|
Na podlagi 23. člena Statuta občine Trbovlje (UVZ št.
8/95, 9/98 in 15/98) je Občinski svet Občine Trbovlje, na 8. seji dne
22.11.1999 sprejel v prečiščenem besedilu |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje komisij občinskega sveta in njenih članov. Način dela komisij
se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi
komisij, lahko pa tudi s poslovniki komisij. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegove komisije poslujejo v slovenskem
jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih komisij je javno. |
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela občinskega sveta in njihovih komisij določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, komisijo občinskega sveta pa
predsednik komisije. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom
občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa
»OBČINSKI SVET«. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih
in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi
komisije sveta. Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik
občine. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po
izvolitvi članov, vendar kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni
sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov imenuje tričlansko
mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak
član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa
o predlogih članov po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane ali predstavnikov kandidatnih
list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitev o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov
kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog
mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu po odloča posebej. |
|
|
Član, katerega mandata je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopi mandat navoizvoljeni člani in novi župan, mandat dotedanjim
članom in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha
članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih komisijah
občinskega sveta. |
|
|
Članom, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh
občinskih organih in organih javnih zavodov javnih podjetij ter skladov,
v katerih so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje na predlog članov sveta
najprej izmed svojih članov komisij za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja kot svojo stalno komisijo. Komisija mora do prve naslednje
seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in komisijah ter
organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo
in predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. Člani imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih
komisijah, katerih člani so. Člani se lahko udeležujejo tudi sej drugih
komisij in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez
pravice glasovanja. |
|
|
Član ima pravico: |
|
|
• predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
• glasovati o predlogih splošnih aktov občine in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila – amandmaje teh predlogov; |
|
|
• sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega
sveta; |
|
|
• predlagati kandidate za člane občinskih organov, komisij
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike; |
|
|
• dati pobudo nadzornemu odboru, da obravnava določeno
vprašanje. |
|
|
Član ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so
kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z
zakonom, drugimi predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član ne more biti na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
Član nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnosti člana občinskega sveta, odškodninsko
in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega
sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu občinskega sveta. |
|
|
2. Vprašanja in pobude
članov občinskega sveta |
|
|
16. člen |
|
|
Član ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih
organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v
zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih komisijah. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti
oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član ima pravico županu ali tajniku občine postaviti
vprašanje ter jim lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Član zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali
ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. |
|
|
V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana pozove, da
vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobudi pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno pristojna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pogled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovoriti na naslednji
seji. |
|
|
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovori pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobuda, za katere lahko tako zahteva vlagatelj.
Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članov s sklicem na prvi
naslednji redni seji, najkasneje pa v 60 dneh. |
|
|
18. člen |
|
|
Če član ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer določi svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
3. odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnost s sej sveta in komisij |
|
|
19. člen |
|
|
Član je dolžan udeleževati sej sveta in komisij, katerih
član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali komisije, katere član
je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika
komisije najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika komisije o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta, ki se ne udeleži seje občinskega sveta, ne
pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem
je bila ta seja. |
|
|
Če se član komisije iz neopravičenih razlogov ne udeleži
treh sej komisije v koledarskem letu, ali da se petkrat opraviči v
enakem obdobju, razen v primeru bolezni, predsednik komisije predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. Svet opravlja zadeva iz svoje
pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statuta občine. |
|
|
V. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo, če
pa so na dnevnem redu odloki ali proračun, mora biti vabilo poslano
najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj sz vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. |
|
|
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje župani,
predsedniku nadzornega odbora občine, tajniku občine in predstojnikom
organov občinske uprave. |
|
|
23. člen |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo občinskega seta lahko skliče župan na predlog
komisije sveta ali na zahtevo 7 članov sveta ali na lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če
seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega
predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Vabilo na izredno sejo
občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta
najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži članom občinskega sveta tudi gradivo za sejo. Občinski svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, s eseja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
|
24. člen |
|
|
Župan lahko na predlog upravičenih predlagateljev iz 21.
