Na podlagi 21. in 29.
člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – Odl. US, 45/94 – Odl. US, 57/94,
14/95, 20/95 – Odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – Odl. US, 9/96 – Odl.
US, 39/96 – Odl. US, 44/96 – Odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – Odl.
US, 74/98, 12/99 – Skl. US, 16/99 – popr., 59/99 – Odl. US, 70/00,
100/00 – Skl. US, 28/01 – Odl. US, 87/01 – ZSam-1, 16/02 – Skl. US,
51/02, 108/03 – Odl. US, 72/05, 21/06 – Odl. US, 60/07, 14/07 – ZSPDPO,
27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – Skl. US,
49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08, 70/08, 108/09),
Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – Odl. US, 46/04, 47/04, 41/04 – ZVO-1,
45/04, 62/04 – Odl. US, 92/05, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 –
Odl. US, 126/07, 108/09),
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 –
ZPNačrt, 108/09), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP),
Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode
(Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 35. člena
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 63/09), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – Skl. US, 34/05 – Odl. US,
44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – Odl. US, 17/08, 21/08 –
popr., 76/08, 109/09 – Odl. US, 108/09),
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 6. seji dne
11. 5. 2011 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine
Kranj |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
določajo pogoji in način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na
območju Mestne občine Kranj tako, da določa: |
1. splošne določbe,
|
2. zasnove
opravljanja javne službe, |
3. pogoje za
opravljanje storitev gospodarske javne službe, |
4. obveznosti
izvajalca javne službe, |
5. pravice in
obveznosti uporabnikov, |
6. nadzor,
|
7. vire financiranja
javne službe, |
8. infrastrukturne
objekte in naprave za izvajanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
|
9. določbe o globah,
|
10. prehodne določbe,
|
11. končne določbe. |
2. člen |
Storitve javne službe
se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi
bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se
odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh. |
Odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki
niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se
takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali
skupni čistilni napravi. |
Izvajalec javne
službe lahko, v skladu z dogovorom z lastnikom infrastrukture, izvaja
posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali
izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne
storitve javne službe, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
|
Izvajalec v primerih
iz drugega in tretjega odstavka tega člena z naročniki sklene posebno
pogodbo. |
3. člen |
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Javna kanalizacija
so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz objektov in
padavinske vode z javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije
so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo status grajenega
javnega dobra. |
2. Javna površina je
površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o
graditvi objektov. |
3. Grajeno javno
dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta
nahaja pod pogojem, |
a) da se je zanjo
pridobilo uporabno dovoljenje, |
b) da se na podlagi
sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško
knjigo. |
4. Infrastruktura so
objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih voda in jo sestavljajo magistralno, primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje, komunalne in skupne čistilne naprave
ter male komunalne čistilne naprave večje od 50 PE do 2000 PE.
|
5. Magistralno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda
v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode in
padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh
ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje industrijskih odpadnih voda iz
proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v
skupni čistilni napravi. |
6. Primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane tehnološki sklopi (npr.
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na
posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi. |
7. Sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu.
Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z
navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
8. Interna
kanalizacija: kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in
poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki
so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. Prav tako je interna kanalizacija
greznica ali mala čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
|
9. Uporabnik javne
kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik,
ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma
se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo. |
10. Izvajalec javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne ter padavinske vode (v
nadaljevanju izvajalec) je pravna oseba, ki ji Mestna občina Kranj,
skladno s tem odlokom in na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in
izvajanju javne službe, določi obseg, pristojnosti in obveznosti
izvajanja te službe. |
11. Odpadna voda je
voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v
javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna
voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
|
12. Komunalna odpadna
voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v
sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v
javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali
storitveni ali drugi dejavnosti ali je mešanica te odpadne vode s
komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi
po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega
15m3/dan, njena letna količina ne presega 4000 m3, obremenjevanje okolja
zaradi njenega odvajanja ne presega 50PE in pri kateri za nobeno od
nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi
določenih v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
vod v vode in javno kanalizacijo. |
13. Padavinska
odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka
onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo. |
14. Industrijska
odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji,
obrtni, ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po
nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je
tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti ter zmes
industrijske odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z
obema, če so pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno
kanalizacijo ali vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode
in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov in naprav za
predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov. |
15. Tuja voda je
voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki,
podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem
na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu. |
16. Populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode,
izražena v BPK(5). 1 PE je enak 60 g BPK(5) dan. |
17. Ločen
kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne
vode odvaja ločeno od padavinske vode. |
18. Mešani
kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne
vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo. |
19. Delno mešani
kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne
vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin
(cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in
dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok. |
20. Vir onesnaženja
je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več
iztokov po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok.
|
21. Parameter
onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena
temperatura, pH – vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi
ali podobna lastnost odpadne vode. |
22. Obratovalni
monitoring odpadnih voda je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve
in obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po
vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne
vode med uporabo ali obratovanjem naprave. |
23. Merilno mesto je
objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, v katerem se meri količina
(pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacije odvedene
odpadne vode. |
24. Nepretočna
greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalne odpadne
vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma
obdelavo na komunalne čistilno napravo. |
25. Greznica je
gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katere
se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa
se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v
zemljo. |
26. Obstoječa
greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka.
