|
Na podlagi 10.
člena Statuta občine Nazarje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje,
Gornji grad, Ljubno in Luče št. 1/95) in 25., 39. ter 40. člena
Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS
št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 11. člena Navodila o vsebini
posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur.
list SRS št. 14/85) je občinski svet na 11. redni seji dne 28. 3. 1996
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za
prostorsko celoto občine Mozirje |
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za tista območja, ki se ne
urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti. Prostorske ureditvene pogoje
(v nadaljnjem besedilu: PUP) je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod
št. proj. 1045/92PUP. |
|
|
Sestavni del odloka o PUP je tudi kartografska dokumentacija iz 2. člena
Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega leta
1988 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje
1986-1990, za območje občine Mozirje (Ur. glasilo zgornjesavinjskih
občin št. 8/2000 z dne 27.12.2000) v nadaljnjem besedila odlok o
prostorskem planu občine Mozirje. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski
ureditveni pogoji skladno s planskimi usmeritvami določajo: |
|
|
- meje in
funkcije območja urejanja |
|
|
- splošna
merila in pogoje za posege v prostor |
|
|
- merila in
pogoje glede oblikovanja objektov |
|
|
- merila za
določanje parcel in funkcionalnih zemljišč |
|
|
- merila in
pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja |
|
|
- merila in
pogoje za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja. |
|
|
3. člen |
|
|
Za vse posege v
prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje pristojni organ na
podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij. |
|
|
Lokacijsko
dovoljenje ni potrebno za objekte in posege v prostor, ki so opredeljeni
v Odloku o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za
katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in se lahko postavijo, gradijo
in izvajajo na podlagi odločbe o priglasitvi del, ki jo izda pristojni
organ. |
|
|
4. člen |
|
|
Za posamičen
poseg ali več posegov se lahko zahteva podrobna analiza prostorskih
pogojev kolikor je to potrebno za: |
|
|
- ugotovitev in
odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo, |
|
|
- ugotovitev
morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše
obdobje, |
|
|
- zagotovitev
enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih
potreb glede racionalne rabe prostora, |
|
|
- zagotovitev
enotnega oblikovanja širšega območja. |
|
|
Podrobna analiza oz. posebne strokovne podlage so predhodno v celoti
obvezne za območje, kjer je to v prostorskem planu posebej zahtevano in
označeno - širše območje Varpolja, za posege v uredit-vena območja, kjer
se z dopolnitvami spreminja njihova pretežna namembnost ter tam, kjer
prehodno velja dopolnjeni PUP, naslednji način urejanja prostora pa je -
skladno s prostorskim planom - nov prostorski izvedbeni načrt. |
|
|
II.
MEJA OBMOČJA
|
|
|
5. člen |
|
|
a) Meje območij
prostorskih ureditvenih pogojev so razvidne iz grafičnih prikazov na
preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v
merilu 1:5000 in sicer za celotno območje občine. |
|
|
Ureditveno
območje PUP sestavljajo naslednja območja: |
|
|
Meje območij prostorskih ureditvenih pogojev so razvidne iz grafičnih
prikazov na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih
načrtih v merilu 1:5000, ki so sestavni del PUP ter iz kartografske
dokumentacije v merilu 1:5000 prostorskega plana ob-čine Mozirje. |
|
|
- trajno
varovana območja kmetijskih zemljišč: 1. območja (A) in 2. območja
kmetijskih zemljišč |
|
|
- območja
gozdov (lesnoproizvodnih in varovalnih GV) |
|
|
- območja
urejanja za usmerjeno gradnjo |
|
|
- območja
stavbnih zemljišč na območjih razpršene gradnje (U). |
|
|
|
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČIJ IN VRSTA POSEGOV V PROSTOR
|
|
|
6. člen |
|
|
Območja urejanja
za usmerjeno gradnjo so z urbanističnimi karakteristikami opredeljeni
deli prostora, v katere usmerjamo posege, ki imajo značaj graditve.