člena razpiše korespondenčno sejo občinskega sveta. Za takšno sejo mora
biti članom poslano gradivo z utemeljitvijo in predlogi sklepov. Člani
sveta se morajo o predloženih sklepih opredeliti telefonsko ali osebno s
podpisom izjave pri strokovnem sodelavcu v občinski upravi, ki je
zadolžen za delo občinskega sveta, in sicer v treh dneh po prejemu
gradiva za sejo. |
|
|
Korespondenčna seja se lahko skliče le za odločanje o
formalnih in njunih uskladitvah občinskih aktov z zakoni ali drugimi
državnimi predpisi. |
|
|
Korespondenčne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oz.
dopolnjevanje statuta občine, proračuna, poslovnika občinskega sveta ter
odlokov, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete
finančne obveznosti za občino ali občane ali če se pomembneje spremenijo
prostorski dokumenti v občini. |
|
|
25. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine. |
|
|
Vabilo se pošlje vsem, katerih navzočnost je glede na
dnevni red seje potrebna. |
|
|
26. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi
župan. Pred oblikovanjem dnevnega reda se lahko župan posvetuje s
predstavniki svetniških skupin in samostojnimi in neodvisnimi
svetniki. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki
imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo
zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župana, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
27. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se
povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se udeleži seje, ima pravico vpogleda v gradiva,
ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spreminja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz
prostora. |
|
|
Predsedujoči predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre
sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda,
če to terjajo zagotovitve varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe, zaupne
narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je
lahko poleg predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
29. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. |
|
|
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
30. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
|
31. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zahteve ukinejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga predsedujoči, se brez
razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda, pri čemer poda
predsedujoči kratko pojasnilo. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko spremenijo
le. Če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
V takih primerih mora predlagatelj podati ustrezno obrazložitev. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
Spremembo dnevnega reda obravnave posameznih točk lahko
predlaga predsedujoči in vsak član. O predlogu odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
33. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. |
|
|
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik komisije občinskega sveta, ki je zadevo
obravnavala. |
|
|
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
komisije telesa lahko traja največ po deset minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima
pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca.
Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na, v napovedi replike
označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo
trajati največ tri minute. |
|
|
Ko je vrtni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. |
|
|
Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
34. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzema besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
35. člen |
|
|
Članu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo. Da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebne pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora omejiti na pojasnilo in njegov
govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
36. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti nove oziroma dodatne predloge za odločitev ali
stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po
predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v komisiji in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče pričakovati niti v
nadaljevanju seje predsedujoči sejo konča. |
|
|
37. člen |
|
|
Seje občinskega sveta se sklicujejo ob sedemnajsti uri
(v zimskem času) in ob osemnajsti uri (v poletnem času). |
|
|
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitev zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
38. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločati na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet
konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
39. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
40. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
• opomin, |
|
|
• odvzem besede, |
|
|
• odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
41. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji,
tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
|
|
42. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
43. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
44. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča več kot
polovica članov. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni dvorani. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
45. člen |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla »ZA« njen sprejem. |
|
|
46. člen |
|
|
Občinski svet pravilo,a odloča z javnim glasovanjem. S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, le tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
predsedujoči ali najmanj 7 članov. |
|
|
47. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
48. člen |
|
|
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo
»ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. |
|
|
49. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj 7 članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«,
»PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
|
|
50. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. |
|
|
Administrativno – tehnična opravila v zvezi s tajnim
glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga
določi tajnik. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredeli »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani , »PROTI« pa na levi. Glasuje se
tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovno
skrinjico. |
|
|
51. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
• število razdeljenih glasovnic, |
|
|
• število oddanih glasovnic, |
|
|
• število neveljavnih glasovnic, |
|
|
• število veljavnih glasovnic, |
|
|
• število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma
pri glasovanju o kandidati število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
• ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvah rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik,
ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvah rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
52. člen |
|
|
Če član utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
|
53. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.
|
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o udeležbi na seji, predlogih, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba
predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predložena oziroma
obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine.
Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih in
korespondenčnih sej občinskega sveta. |
|
|
Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na
zapisnik. O utemeljenosti odloči občinski svet. Če so pripombe
sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Član občinskega
sveta lahko zahteva, da se njegova razprava vnese v zapisnik dobesedno.
O čemer svet ne glasuje. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki
je vodil zapisnik. |
|
|
Po sprejemu zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega
obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se izobesi na oglasni deski v
avli občinske zgradbe. Zapisnik nejavne seje oziroma del zapisnika, ki
je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
54. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski
trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta,
ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana. |
|
|
Magnetofonski trak se hrani skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom seje. |
|
|
Član, oziroma drug udeleženec seje, če je za to dobil
dovoljene predsedujočega , ima pravico poslušati magnetofonski trak.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave. |
|
|
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka,
ki se nanaša na njegovo razpravo dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri
navede del seje, za katerega je zahteval prepis, razlog in utemeljitev,
vloži pisno pri županu. |
|
|
55. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave,
določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
56. člen |
|
|
Član ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se
hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik
občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original
zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je
bilo vpogledno. |
|
|
V primeru dokumentiranega gradiva zaupne narave odloči o
vpogled župan v skladu z zakonom ali aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovno in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
57. člen |
|
|
Strokovno in administrativno tehnična dela za občinski
svet in za komisije občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z
zaposlenimi v občinski upravi. |
|
|
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo občinskega sveta in njegovih komisij, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
|
7. Komisije občinskega
sveta |
|
|
58. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Ostale komisije občinskega sveta določa statut občine, ki
določi tudi število članov v teh komisijah. |
|
|
59. člen |
|
|
Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije.
Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Komisija občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na
predlog župana. |
|
|
60. člen |
|
|
Občasne komisije ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge komisije in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
Župan lahko za pripravo predlogov, za katere je pooblaščen
po statutu, oblikuje razne strokovne občasne skupine. |
|
|
61. člen |
|
|
Predlog kandidatov za člane komisij pripravi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen za predlog imenovanja
KMVVI, katere člane lahko predlaga vsak član občinskega sveta. V
komisiji so lahko največ trije člani, ki niso člani občinskega sveta. |
|
|
Delo komisije vodi predsednik, ki je član občinskega
sveta. Prvo sejo komisije skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali delom v občinski upravi. |
|
|
62. člen |
|
|
Občinski svet razreši predsednika, posameznega člana
komisije občinskega sveta ali komisijo v celoti na predlog najmanj 7
članov občinskega sveta ali predsednika komisije. Predlog novih
kandidatov za člane komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje sej občinskega sveta. |
|
|
63. člen |
|
|
Svet in župan ustanovita skupne komisije. V aktu o
ustanovitvi skupne komisije se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
64. člen |
|
|
Predsednik komisije predstavlja komisijo, organizira in
vodi delo komisije, sklicuje njene seje in zastopa njena mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Seje komisije se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po
sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta, na
zahtevo župana in na predlog |
|
|
Predsednika. Gradivo za sejo komisije mora biti poslano
članom komisije najmanj pet dni pred sejo komisije, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
|
Komisija dela na sejah. Komisija lahko veljavno sprejema
svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njenih članov. Komisija
sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
Strokovno in administrativno tehniško pomoč pri pripravi
in vodenju sej komisije zagotavlja občinska uprava, ki za sejo zagotovi
tudi vse potrebne podatke in dokumente, ki jih komisija rabi za svoje
delo, zagotavlja pa tudi arhiviranje gradiva posameznih sej komisije. |
|
|
Glasovanje v komisiji je javno. |
|
|
Za delo komisije se smiselno uporabljajo določila tega
poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta ali določila
njihovih poslovnikov. |
|
|
65. člen |
|
|
Na sejo komisije so praviloma vabljeni strokovni delavci,
ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev
občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki
organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je
neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom
in statutom naslednje akte: |
|
|
• poslovnik o delu občinskega sveta, |
|
|
• proračun občine in zaključni račun |
|
|
• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, - odloke, |
|
|
• odredbe, |
|
|
• pravilnike, |
|
|
• navodila, |
|
|
• sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
67. člen |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih predlaga župan. |
|
|
Komisije občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta
lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva od občinskega
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
68. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v
arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
69. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka komisija občinskega sveta ali
član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu. |
|
|
70. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavi predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
71. člen |
|
|
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 10
dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bi obravnavan predlog
odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
72. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka, predlagajo pa se lahko tudi konkretne
spremembe in dopolnitve predloga, ki se obravnavajo pri pripravi
predloga za drugo obravnavo. |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
73. člen |
|
|
Časovno obdobje med dvema obravnavama ne sme biti krajša
od 30 in ne daljša od 90 dni. |
|
|
74. člen |
|
|
Ob začetku prve obravnave predloga odloka lahko svet
sklene: |
|
|
• da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih
rešitvah (članih) predloga odloka, |
|
|
• da se opravi razprava in glasovanje po posameznih
poglavjih predloga odloka, |
|
|
• da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih
predloga odloka. |
|
|
Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet: |
|
|
• odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v
predloženem besedilu, |
|
|
• sprejme stališča, sklepe, pripombe in predloge, ki naj
jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo, |
|
|
• odloči, da se odlok ne sprejme. |
|
|
Odločitve po tem členu se sprejemajo z večino navzočih
članov sveta. |
|
|
75. člen |
|
|
Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje,
določi rok, v katere se opravi javna obravnava predloga odloka. Javna
obravnava traja od 15 do 45 dni; občinski svet jo lahko v utemeljenih
primerih ustrezno podaljša. |
|
|
Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek
končan. |
|
|
76. člen |
|
|
Za drugo obravnavo predlagatelj odloka dopolni odlok s
stališči, sklepi, pripombami in dopolnitvami iz javne obravnave in iz
prve obravnave na občinskem svetu. |
|
|
77. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. Amandma
mora biti predložen svetu najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma. Župan lahko predlaga amandma tudi, kadar ni sam predlagatelj
odloka. Na sami seji, do konca obravnave posameznega člena, h kateremu
je bil vložen amandma, lahko predlaga amandmaje najmanj 7 članov sveta
ali predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen.