|
27. Stavba je
stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba, v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda
ali njuna mešanica. |
28. Čistilna naprava
je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaženost. |
29. Komunalna
čistilna naprava je čistilna naprava za komunalne odpadne vode ali za
mešanico komunalne odpadne in padavinske vode. |
30. Skupna čistilna
naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske
vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve
čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več
naprav, presega 50 %
merjeno s kemijsko porabo po kisiku (KPK). |
31. Mala komunalna
čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z
zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biološka
razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s
pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim
prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v
prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno
odvajanje vode v podzemne vode. |
32. Obdelava blata iz
komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v
kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je
stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za
obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali
odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne
naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
|
33. Učinek čiščenja
čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene po obdelavi
odpadne vode in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na
čistilni napravi in se izraža v %. |
34. Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
35. Komunalni
prispevek so obračunani stroški rekonstrukcije obstoječe komunalne
infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše funkcionalnosti, večje
kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih pogojujejo predpisi ali
potrebe uporabnikov. |
Drugi pojmi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v
podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
II. ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
Obvezno občinsko
gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode zagotavlja Mestna
občina Kranj preko Komunale Kranj, javnega podjetja d. o. o. (v
nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji
določenimi v tem odloku in na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in
izvajanju javnih služb in na podlagi drugih pogodb v zvezi z izvajanjem
javne službe in javnimi pooblastili. |
5. člen |
Izvajalec javne
službe mora opravljati javno službo skladno: |
– s programom za
obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za
vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001 in
14001, |
– s programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, v skladu s
predpisi o nalogah, ki se izvajajo v okviru javnih služb, |
– z Operativnim
programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Mestne
občine Kranj za obdobje 2008–2017, |
– z ostalimi
predpisi, ki določajo standarde izvajanja javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode in določajo maksimalne vrednosti emisij v okolje. |
6. člen |
Objekti in naprave,
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, so
lahko v javni ali interni uporabi. |
Javna kanalizacija je
del kanalizacijskega omrežja, na katerega sta priključena vsaj dva
uporabnika. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne
greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v
lasti lastnikov stavb. |
7. člen |
Izvajalec javne
službe zagotavlja izvajanje javne službe le za tisto omrežje,
pripadajoče objekte in naprave na njem, ki so grajeno javno dobro Mestne
občine Kranj, za katero je pridobljeno uporabno dovoljenje ter/oz. so s
pogodbo o najemu infrastrukture in izvajanju javne službe dani v najem
Komunali Kranj, javno podjetje, d.o.o.. |
8. člen |
Vso novo kanalizacijo
je potrebno graditi v ločenem sistemu, kar pomeni, da je kanalizacija za
komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo grajena ločeno od
kanalizacije za padavinsko vodo. |
Pri obnovah mešanega
kanalizacijskega sistema se ločeno obravnava odvajanje tujih vod.
Odvajanje padavinskih vod se v največji možni meri uredi z odvajanjem
preko ločenega kanalizacijskega sistema. Kolikor zaradi konfiguracije
terena, obstoječih vodov in drugih ovir, ločeno odvajanje ni možno, se
padavinske vode s streh in drugih utrjenih površin odvajajo v fekalno
kanalizacijo. Projektanti javnega kanalizacijskega sistema so dolžni pri
dimenzioniranju kanalizacijskih vej upoštevati obstoječe stanje.
|
Podatke o obstoječem
stanju je projektant dolžan pridobiti pri izvajalcu javne službe. |
9. člen |
Standardi komunalne
opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev
javne službe so: |
– Organizirati
gospodarsko javno službo, namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne in padavinske vode z javnih površin za celotno poselitveno
območje Mestne občine Kranj do 1500 m nadmorske višine. |
– Obstoječe območje
poselitve mora biti opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim
čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in malih
komunalnih čistilnih naprav ter operativnim programom na področju
odvajanja in čiščenja. |
– Območje površin
predvideno za širitev naselja, ki ni na vodovarstvenem območju,
občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi
kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 20 PE.
|
– Območje površin
predvideno za širitev naselja, ki je na vodovarstvenem območju,
občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi
kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE. |
10. člen |
Dopolnitev tehničnih
kriterijev odloka je opredeljeno v Pravilniku za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo javne kanalizacije, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev
družbe Komunale Kranj, javno podjetje, d.o.o.. |
III. POGOJI ZA
OPRAVLJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE |
11. člen |
Storitve javne službe
se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi
bivanja, in opravljanja dejavnosti ter padavinsko odpadno vodo, ki se
odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
Odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki
niso javne, se ne šteje za storitve javne službe ne glede na to, če se
takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalnih
ali skupni čistilni napravi. |
12. člen |
Objekti in naprave
javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo
status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo: magistralna, primarna in
sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami, komunalna
ali skupna čistilna naprava in male komunalne čistilne naprave. |
Priključevanje na
javno kanalizacijo |
13. člen |
Na območju, kjer je
javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna. |
V javno kanalizacijo
se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj
naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je
letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana
na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (50 m na PE),
odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje. |
Nadzor nad deli pri
gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe
na stroške uporabnika. |
V javno kanalizacijo
se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je interna
kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno odpadno vodo
ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske
odpadne vode. |
Pred odvajanjem
industrijskih odpadnih vod mora investitor objekta, v katerem nastajajo
industrijske odpadne vode pridobiti pozitivno mnenje izvajalca javne
službe. |
14. člen |
Vsaka stavba se
praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni
racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena
priključitev več stavb preko enega priključka. |
15. člen |
Priključitev na javno
kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljen izvajalec gradbenih del
pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca
javne službe in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo
okolice v prvotno stanje. Izvajalec gradbenih del, oziroma uporabnik,
mora o tem obvestiti izvajalca javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom
del. Pri priključitvi na obstoječo mešano kanalizacijo se mora dno
priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala. Pri novogradnjah
fekalne kanalizacije pa se priključke lahko izvede v jaških ali direktno
na cev preko fazonskega kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala.