Območja so naslednja: |
|
|
Oznaka
Kraj PKN 5 Prostorska Pretežna
območja TKN 5 celota namembnost
1
2 3 4 5
U18
Lepa Njiva /Šoštanj/ Š21 01 počitniške hiše
U20
Žekovec 1 /Mozirje/ M38 01 turizem
U21
Žekovec 2 M38 01 počitniške hiše
U22
Trnavče M38 01 stanovanja
U23
DolSuha M38 01 "
U24
Suha M38 01 "
U25
Ržiše M40 01 "
U35
Grušovlje M47 01 "
U36
Šentjanžvas M47 01 "
U37
Varpolje 1 M47,M48 01 "
U38
Varpolje 2 M47,M48,G7,G8 01 turizem
U39
Nizka M48,G8 01 stanovanja
U40
Sp. Rečica M48 01 "
U41
Pri mostusever M48,M49 01 "
U42
Pri mostujug M48,M49 01 "
U43
MozirjeLoke M50 01 "
U44
Šentjanžjug G7 01 "
U45
Varpolje 3 G7,G8 01 turizem
U46
Zg. Pobrežje G7 01 stanovanja
U47
Sp. Pobrežje G8 01 "
U48
Trnovec G8 01 "
U49
Vimpasle M48 01 obrt, stanov.
U52
Prihova M49 01 " "
U53
Sp.Rečicavzhod M49 01 " "
|
|
|
Na stavbnih zemljiščih, ki so vključena v obstoječa in obstoječa
razširjena ureditvena območja so dovoljeni posegi v skladu z določili,
ki veljajo za ureditveno območje v katerega je vključeno stavbišče. |
|
|
7. člen |
|
|
Na območjih
urejanja iz 6. člena tega odloka so možni naslednji posegi v prostor: |
|
|
1. novogradnja
individualnih stanovanjskih objektov |
|
|
2. novogradnja
individualnih stanovanjskih objektov kot zapolnitev med obstoječimi
objekti, |
|
|
3. prizidava,
nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov, |
|
|
4. novogradnja,
nadzidava, prizidava in rekonstrukcija večstanovanjskih objektov, |
|
|
5. nadomestna
gradnja stanovanjskih objektov pod pogoji za nadomestno gradnjo |
|
|
6. novogradnja
in nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki
služijo razvoju kraja |
|
|
7. prizidave,
nadzidave in rekonstrukcije objektov za oskrbno storitvene dejavnosti |
|
|
8. novogradnja
in nadomestna gradnja obrtnih objektov, obrtno-stanovanjskih objektov
in spremljajočih objektov za obrtno dejavnost ob upoštevanju pogojev
za te dejavnosti |
|
|
9. prizidave,
nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov za obrtno dejavnost |
|
|
10. gradnja
pomožnih objektov (garaže, drvarnice, shrambe, čebelnjaki, vrtne ute i.
sl) kot samostojni objekti ali kot prizidki k obstoječim objektom |
|
|
11. postavitev
plinskih rezervoarjev za potrebe ogrevanja objektov |
|
|
12. novogradnja,
dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva |
|
|
13. novogradnja,
rekonstrukcija in širitev objektov za potrebe športnorekreacijske
dejavnosti |
|
|
14. ureditev
športnorekreacijskih površin manjših objektov |
|
|
15. novogradnje
objektov za potrebe turistične dejavnosti |
|
|
15. novogradnje objektov za potrebe turistične in gostinske de-javnosti,
tudi znotraj naselij s pretežno stanovanjsko namembnostjo, kjer je
predhodno s posebnimi strokovnimi podlagami ugotovljena in s strani
občine ter soglasodajalcev k PUP potrjena primernost posega. |
|
|
16. dozidave,
nadzidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih
objektov za potrebe turistične dejavnosti, |
|
|
17. stanovanjski
objekti s prostori za turistično dejavnost (kmečki turizem, turistične
sobe, gostinski in spremljajoči prostori) |
|
|
18. gradnja
pastirskih koč in staj za živino. |
|
|
8. člen |
|
|
Izven območij
urejanja iz 6. člena tega odloka (območje razpršene gradnje) so dopustni
naslednji posegi, ki so usklajeni z Zakonom o kmetijskih zemljiščih: |
|
|
1. Na 1. območju
