na
podlagi podatkov iz rezultatov državnega monitoringa). |
(4) Poplave: |
– površina pozidanih stavbnih zemljišč v poplavnih območjih na območju
občine – spremljanje 1x na 3 leta v času izvajanja OPN. |
(5) Spremljanje stanja ohranjenosti narave (monitoring ohranjenosti
narave) obsega: |
– spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot (spremljanje
vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno dostopnih
evidenc), |
– prisotnost, velikost populacij in ugodno stanje zavarovanih vrst
(spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno
dostopnih evidenc), |
– prisotnost, obseg in ugodno stanje prednostnih habitatnih tipih
(spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno
dostopnih evidenc), |
– površina in delež ekstenzivnih sadovnjakov (spremljanje vsakih 5 let
po sprejemu OPN na podlagi podatkov iz javno dostopnih evidenc).
|
(6) Raba
naravnih virov: |
– površina in delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi
kmetijskimi površinami – 1x v 3 letih v času izvedbe OPN, |
– poraba
pitne vode na prebivalca (spremljanje vsakih 5 let po sprejemu OPN),
|
– število priključkov na javno vodovodno omrežje (spremljanje vsakih 5
let po sprejemu OPN), |
– količina izrabljene geotermalne vode (spremljanje vsakih 5 let po
sprejemu OPN). |
(7) Kulturna dediščina: |
– število in lastnosti enot kulturne dediščine, |
– ogroženost enot kulturne dediščine. |
(8) Varovanje zdravja ljudi: |
– delež
prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz lastnih zajetij,
|
– delež
vodnih virov, kjer je uveljavljen varstveni režim (VVO), |
– delež
prebivalstva, ki nima urejenega nadzora nad kakovostjo pitne vode,
|
– delež
površin za šport in rekreacijo, |
– dolžina kolesarskih poti, |
– dolžina državnih cest skozi naselja, |
– dolžina cest, kjer je uveljavljeno umirjanje prometa, |
– spremljanje pritožb prebivalstva zaradi vplivov iz okolja,
|
– obveščanje javnosti o stanju okolja in poročanje javnosti o izvedenih
ukrepih. |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94. člen
(prenehanje veljavnosti)
|
Z
uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: |
1. Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
Srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Moravske
Toplice (Uradni list RS, št. 43/04); |
2. Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 71/98, 20/01, 92/03, 48/04, 97/10, 34/11).
|
3. Odlok
o sprejetju ureditvenega načrta za namakanje kmetijskih zemljišč
(sadovnjakov) v Fokovcih (Uradne objave občine Murska Sobota, št. 8/91).
|
95. člen
(dokončanje postopkov)
|
Postopki
za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se
začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih prostorskih
aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
|
96. člen
(nadzor)
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
|
97. člen
(vpogled v občinski prostorski načrt)
|
(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V
primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru
neskladnosti tekstualnega in grafičnega dela se uporablja tekstualni
del. |
(2) Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na občini, področni
upravni enoti in Ministrstvu, pristojnem za prostor. |
98. člen
(veljavnost)
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
350-00002/2016 |
Moravske Toplice, dne 24. novembra 2017 |
|
Župan |
Občine Moravske Toplice |
Alojz Glavač
l.r. |
|
Priloga
1: Pregled enot in podenot urejanja prostora v OPN Občine Moravske
Toplice |
Priloga
2: Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so
dopustni na posameznih območjih podrobnejše namenske rabe prostora
|