|
V primeru priklopov
direktno na cev mora vsak uporabnik zgraditi revizijski jašek na svojem
zemljišču. |
16. člen |
V času projektiranja
novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo
kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč po
katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico predlagati mesto
priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem
drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec gradbenih del omogočiti
izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da
uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi
izvajalec gradbenih del, oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne
dokumentacije. |
17. člen |
Javno kanalizacijsko
omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih
prostorov gradbenih objektov. V kolikor ni drugače določeno, se mora dno
sekundarne kanalizacije nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote
raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko
odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec javne službe
lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi
neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno
odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute
ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode. |
18. člen |
Posamezni objekt ali
del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna
odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega
črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V
primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več
kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno
povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je
dolžan vzdrževati izvajalec javne službe. |
19. člen |
Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se
izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da
se plačajo vse potrebne dajatve, stroški gradnje dodatnega števila
odcepov za hišne priključke od mesta priključitve na javno kanalizacijo
do parcelne meje uporabnika in obračunajo višji stroški vzdrževanja
sistema. |
20. člen |
Ob izgradnji javne
kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi
(ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke
do parcelne meje, oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne
mejijo na javno površino, po kateri se gradi javna kanalizacija, se
zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika
pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. V
vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in
dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost
priključitve na javno kanalizacijo. |
21. člen |
Uporabnikom in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in
naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi,
postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti,
ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo
delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne
kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo
preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
22. člen |
Sprememba dimenzije
priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se
obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. |
23. člen |
Odjava priključka je
dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta, v primeru starih
nenaseljenih objektov in v primeru začasnega priključka oziroma , odjava
priključka je možna le ob odjavi vodovodnega priključka. Uporabnik mora
zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu javne službe.
Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na
stroške uporabnika. |
Javna pooblastila |
24. člen |
Za vsak poseg v
prostor na celotnem območju, kjer se izvaja javna služba odvajanja in
čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe na osnovi vloge
investitorja izdati soglasje ali potrdilo: |
– Na območju
predvidene gradnje z urejeno javno kanalizacijo: |
Investitor mora za
stavbo v kateri nastaja komunalna odpadna voda v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev. |
Podlaga za izdajo
soglasja je najmanj idejna zasnova (ZGO). |
– Na območju
predvidene gradnje, kjer ni javne kanalizacije |
Investitor mora za
stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti potrdilo, da bo odvajanje
komunalne odpadne ter padavinske vode urejeno v skladu s predpisi o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in
tem odlokom. |
– Na obstoječem
poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije: |
Izvajalec javne
službe, po izgradnji kanalizacije, pisno obvesti uporabnike o možnosti
priključitve na javno omrežje. |
Na osnovi obvestila
Mestne občine Kranj o plačanem komunalnem prispevku, bo izvajalec javne
službe izdal soglasje za priključitev. Na osnovi vloge izvajalec javne
službe izda soglasje s pogoji za priključitev. |
Priključitev na javno
kanalizacijo mora uporabnik opraviti v roku 6 mesecev po prejemu
obvestila o obvezni priključitvi. |
Stroški izdaje
soglasij se uporabnikom ne zaračunavajo. |
Izvajalec javne
službe izda pozitivno soglasje, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
– če so dani tehnični
pogoji za priključitev, urejene lastniške zadeve in ima uporabnik
poravnane vse obveznosti do izvajalca javne službe; |
– drugi pogoji v
skladu s tem odlokom. |
25. člen |
Roki za izdajo
posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni,
če gre za zahteven objekt. |
IV. OBVEZNOSTI IN
PRAVICE IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
Območje, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo |
26. člen |
Storitve, ki jih
izvaja izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega delovanja
javne kanalizacije: |
– vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije s ciljem zagotavljati nemoteno
odvajanje odpadnih voda; |
– zagotoviti
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz
javnih površin; |
– zagotoviti
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno
kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev
zaradi uporabe objektov javne kanalizacije; |
– zagotoviti prevzem
komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri uporabniku in zagotoviti
obdelavo na centralni čistilni napravi; |
– zagotoviti prevzem
in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