kmetijskih zemljišč (A) je dovoljena gradnja, nadzidava, dozidava,
rekonstrukcija in sprememba namembnosti objektov, ki neposredno služijo
primarni kmetijski proizvodnji: |
|
|
- stanovanjske
hiše |
|
|
- hlevi |
|
|
- silosi |
|
|
- strojne lope
ipd. |
|
|
Pri posegih na A
območje kmetijskih zemljišč daje predhodno soglasje kmetijska zemljiška
skupnost pravni naslednik občina. Istočasno se za vse posege na A
območju za primarno kmetijsko proizvodnjo izvede postopek sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov razvrstitve kmetijskih
zemljišč. |
|
|
Poleg navedenih
gradenj so dopustne gradnje objektov za urejanje vodnega režima. |
|
|
2. Na drugem
območju kmetijskih zemljišč, izven območij urejanja iz 6. člena tega
Odloka, je možna poleg gradnje kmetijskih objektov tudi gradnja objektov
in naprav iz 7. člena tega Odloka, z upoštevanjem določil 4., 20., 21.,
22., 23. in 24. člena tega Odloka ter v skladu z Zakonom o kmetijskih
zemljiščih. |
|
|
Izven obstoječih
stavbnih zemljišč je s predhodnim soglasjem občine dovoljena postavitev
lesenih objektov za shrambo orodja, čebelnjakov, pastirskih koč, staj za
živino in odbor za divjad z upoštevanjem naslednjih kriterijev: |
|
|
Kriteriji za
postavitev shramb za orodje: |
|
|
- do 600 m
nadmorske višine: |
|
|
min. 0,5 ha
kmetijskih površin, od tega min. 0,2 ha za intenzivno pridelavo, |
|
|
- nad 600 m
nadmorske višine: |
|
|
min. 1,5 ha
kmetijskih površin, od tega min. 0,6 ha za intenzivno pridelavo. |
|
|
Kriteriji za
gradnjo čebelnjakov: |
|
|
- investitor
mora biti član čebelarske družine |
|
|
- minimalno
število panjev: 6 |
|
|
Kriteriji za
pastirske koče in staje za živino: |
|
|
- organiziran
planinski ali skupni pašnik |
|
|
- velikost min.
5 ha |
|
|
- staje za
živino so praviloma enoetažen objekt z možnostjo izkoriščenega
podstrešja. Tlorisna velikost se določi glede na število živali. Streha
enaka kot za pastirske koče. |
|
|
Kriteriji za
gojitev divjadi v oborah: |
|
|
- velikost
obore je od 5 do 10 ha kmetijskih površin, od tega najmanj 1/4 gozdnih
površin, ki so namenjena le lesni proizvodnji. Gostota divjadi max. 8
kom na 1 ha površin. Medsebojna oddaljenost obor min. 500. |
|
|
Izven območij urejanja iz 6. člena tega odloka (območje
razpršene gradnje) so dopustni naslednji posegi, ki so usklajeni
z Zakonom o kmetijskih zemljiščih: |
1. Na prvem območju kmetijskih zemljišč (A) je dovoljena
gradnja, nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in sprememba
namembnosti objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski
proizvodnji: |
- stanovanjske hiše |
- hlevi, |
- silosi, |
- strojne lope, |
- kozolci, |
- čebelnjaki, |
- rastlinjaki, |
vendar samo v sklopu obstoječih kmetij in vrtnarij, ko gre za
zaokrožitve obstoječega funkcionalnega zemljišča. |
Pri posegih na A območje kmetijskih zemljišč daje predhodno
soglasje Občina Mozirje. Istočasno se za primarno kmetijsko
proizvodnjo izvede postopek spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin planskih aktov – razvrstitev kmetijskih zemljišč. |
Poleg navedenih gradenj so dopustne gradnje objektov za urejanje
vodnega režima. |
2. Na drugem območju kmetijskih zemljišč, izven območij
urejanja iz 6. člena tega odloka, je možna poleg gradnje
kmetijskih objektov tudi gradnja objektov in naprav iz 7. člena
tega Odloka z upoštevanjem določil 4., 20., 21., 22., 23. in 24.