– izdelati načrt
ravnanja z blatom o načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter o
nadaljnji uporabi oziroma predelavi do končne dispozicije obdelanega
blata; |
– izvajanje prvih
meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave;
|
– izdelava potrdil in
ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
|
– nadzor nad sestavo
odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav; |
– nadzor nad stanjem
kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v stavbo
uporabnika v predpisanih obdobjih; |
– skrb za razvoj
dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov izvajalca javne službe;
|
– sodelovanje pri
izgradnji novega kanalizacijskega omrežja; |
– sodelovanje pri
planiranju obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije; |
– vodenje
investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; |
– izvajanje rednih
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; |
– izvajanje nadzora
novozgrajenih priključkov; |
– sodelovanje pri
tehničnih pregledih objektov; |
– skrb za redni
obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske dajatve, in ostalih, s
posebnimi predpisi določenih dajatev. |
Območje, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo |
27. člen |
Izvajalec javne
službe mora zagotavljati: |
– prevzem blata iz
obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku
storitev ter obdelavo blata na komunalni ali skupni čistilni napravi
najmanj enkrat na štiri leta; |
– redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na komunalni
ali skupni čistilni napravi; |
– izvajanje prvih
meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave;
|
– izdelava potrdil in
ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
|
Izvajalec javne
službe mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega
obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o: |
– komunalni ali
skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in
blato; |
– rokih in času
praznjenja nepretočnih, obstoječih greznic in prevzemanju blata malih
komunalnih čistilnih naprav. |
Izvajalec javne
službe mora izdelati terminski plan praznjenja in zagotavljati prevzem
blata za: |
– nepretočne
greznice; |
– pretočne (obstoječe
greznice) najmanj enkrat na štiri leta; |
– male komunalne
čistilne naprave najmanj enkrat na štiri leta. |
Praznjenje greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja: |
– po rednem planu
izvajalca javne službe; |
– na osnovi izrednih
naročil uporabnikov. |
V primeru praznjenja
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav po planu izvajalca javne
službe, izvajalec pisno obvesti uporabnika o predvideni praznitvi
najmanj 5 dni pred opravljanjem storitve. Če se uporabnik ne odzove, mu
izvajalec javne službe pošlje ponoven dopis z novim terminom praznjenja.
Kolikor uporabnik tudi v drugem predvidenem terminu ne omogoči
praznjenja ali greznica ne ustreza predpisom, izvajalec javne službe o
tem obvesti Medobčinski inšpektorat. |
Uporabnik je dolžan
sam pripraviti greznico za praznjenje (odpiranje pokrovov, možnost
dovoza in dostopa do greznice). Kolikor uporabnik ne more sam zagotoviti
pripravo greznice, lahko to stori izvajalec javne službe na stroške
uporabnika. |
Storitev prevzema
blata iz obstoječih greznic, malih čistilnih naprav ter praznjenje
nepretočnih greznic izvajalec javne službe lahko odda po pogodbi tudi
drugim podizvajalcem. Naročila za storitev se zbirajo pri izvajalcu.
Podizvajalec je dolžan posredovati redne podatke o izvedenem delu. Za
uporabnike se pogoji ne spreminjajo. |
Ostale obveznosti
izvajalca javne službe |
28. člen |
Izvajalec javne
službe mora voditi evidence o: |
– naseljih, kjer se
zagotavlja storitev javne službe; |
– stavbah, ki so
priključene na javno kanalizacijo; |
– stavbah, iz katerih
se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, ki ni javna in čisti v
mali komunalni čistilni napravi ali zbira v nepretočni greznici;
|
– evidenco o malih
čistilnih napravah, stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v
malo komunalno čistilno napravo; |
– stavbah, katerih
komunalna odpadna voda se odvaja v obstoječo greznico; |
– stavbah, katerih
komunalna odpadna voda se zbira v nepretočno greznico; |
– objektih in
napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja; |
– komunalnih, skupnih
in malih komunalnih čistilnih napravah; |
– priključkih stavb
na javno kanalizacijo; |
– napravah, ki
odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo; |
– celotni količini
odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode; |
– celotni količini
odvedene in prečiščene industrijske odpadne vode; |
– količinah
obdelanega, predelanega in odstranjenega blata; |
– količini komunalne
odpadne vode, prevzete s praznjenjem greznic; |
– utrjenih površinah,
za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode; |
– izdanih potrdilih
in ocenah obratovanja po predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
|
– stroških izvajanja
javne službe. |
Spremljajoče
zadolžitve izvajalca javne službe: |
– vodi kataster
kanalizacijskega omrežja; |
– vodi kataster
greznic; |
– omogoča mestni
občini dostop do podatkov iz katastra in ji posreduje podatke za zbirni
kataster; |
– skrbi za ustrezno
kadrovsko usposobljenost zaposlenih; |
– skrbi za ustrezno
tehnično opremljenost. |
Mestna občina Kranj
se obvezuje, da bo, v skladu s predpisi o vodenju katastrov javne
infrastrukture in v skladu s pogodbo o vodenju katastra, izvajalcu javne
službe enkrat letno oziroma po dogovoru brez plačila posredovala
informacije javnega značaja, ki jih, na podlagi predpisov o lokalni
samoupravi, pridobi od državnih organov za potrebe Geografskega
informacijskega sistema. |
29. člen |
Izvajalec javne
službe je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in
objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega
vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki
nastane kot posledica: |
– višje sile, to je v
primeru poplav, ob naravnih in drugih nesrečah; |
– ko niso
zagotovljeni pogoji ureditve vodotokov in zalednih vod; |
– ko priključitev ni
izvedena v skladu s soglasjem izvajalca javne službe. |
30. člen |
Izvajalec javne
službe lahko prekine odvajanje odpadne vode v primeru višje sile.
|
Kot višja sila se
upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in
napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika,
udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije,
terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora izvajalec javne
službe ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
31. člen |
Ob vsaki začasni
prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora izvajalec javne
službe o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse
prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino
trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in
posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. |
Prav tako je dolžan
obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno
kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo. |
32. člen |
Uporabniku v času
trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko
omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi
nastala s tem dejanjem. |
33. člen |
Izvajalec javne
službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu prekine odvajanje
odpadne vode, kadar: |
– ugotovljeno stanje
interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
|
– ugotovljeno stanje
interne kanalizacije ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
|
– uporabnik ne
poravna stroškov storitev v osmih dneh po prejemu opomina, |
– je kanalizacijski
priključek izveden brez soglasja izvajalca javne službe, |
– uporabnik onemogoča
izvajalcu meritve parametrov količin in onesnaženosti, |
– stanje interne
kanalizacije ogroža delovanje javne kanalizacije ali procesa na
komunalni čistilni napravi. |
Prekinjeno odvajanje
odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Vse stroške
nastale s prekinitvijo in ponovno priključitvijo plača uporabnik. |
34. člen |
Izvajalec javne
službe mora pristojnemu ministrstvu redno posredovati programe in
poročila o izvajanju javne službe v skladu s predpisi o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode. |
V. OBVEZNOSTI IN
PRAVICE UPORABNIKOV |
35. člen |
Objekti in naprave,
ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so: |
– interna
kanalizacija; |
– nepretočne
greznice; |
– male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE; |
– naprave in objekti
za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, obstoječe
greznice, gnojnične jame); |
– interna črpališča
odpadnih vod; |
– vodomeri na lastnih
vodnih virih ali merilci pretokov na iztokih pred izpustom v javno
kanalizacijo; |
– merilna mesta in
vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz
internih čistilnih naprav. |
Objekte in naprave iz
prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. |
Območje, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo |
36. člen |
Uporabniki javne
službe so fizične in pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb
in utrjenih površin na območju Mestne občine Kranj. |
37. člen |
Priključitev stavbe
na javno kanalizacijsko omrežje uporabnik izvede na podlagi pisnega
soglasja izvajalca javne službe. |
Uporabnik sme
odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in z
lastnostmi, ki so določene s predpisi in s pogoji pisnega soglasja
izvajalca javne službe. |
38. člen |
Obveznosti
uporabnika: |
– interna
kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s soglasjem izvajalca javne
službe; |
– skrbi za redno
vzdrževanje interne kanalizacije; |
– izvajalcu omogoča
pregled interne kanalizacije; |
– dovoli dostop do
javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; |
– v primeru motenj v
delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozori izvajalca javne službe;
|
– uporabnik je vsako
spremembo dolžan sporočiti izvajalcu javne službe (ime, naziv, naslov
ipd.). |
39. člen |
Na območju poselitve,
ki je opremljena z javno kanalizacijo, mora uporabnik (lastnik stavbe),
v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. |
Na območju poselitve,
kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico
opustiti in se v roku 6 mesecev po prejemu obvestila o obvezni
priključitvi, priključiti na javno kanalizacijo. Uporabnik mora greznico
očistiti, zasuti ali pa jo uporabiti za drug namen (npr. za zbiralnik
vode-deževnico). |
40. člen |
Lastnik stavbe mora
za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje
neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
Prav tako mora za padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih površin
zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode,
kadar je to izvedljivo. |
Na območjih kjer
ponikanje zaradi sestave tal ni možno, kanalizacijski sistem pa omogoča
priključitev padavinskih voda, se le-ta lahko odvaja v javno
kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje za priključitev
padavinskih voda s strani izvajalca javne službe. |
41. člen |
Odpadna voda ne sme
vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne
kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost
teh snovi ne sme preseči, s predpisi določene, maksimalno dovoljene,
vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. |
V fekalno
kanalizacijo je prepovedano odvajati: |
– strupene snovi;
|
– odpadna topila;
|
– snovi, ki razvijajo
strupene pline ali eksplozijske mešanice; |
– jedke snovi
(kisline, alkalije in soli); |
– maščobe in odpadno
olje; |
– trdne snovi, kot so
ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih
živali; |
– mavec, pesek,
tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge
predmete; |
– radioaktivne snovi;
|
– kužne snovi;
|
– odpadno vodo iz
gnojišč, silažno vodo; |
– svežega ali
pregnitega blata iz greznic; |
– zmlete ali
zdrobljene trdne odpadke (montaža nožnih sekal na iztoku v fekalno
kanalizacijo je prepovedana); |
– druge snovi, ki jih
je, v skladu s predpisi o emisijah snovi prepovedano odvajati v javno
kanalizacijsko omrežje. |
Območje brez javne
kanalizacije |
42. člen |
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije in na poselitvenem območju, kjer po
operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije se, za predvidene objekte, v
katerih nastaja komunalna odpadna voda, odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode predvidi: |
– nepretočne greznice
– če obremenitev ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v
skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se
izvaja v skladu s tem odlokom; |
– male komunalne
čistilne naprave. |
43. člen |
Predpisane velikosti
greznic so naslednje: |
– nepretočne 3000
litrov na osebo; |
– pretočne
(obstoječe) 2000 litrov na osebo; |
– minimalna
prostornina greznice je 6000 litrov. |
Uporabnik stavbe, iz
katere se komunalne odpadne vode odvajajo v greznico, je le-to dolžan
redno prazniti. |
44. člen |
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije se iz obstoječih objektov komunalna
odpadna voda lahko zbira v obstoječi greznici, ki jo je uporabnik dolžan
izprazniti najmanj enkrat na štiri leta. |
Odpadno vodo in goščo
iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine,
oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode ali
neposredno odvajati na površino lastnih ali sosednjih zemljišč.