člena tega Odloka ter v skladu z Zakonom o kmetijskih
zemljiščih. |
3. Izven obstoječih stavbnih zemljišč je s predhodnim soglasjem
občine dovoljena postavitev lesenih objektov za shrambo orodja,
pastirskih koč, staj za živino in obor za divjad z upoštevanjem
spodaj navedenih kriterijev. |
|
Kriteriji za postavitev shramb za orodje: |
- minimalno 0,2 ha kmetijskih površin za intenzivno pridelavo.
|
Kriteriji za gradnjo čebelnjakov: |
- minimalno število panjev je 6, potrjeno od čebelarske družine,
|
medsebojna oddaljenost čebelnjakov je minimalno 50 m.
|
Kriteriji za pastirske koče in staje za živino: |
- organiziran planinski ali skupni pašnik |
- velikost min. 5 ha |
- staje za živino so praviloma enoetažen objekt z možnostjo
izkoriščenega podstrešja. Tlorisna velikost se določi glede na
število živali. Streha enaka kot za pastirske koče. |
Kriteriji za gojitev divjadi v oborah: |
- velikost obore je 5 do 10 ha kmetijskih površin, od tega
najmanj 1 gozdne površine, ki so namenjena le lesni proizvodnji.
Gostota divjadi maks. 8 kom na 1 ha površin. Medsebojna
oddaljenost obor min. 500 m. |
|
|
|
9. člen |
|
|
Gradnja
počitniških hiš je dovoljena le v conah, ki so namenjene za tovrstno
gradnjo. |
|
|
10. člen |
|
|
Z nadomestno
gradnjo nadomeščamo obstoječ dotrajan objekt. Za odločitev o nadomestni
gradnji ni odločilno stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je
gradnja nadomestnih objektov možna le takrat, ko je po ogledu stanja na
terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja. |
|
|
Z
nadomestno gradnjo nadomeščamo obstoječ objekt. Za odločitev o
nadomestni gradnji sta odločilna namembnost objekta, ki se nadomešča in
stavbišče, ki izpolnjuje pogoje za gradnjo. |
|
|
11. člen |
|
|
Spremembe
namembnosti obstoječih objektov so dopustne, kadar nova namembnost ne
vpliva motilno na bivalne in delovne pogoje ter krajinske značilnosti
prostora in v skladu z Zakonom o kmetijstvu (poseljenost, primerna
obdelanost). |
|
|
Sprememba
namembnosti počitniških hiš je možna le v ureditvenih območjih iz 5.
člena tega odloka, razen v območjih, ki so opredeljena kot naselje
počitniških hišic. |
|
|
IV. MERILA IN
POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV IN DRUGE POSEGE V PROSTOR |
|
|
1. Zemljišče |
|
|
12. člen |
|
|
Funkcionalno
zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov in naravne danosti zemljišča. Omogočati mora
normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi
prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb
zagotovljen na drugem zemljišču (skupno funkc. zemljišče): |
|
|
1. Za
stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta
praviloma najmanj 2.5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti
zemljišča in obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manjša kot 1.0 m. |
|
|
Širina dovoza do
objekta mora biti najmanj 3.0 m. Če je dejansko zemljišče pri
obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na
osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča
(parcele). |
|
|
V funkcionalnem
zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih
cestnih površin. |
|
|
2. Za kmečka
gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju
medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske
proizvodnje ter na objekte vezanega manipulativnega prostora. |
|
|
3. Za vse ostale
objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto
namembnosti in najnujnejše potrebe. |
|
|
2. Lega
objektov |
|
|
13. člen |
|
|
Novi objekti
morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja
posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni
pogoji. |
|
|
Novi objekt mora biti odmaknjen od parcelne meje minimalno 4 m, v
nasprotnem primeru si mora lastnik objekta pridobiti soglasje lastnika
sosednje parcele. |
|
|
Odmik od
sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če
so zagotovljeni požarnovarnostni in sanitarni pogoji ter s soglasjem
sosedov. |
|
|
Odmiki od javnih
cest morajo biti pri novih objektih usklajeni s pogoji iz Zakona o
cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši
od 4.0 m, razen v naseljih, kjer se je potrebno prilagoditi obstoječi
obcestni zazidavi. |
|
|
Odmiki od tras
komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
Odmiki od
vodotokov morajo biti najmanj 5.0 m oziroma v skladu s pogoji
upravljalca vodotokov. |
|
|
14. člen |
|
|
Kioski,
namenjeni storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo
locirani tako, da ne bo oviran promet in funkcija sosednjih objektov.
Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti
in predvideni namembnosti kioska. |
|
|
15. člen |
|
|
Lokacija za
postavitev spominskih in sakralnih objektov in obeležij naj bo izbrana
na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične, krajinske, kmetijske in
okoljevarstvene presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in
ne ovira promet. |
|
|
Spominski in
sakralni objekti in obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da
ne poslabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta. Na objektih, za
katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se smejo spominski
in sakralni objekti in obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno
organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
|
|
3.
Oblikovanje objektov |
|
|
16. člen |
|
|
Pogoji
oblikovanja novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in
nadzidkov so naslednji: |
|
|
1. Stanovanjski
objekti: |
|
|
- tloris naj bo
praviloma podolgovat (razmerje stranic 1:1,2 1:1,5). V hribovitih
območjih naj bo daljša stranica vzporedna s plastnicami. |
|
|
- Višinski
gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. |
|
|
V ureditvenih
območjih je višinske gabarite obvezno prilagoditi sosednjim objektom. |
|
|
- Streha naj bo
simetrična dvokapnica v naklonu 35 45 st. Kritina naj bo praviloma
opečna. V ureditvenih območjih je naklon in kritino prilagajati
sosednjim objektom. Izvedba "čopov" in "aherjev" na strehi je možna, v
kolikor je tako izvedena streha na sosednjih objektih. |
|
|
2. Pomožni
objekti: |
|
|
- Dopustna je
izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali
gospodarskim objektom ali pa izjemoma kot samostojnih objektov.
Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem,
da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov ter gabariti in
oblikovne značilnosti sosednjih objektov. |
|
|
- Objekti za
potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih
z možnostjo demontaže. Tlorisna velikost ne sme presegati 12 m2.
Gabarit objekta: enoetažen, pritličen objekt. V objektu ni dovoljena
napeljava električnih in vodovodnih instalacij. |
|
|
- Prostostoječe
cisterne za plin naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli
cisterne naj se primerno zasadi. |
|
|
Nad cisterno je
možno postaviti nadstrešnico lesene izvedbe. |
|
|
3. Objekti za
primarno kmetijsko proizvodnjo |
|
|
- so praviloma
enoetažni, z možnostjo izkoriščenega podstrešja, podolgovatega tlorisa,
streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter naklonom 35 st. 45
st. Za hrambo kmetijskih strojev je dopustna postavitev nadstreškov, po
obliki in izvedbi enakim obstoječim streham. |
|
|
- Gnojne jame
in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in ustrezno vzdrževana. |
|
|
4. Ostali
gospodarski objekti. |
|
|
- pri
oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje
stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta,
vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave.
|
|
|
5. Čebelnjaki: |
|
|
- So praviloma
enoetažni objekti lesene izvedbe. Tlorisna velikost naj ne presega 5,0 x
6,0 m. Streha naj bo simetrična ali asimetrična dvokapnica s slemenom v
podolžni strani in naklonom strešin 35 st. 60 st. Kritina v opečni barvi
ali iz lesa (skodle, macesnove deske). |
|
|
6. Pastirske
koče in staje za živino: |
|
|
- Pastirske
koče so praviloma enoetažni objekti z izkoriščenim podstrešjem. Tlorisna
velikost naj ne presega 6.0 x 7.0 m. Streha dvokapnica z naklonom min 40
st., kritina iz skodel ali desk. |
|
|
- Staje za
živino so praviloma enoetažen objekt z možnostjo izkoriščenega
podstrešja. Tlorisna velikost se določi glede na število živali. Streha
enaka kot za pastirske koče. |
|
|
7. Ostali
objekti: |
|
|
- Njihovo
oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti
prostora v posebnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska
dokumentacija. |
|
|
Kioski: |
|
|
-
kioske je dovoljeno postavljati za potrebe storitvenih in nekaterih
deficitarnih dejavnosti po predhodni strokovni presoji, |
|
|
-
velikost in sestavljenost kioska se določi za vsak primer posebej. |
|
|
4.
Adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela |
|
|
17. člen |
|
|
Za oblikovanje
objektov, ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in
pogoji kot za novogradnje. |
|
|
5. Urejanje
okolice |
|
|
18. člen |
|
|
- Višina
zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, zato ni dovoljeno
nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč
brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso
možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti v naravnih
materialih. |
|
|
- Ograje so
dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave
pred nezaželjenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega
prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1.0 m,
razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti
odmaknjene najmanj 1.0 m in ne smejo zmanjšati preglednosti ceste; odmik
ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo in
predpisujejo drugi veljavni predpisi. |
|
|
Ograje, oporni zidovi: |
- ograje so lahko živa meja z žično mrežo na notranji strani
parcele, lesena ograja, kovinska ali zidana ograja max. višine
1,2 m oziroma ob uvozih in izvozih max. 0,8 m, |
- ograje morajo biti od roba cestnega telesa odmaknjene min. 1,0
m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste, |
- oporni zidovi so izjemoma dovoljeni, če drugače ni mogoče
zagotoviti stabilnosti terena, |
- oporni zidovi so lahko kamniti ali v kombiniraciji z
armirano-betonskimi in po možnosti intenzivno ozelenjeni,
|
- na vizualno izpostavljenih in krajinsko občutljivih legah
gradnja opornih zidov ni dovoljena, |
- gradnja opornih zidov in ograj na posestni meji je dovoljena v
soglasju s sosedom. |
|
|
|
- Po končanem
posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem. |
|
|
V.
PROMETNO UREJANJE
|
|
|
19. člen |
|
|
- Interni
dovozi in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani
na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dvorišča morajo biti
dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko
sosednjih dvorišč. |
|
|
- Uvozi na
dvorišča in rampe v garaže ne smejo ovirati vzdrževanja oziroma
rekonstrukcije javnih cest ali poti. Dovozi in priključki se smejo
graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest. |
|
|
- Novogradnja
prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav in nadomestnih objektov ni
možna, v kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden
poseg. |
|
|
- Pri izgradnji javnih prometnih površin je treba zagotoviti
dostop za invalide in kolesarje. |
- Pri novogradnjah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti
zadostno število parkiranih mest v okviru funkcionalnega
zemljišča. |
- Gradnja parkirišč za tovorna vozila je mogoča na stavbnih
zemljiščih pod pogoji: |
- izvoz direktno na regionalno cesto |
- soglasje Občine Mozirje, upravljalca ceste in sosedov. |
- presoja vplivov na okolje (hrup, odpadne vode, varstvo zraka) |
|
|
|
VI.
KOMUNALNO UREJANJE
|
|
|
1. Splošni
pogoji |
|
|
20. člen |
|
|
- Vsi objekti
morajo biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno
komunalno in energetsko omrežje in naprave. |
|
|
- Območja
urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno
komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo,
omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje
in odstranjevanje komunalnih odpadkov. |
|
|
- Komunalne
ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo
okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam
(varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje
ogroženosti, ipd.). |
|
|
2. Oskrba z
vodo |
|
|
21. člen |
|
|
- Na območjih,
kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja niti ni
predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno
vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in
sanitarno tehničnimi pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s
kapnico, ni dovoljena uporaba azbestnocementne kritine. |
|
|
- Na območjih,
kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna
gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji
upravljalca. |
|
|
- Na območjih,
kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve
požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oz.
zagotoviti dostope k površinskim vodotokom (če pretoki to dopuščajo) ob
pogojih, ki jih določi pristojna služba. |
|
|
- Graditev
objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (hlevi,
ipd.), je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovi ustrezna
vodooskrba. |
|
|
3.
Odvodnjavanje odpadnih vod |
|
|
22. člen |
|
|
- Vse objekte,
ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe
kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih vod. |
|
|
- Na območjih,
kjer ni urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z
individualnimi ali skupinskimi greznicami z odtokom v ponikovalnico ali
na izpraznjevanje. Upoštevati je potrebno določila Strokovnega navodila
o urejanju gnojišč in greznic (Ur. list SRS št. 10/85). |
|
|
- Pri objektih
kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnojne jame in gnojišča
skladno s pogoji zdravstvene inšpekcije. |
|
|
4.