|
Obdelavo odpadnih
voda in gošč iz greznic zagotovi izvajalec javne službe na komunalni ali
skupni čistilni napravi. |
Greznice lahko prazni
izvajalec javne službe oziroma podizvajalci, ki imajo z izvajalcem javne
službe sklenjeno pogodbo. |
Na poselitvenem
območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki
obstoječih stavb, na svoje stroške, zagotoviti čiščenje v mali komunalni
čistilni napravi, najpozneje do 31. decembra 2017, če stavba ni na
občutljivem območju oziroma do 31. decembra 2015, če je na občutljivem
območju. |
Lastniki ali
upravljavci stavb morajo sami zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje
interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje
nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih
čistilnih naprav. Sami morajo zagotoviti tudi občasno preverjanje
tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic
ter malih komunalnih čistilnih naprav, najmanj enkrat na 20 let. |
45. člen |
Uporabnik objekta, ki
ima za čiščenje odpadnih vod zgrajeno malo komunalno čistilno napravo,
je upravičen do plačevanja nižje okoljske dajatve za obremenjevanje
okolja zaradi odvajanja odpadne vode. |
Za znižanje okoljske
dajatve mora lastnik objekta, iz katerega se odpadne vode čistijo v mali
komunalni čistilni napravi, priložiti izjavo o skladnosti za malo
čistilno napravo ter z izvajalcem javne službe podpisati pogodbo za
izdelavo ocene obratovanja, kontrolo delovanja in prevzem blata iz male
komunalne čistilne naprave ter opraviti ustrezno oceno obratovanja male
čistilne naprave. |
V malo komunalno
čistilno napravo je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali
padavinsko odpadno vodo. |
Uporabnik stavbe, iz
katere se komunalne odpadne vode odvajajo v malo komunalno čistilno
napravo, je dolžan zagotoviti odvoz blata vsaj enkrat na štiri leta. |
46. člen |
Stroške transporta in
stroške obdelave odpadne vode in gošč iz greznic ter muljev iz malih
komunalnih čistilnih naprav ter stroške obratovanja in kontrole
obratovanja naprav iz 41. do vključno 44. člena krije uporabnik, oziroma
povzročitelj onesnaženja. |
Prve meritve in
obratovalni monitoring zagotavlja izvajalec javne službe za celotno
območje, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno
čistilno napravo vzdržuje sam, v okviru storitev javne službe, ali z njo
upravlja druga oseba. |
VI. NADZOR |
47. člen |
Izvajalec javne
službe in pristojna občinska inšpekcijska služba imata pravico in
dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov
in naprav, ne glede na to, kdo je lastnik, oziroma uporabnik teh
objektov in naprav. Občinska inšpekcijska služba lahko izvajalcu naloži
obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavo
poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka. |
48. člen |
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka izvaja občinska inšpekcijska služba, kolikor zakon ne
določa drugače. |
V primeru ko
zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega
člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi
prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. |
Izvajalec javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode je
dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s
tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan
kršitelje prijaviti občinski inšpekciji. |
VII. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
49. člen |
Viri financiranja
javne službe so: |
– cena storitev javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode;
|
– okoljske in druge
dajatve določene s predpisi; |
– sredstva občinskega
proračuna; |
– drugi viri. |
Cena storitev javne
službe |
50. člen |
Cena odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se oblikuje in potrjuje na
način, ki ga določajo predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog izvajalca
javne službe. |
51. člen |
Cena storitev
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode mora biti
prikazana ločeno za: |
1. storitve odvajanja
komunalne odpadne in padavinske vode; |
2. storitve čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode; |
3. storitve, vezane
na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave; |
4. storitve, vezane
na nepretočne greznice. |
Osnova za obračun
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je dobavljena količina
pitne vode, merjena z obračunskimi vodomeri vodomeri. |
V primeru, da stavba,
za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
in padavinske vode ni opremljena z obračunskim vodomerom za merjenje
porabe pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega odstavka
upošteva število stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju
normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan.