Odstranjevanje komunalnih odpadkov |
|
|
23. člen |
|
|
- Vrsta,
zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter urejanje in
oskrbovanje javnega odlagališča je določeno s predpisi, ki urejajo to
področje v občini. |
|
|
5. Oskrba z
električno energijo |
|
|
24. člen |
|
|
- Priključitev
novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na električno
omrežje je možno v skladu s pogoji upravljalca. |
|
|
- Graditev
objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne
energije, je dopustna le v primerih, da se predhodno zagotovijo ustrezni
pogoji, ki jih predpiše pristojna strokovna služba. |
|
|
6. Javna
razsvetljava |
|
|
25. člen |
|
|
Prehodi čez
cesto ob avtobusnih postajališčih v naseljih morajo biti osvetljeni. |
|
|
VI.
VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
|
|
|
26. člen |
|
|
- Za varovanje
naravne in kulturne dediščine je upoštevati določila veljavnega Odloka o
razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov. Objekti in območja
razglašenih spomenikov na območju PUP so razvidni iz prej navedenega
odloka, posebnega spiska spomenikov in grafičnih prilog v elaboratu iz
1. člena tega odloka. |
|
|
Za varovanje naravne in kulturne dediščine je upoštevati do-ločila
veljavnega odloka o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov in
odloka o prostorskem planu občine Mozirje. Objekti in območja
razglašenih spomenikov na območju PUP so razvidni iz prej navedenih
odlokov, posebnega spiska spomenikov in iz grafičnih prilog elaboratov
dopolnjenega 1. člena tega odloka. |
|
|
27. člen |
|
|
Za vse posege v
prostor pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna in naravna
dediščina ali spomenik velja, da se morajo vsi posegi izvajati v
sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne
dediščine, ki predpiše pogoje in izda soglasje za poseg. |
|
|
VIII. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA OKOLJA
|
|
|
1. Splošni
pogoji varovanja |
|
|
28. člen |
|
|
Za vse posege v
prostor, ki bi posegli v varovalne pasove že zgrajenih ali s planskimi
akti občine načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je potrebno
pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljalcev. |
|
|
29. člen |
|
|
Pri
gospodarjenju s prostorom je upoštevati pogoje varovanja naravnih
elementov pokrajine. |
|
|
2. Varovanje
vodnih virov in vodotokov |
|
|
30. člen |
|
|
- Za varovanje
vodnih virov: Župenkovo žrelo, Žegnani studenec in Ljubija je pri
posegih v varstvene pasove varovanja vodnih virov upoštevati določila iz
odlokov Ur. list SRS št. 13/87 in 36/83. |
|
|
- Varujejo se
tudi vsi vodni viri (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega
varstvenega pasu. |
|
|
Obvezna je
ohranitev in obnavljanje obstoječih hišnih vodnjakov. |
|
|
- Vodotoke, ki
tečejo po ureditvenih območjih, kjer je predvidena gradnja, je treba
urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo
biti odmaknjeni od bodoče regulacije vsaj 5,0 m. V tem pasu ne sme biti
lociran noben drug objekt (greznica, ograja) ali zasajeno rastlinje, ki
bi oviralo prehod ob vodotoku. |
|
|
31. člen |
|
|
V proizvodnih
objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki
postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup,
onesnaženje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje
tekočih in trdnih odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti,
kar je prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno
dokumentacijo in samo izvedbo objekta. |
|
|
3. Varovanje
zraka |
|
|
32. člen |
|
|
Vsi viri
onesnaženja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako,
da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je
dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
33. člen |
|
|
Lastniki in
druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga
povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali
napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, sprejetim v
soglasju s pristojno inšpekcijsko službo. |
|
|
2. Varstvo
pred hrupom |
|
|
34. člen |
|
|
- Poseljena
območja ob prometnicah je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri
tem je upoštevati zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem
okolju. Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih
postopkih ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne
zaščite. |
|
|
- V
stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take
spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. |
|
|
IX.
UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
|
|
|
35. člen |
|
|
Interesi in
potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih
razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje. |
|
|
36. člen |
|
|
Za varstvo pred
požarom je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative, ki so
določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred
požarom. |
|
|
X.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA: |
|
|
37. člen |
Za posege v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje
in, ki jih kot take opredeljuje republiška uredba, je pred
izdajo dovoljenja za poseg potrebna presoje o vplivih na okolje. |
Ob tem je potrebno upoštevati: |
- mnenje o ogroženosti pred požarom |
- oceno vplivov na okolje z vidika varovanja zdravja |
- prometne obremenitve obstoječega in predvidenega stanja,
vključno z mirujočim prometom |
- ostale pričakovane vplive, ki se ugotovijo glede na predvideno
dejavnost in glede na lokacijo posega. |
|
|
|
38. člen |
Varstvo zraka se zagotavlja z: |
- merjenjem emisije posameznega vira možnega onesnaženja,
ugotavljanjem stopnje onesnaženosti in izvedbo sanacije v skladu
z veljavnimi predpisi in normativi, |
- ustreznim lociranjem novih programov oziroma dejavnosti, |
- uporabo ustreznih goriv in zmanjševanjem števila individualnih
kurišč. |
|
|
|
1. Varstvo pred hrupom |
39. člen |
V vseh ureditvenih območjih je treba zagotoviti glede na
njihovo namembnost mejne vrednosti ravni hrupa, kot jih določa
uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. |
V ta namen je treba: |
- meriti hrup in po potrebi izdelati sanacijske programe in
zmanjšati hrup do dovoljene ravni na virih hrupa, |
- izvesti aktivno ali pasivno zaščito, |
- spremeniti namembnost ali dejavnost, ki prekomerno obremenjuje
okolje s hrupom. |
|
|
|
2. Varstvo voda in vodnih virov |
40. člen |
Uporabniki prostora, ki skladiščijo ali manipulirajo z
nevarnimi snovmi, morajo zagotoviti, da te snovi ne pridejo v
stik s podtalnico in, da se ne iztekajo v javno kanalizacijo
tudi v slučaju, če pride do razlitja teh snovi. |
Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge, rokave
vodotokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. |
V območjih varstvenih pasov vodnih virov je treba pri posegih v
prostor upoštevati določila o varstvu pitne vode. Vse vire
onesnaženja vodnih virov ali površinskih voda je treba čim preje
sanirati. |
|
|
|
3. Odstranjevanje odpadkov |
41. člen |
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih, zagotoviti
prostor oziroma zemljišča za zbiranje ter zagotoviti odvoz na
sanitarno deponijo. |
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati: |
- da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi
veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na javni
prometni površini, |
- odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na
funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov, |
- da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini. |
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih
obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne
dispozicije na deponijo posebnih odpadkov. |
|
|
|
X. XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
37. člen
42. člen |
|
|
Prostorski
ureditveni pogoji (PUP) so na vpogled v prostorih občine Mozirje. |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za prostorsko celoto občine Mozirje, odlok
in pripadajoča kartografska dokumentacija, ter kartografska
dokumentacija prostorskega plana občine Mozirje, so na vpogled na občini
Mozirje ter Upravni enoti Mozirje. |
|
|
38. člen
43. člen |
|
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
39. člen
44. člen |
|
|
Z dnem, ko začne
veljati ta odlok, preneha veljati: |
|
|
- Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine Mozirje (Ur.
list RS št. 51/92). |
|
|
- Odlok o
dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto
občine Mozirje (Ur. list RS št. 14/93). |
|
|
- Odlok o
dopolnitvi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto
občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad,
Ljubno in Luče št. 3/95) |
|
|
40. člen
45. člen |
|
|
Ta Odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu občin Mozirje, Nazarje,
Gornji Grad, Ljubno in Luče. |
|
|
Številka:
01213/951613
Datum: 28. 3.
1996
PREDSEDNIK
OBČINSKEGA SVETA
OBČINE MOZIRJE
Dr. Anton
JEZERNIK l.r. |
|