|
Uporabniki so dolžni
kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva
priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
|
Stroške odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se uporabnikom zaračunava
mesečno. |
Storitve, vezane na
obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave in nepretočne
greznice, se uporabnikom zaračunavajo po opravljeni storitvi. |
52. člen |
Količina padavinske
vode se zaračunava na osnovi prispevnih površin uporabnikov, s katerih
se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo in je izražena v
m3/m2/mesec. |
Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki
pade na utrjeno površino, pri čemer se za povprečno letno količino šteje
povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za
območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže
meteoroloških postaj. |
53. člen |
Odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode se ureja s pogodbo med izvajalcem in
uporabnikom. Cena se določi in se lahko spremeni na osnovi sklepa Sveta
ustanoviteljev Komunale Kranj, d.o.o.. O spremembi cene je izvajalec
javne službe dolžan obvestiti uporabnika. |
54. člen |
Uporabnik, ki vodo
uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali
uporablja v kmetijski proizvodnji in podobno), jo odvaja neposredno v
vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od
obračunanih količin za odvajanje in čiščenje odpadne vode in okoljske
dajatve za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji: |
– da se količina tako
uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom, |
– da razpolaga s
sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt
pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja. |
55. člen |
Cena storitve javne
službe je sestavljena iz: |
– omrežnine,
|
– stroškov izvajanja
storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode, |
– stroškov okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne in
padavinske vode, |
– ostalih dajatev v
skladu z veljavnimi predpisi, ki se pri kalkulaciji cene in na računu
prikazujejo ločeno. |
56. člen |
Čiščenje odpadne vode
plačujejo uporabniki, katerih odpadna voda se: |
– preko javne
kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode; |
– zbira in čisti v
greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah, gošče in mulji pa se
dovažajo ter obdelujejo na komunalni ali skupni čistilni napravi. |
57. člen |
Omrežnina je del
cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju
občine in oblikuje in uporabnikom obračunava v skladu s predpisi o
oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
Omrežnina se
zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in
padavinskih voda iz nepretočnih greznic, za storitve odvajanja in
čiščenja padavinskih odpadnih voda in za storitve obdelave prevzetega
blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. |
58. člen |
Izvajalec javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode Mestni
občini Kranj plačuje najemnino za uporabo javne infrastrukture v skladu
s pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju javnih služb. |
59. člen |
Stroški izvajanja
storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in
padavinskih voda vključujejo: |
– proizvajalne
stroške, |
– splošne stroške
izvajanja javne službe, |
– donos na vložena
sredstva izvajalca javne službe. |
Stroški izvajanja
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode
z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode
oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem
letu, obračunane v evrih/m3. |
60. člen |
Lokalna skupnost
lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu,
ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, ne more pa
subvencionirati cene storitve, s katero se pokrivajo stroški izvajalca
javne službe in javnih dajatev v skladu s predpisi o oblikovanju cen
storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
61. člen |
Stroške odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda se uporabnikom zaračuna
na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali
v akontacijah določenih glede na porabo pitne vode v preteklem
obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno,
ko se izvede tudi poračun akontacij. |
Stroške odvajanja in
čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
Stroške se obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo.
|
Uporabniki morajo
plačati zaračunane storitve najpozneje v 15 dneh od datuma izstavitve
računa, razen če zakon ne določa drugače,oziroma ni s pogodbo določen
drugačen rok plačila. |
62. člen |
Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa
vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdani račun ne
zadrži plačila. |
Izvajalec javne
službe mora na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 14 dni od
prejema ugovora. |
Če uporabnik svojih
obveznosti ne poravna niti v 8 dneh po prejemu odgovora, mu izvajalec
javne službe pošlje opomin. Če uporabnik tudi v tem primeru ne poravna
obveznosti, izvajalec javne službe v 8 dneh po izdaji opomina izvede
prekinitev odvajanja odpadne vode. S sklepom o prekinitvi odvajanja
odpadne vode izvajalec javne službe uporabnika obvesti, da je dolžan
poravnati vse stroške v zvezi s prekinitvijo odvajanja odpadne vode.
Stroški ponovnega priklopa na kanalizacijsko omrežje bremenijo
uporabnika. |
Prekinitev odvajanja
odpadne vode velja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna vseh
obveznosti do izvajalca javne službe. |
VIII. INFRASTRUKTURNI
OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZVAJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
63. člen |
Infrastruktura, ki je
v lasti Mestne občine Kranj in preko katere izvajalec javne službe
izvaja javno službo v skladu s tem odlokom in pogodbo iz 4. člena tega
odloka, so: |
– zemljišča;
|
– objekti in naprave
javnega kanalizacijskega sistema; |
– kanalizacija za
odvajanje padavinskih vod; |
– vgrajena oprema,
programska oprema in naprave, ki so neločljivo povezani z javnim
kanalizacijskim sistemom in so potrebni za nemoteno delovanje sistemov;
|
– drugi objekti in
naprave infrastrukture. |
64. člen |
Naprave, ki jih
izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti
izvajalca javne službe so: |
– vozila;
|
– specialna vozila;
|
– delovni stroji
(bagri, drugi gradbeni stroji …); |
– druga premična
oprema in naprave, ki so potrebne za izvajanje dejavnosti. |
IX. DOLOČBE O GLOBAH |
65. člen |
Z globo 4.000 EUR se
za prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če: |
– ravna v nasprotju z
določili tretjega in četrtega odstavka 2. člena tega odloka,
|
– ravna v nasprotju z
določili 5. člena tega odloka, |
– ravna v nasprotju z
določili prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 24. člena tega
odloka, |
– ne izpolnjuje
obveznosti v rokih iz 25. člena tega odloka, |
– ne izvaja storitev
iz 26. člena tega odloka, |
– ne izvaja storitev
v obsegu in na način, določen v 27. členu tega odloka, |
– ne izvaja storitev
iz prvega in drugega odstavka 28. člena tega odloka, |
– ravna v nasprotju s
30. in 31. členom tega odloka, |
– uporabniku prekine
odvajanje odpadne vode v nasprotju s 33. členom tega odloka in
|
– ne ravna v skladu s
34. in 47. členom tega odloka. |
Z globo 1.200 EUR se
za prekrške iz prvega odstavka tega člena sankcionira tudi odgovorna
oseba izvajalca javne službe |
Z globo 4.000 EUR se
za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če: |
– če se ne priključi
na javno kanalizacijo v skladu z določili 13.–21. člena ter tretjega
odstavka 24. člena tega odloka, |
– če izvede spremembo
priključka v nasprotju z 22. členom tega odloka, |
– če izvede
prekinitev priključka v nasprotju s 23. členom tega odloka, |
– če za poseg v
prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od izvajalca javne
službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s prvo alineo prvega
odstavka 24. člena oziroma potrdila v skladu z drugo alineo prvega
odstavka 24. člena tega odloka, |
– če za priključitev
stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi pisnega soglasja
izvajalca javne službe, v skladu s 37. členom tega odloka, |
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz 38. člena tega odloka, |
– če ne ravna v
skladu z 39. členom tega odloka, |
– če ne uredi
odvajanja padavinskih voda v skladu s 40. členom tega odloka,
|
– če v javno
kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim
odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 41. členom tega odloka,
|
– če krši določila
42., 43., 44. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena
tega odloka, |
– ne sklene pogodbe z
izvajalcem v skladu s prvim stavkom 53. člena tega odloka. |
Z globo 1.200 EUR se
za prekrške iz tretjega odstavka tega člena sankcionira tudi odgovorna
oseba pravne osebe.. |
Z globo 2.000 EUR se
za prekršek sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
– če se ne priključi
na javno kanalizacijo v skladu z določili 13.–21. člena ter tretjega
odstavka 24. člena tega odloka, |
– če izvede spremembo
priključka v nasprotju z 22. členom tega odloka, |
– če izvede
prekinitev priključka v nasprotju s 23. členom tega odloka, |
– če za poseg v
prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od izvajalca javne
službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s prvo alineo prvega
odstavka 24. člena oziroma potrdila v skladu z drugo alineo prvega
odstavka 24. člena tega odloka, |
– če za priključitev
stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi pisnega soglasja
izvajalca javne službe, v skladu s 37. členom tega odloka, |
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz 38. člena tega odloka, |
– če ne ravna v
skladu z 39. členom tega odloka, |
– če ne uredi
odvajanja padavinskih voda v skladu s 40. členom tega odloka,
|
– če v javno
kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim
odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 41. členom tega odloka,
|
– če krši določila
42., 43., 44. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena
tega odloka, |
– ne sklene pogodbe z
izvajalcem v skladu s prvim stavkom 53. člena tega odloka. |
Z globo 300 EUR se za
prekršek sankcionira posameznik – uporabnik, če: |
– če se ne priključi
na javno kanalizacijo v skladu z določili 13. – 21. člena ter 3.
odstavka 24. člena tega odloka, |
– če izvede spremembo
priključka v nasprotju z 22. členom tega odloka, |
– če izvede
prekinitev priključka v nasprotju s 23. členom tega odloka, |
– če za poseg v
prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od izvajalca javne
službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu s prvo alineo prvega
odstavka 24. člena oziroma potrdila v skladu z drugo alineo prvega
odstavka 24. člena tega odloka, |
– če za priključitev
stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi pisnega soglasja
izvajalca javne službe, v skladu s 37. členom tega odloka, |
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz 38. člena tega odloka, |
– če ne ravna v
skladu z 39. členom tega odloka, |
– če ne uredi
odvajanja padavinskih voda v skladu s 40. členom tega odloka,
|
– če v javno
kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim
odstavkom 37. člena ali v nasprotju z 41. členom tega odloka,
|
– če krši določila
42., 43., 44. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 45. člena
tega odloka. |
X. PREHODNE DOLOČBE |
66. člen |
Zahteve v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka morajo
biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
67. člen |
Zahteve iz prejšnjega
člena so za posamezno območje poselitve podrobneje opredeljene v
Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode na območju Mestne občine Kranj za obdobje od 2007–2017. |
68. člen |
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe do izteka rokov za prilagoditev iz
prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in komunalne ali
skupne čistilne naprave) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja zagotoviti
prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to
potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta. |
Enako velja za mulje
malih komunalnih čistilnih naprav. |
69. člen |
Najemnina
infrastrukture za odvajanje padavinskih voda se ne zaračunava do
vzpostavitve sistema zaračunavanja odvajanja padavinskih voda, ki ga je,
v skladu s predpisi o oblikovanju cen, dolžan vzpostaviti izvajalec
javne službe. Stroške vzdrževanja infrastrukture za padavinske vode v
prehodnem obdobju krije Mestna občina Kranj. |
70. člen |
Mestna občina Kranj
in izvajalec javne službe bosta stanje infrastrukturnih objektov in
naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda
uskladila s 63. in 64. členom tega odloka v roku treh mesecev po
sklenitvi Medobčinskega sporazuma o novo ugotovljenih deležih
infrastrukturnih objektov in naprav občin lastnic infrastrukturnih
objektov in naprav. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
71. člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Kranj (Uradni list
RS, št. 85/04). |
72. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
354-61/2010-2-46/02 |
Kranj, dne 11. maja
2011 |
Župan |
Mestne občine Kranj
|
Mohor Bogataj l.r. |