Predlagatelj lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. Župan in
predlagatelj odloka imata pravico podati mnenja k vsakemu amandmaju. |
|
|
Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi komisija sveta, v
katerega področje spada predlagani odlok. Predlagatelj amandmaja ima
pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
|
|
78. člen |
|
|
Občinski svet v drugi obravnavi odloka razpravlja in
glasuje po vrstnem redu samo o amandmajih in členih, h katerimi so bili
amandmaji vloženi, in sicer o vsakem amandmaju in členu posebej. |
|
|
Amandmaji in členi, h katerimi so podani amandmaji, se
sprejemajo z večino, ki je potrebna za sprejem odloka. Po končanem
glasovanju po prejšnjih odstavkih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji
so bili sprejeti in v kakšnem besedilu so bili členi odloka sprejeti z
oziroma na sprejete amandmaje. Na koncu občinski svet glasuje še o
naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. Svet lahko sklene, da se o
predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga
odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi
statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi občinski svet.
Če statutarno-pravna komisija ali član ugotovi, da so v odloku očitna
neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za
uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji,
glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji. |
|
|
79. člen |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali do glasovanja o naslovu odloka in o predlogu odloka v
celoti in v drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
80. člen |
|
|
Poslovnik o delu občinskega sveta sprejema po enakem
postopku, kot je določen za sprejemanje statuta. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa
drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
Prostorske izvedbene akte sprejema občinski svet v drugi
obravnavi, s tem da prvo obravnavo o teh aktih razpiše župan in o tem
informira člane občinskega sveta. |
|
|
81. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v
novi sestavina predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktiv bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega
akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
82. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi
župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prva
obravnavo predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so
določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
83. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bi na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih
aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
• manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
|
|
|
•prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
• uskladitev odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega
sveta, |
|
|
•spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča in drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k članom
sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji
vse do konca obravnave člena odloka, h kateremu je bil amandma vložen. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj 9 navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta
predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
84. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi morajo biti obravnavani v
uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem
proračuna |
|
|
85. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe občine. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
86. člen |
|
|
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto
mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 1. 11. tekočega
leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu
proračun v treh mesecih po začetku mandata. Župan predloži skupaj s
predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna. |
|
|
Župan pošlje predsednikom komisij in vsem članom
občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo
proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno
razpravo o predlogu proračuna občine. Na seji občinskega sveta župan
predstavi predlog proračuna občine in izhodišča za njegovo pripravo.
Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave.
|
|
|
87. člen |
|
|
Predsedniki komisij lahko v petnajstih dneh od vložitve
predloga proračuna občine skličejo seje komisij, na katerih župan in
predstavniki občinske uprave pojasnilo predlog proračuna občine.
Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine
najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega stavka tega
člena. |
|
|
Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da
nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine v skladu s tem
poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme
in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog
proračuna občine. |
|
|
88. člen |
|
|
V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani
občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe
in predloge. |
|
|
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
89. člen |
|
|
Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih
pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter
skliče sejo občinskega sveta, na kateri s bo razpravljalo in določalo o
sprejetju proračuna. |
|
|
90. člen |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna lahko župan in člani
občinskega sveta vložijo amandma v pisni obliki najkasneje pet dni pred
sejo občinskega sveta. |
|
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena
dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
91. člen |
|
|
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja
o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali
predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine.
Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in
šele nato o drugih amandmajih. |
|
|
92. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi,
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in
odhodkov. V dvomu lahko predsedujoči zahteva mnenje občinske uprave. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v
celoti. |
|
|
93. člen |
|
|
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje
oziroma trajanja odmora, v katerem župan pripravi predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red ga
župan obrazloži. |
|
|
O predlogu župana se na seji občinskega sveta lahko
izrečejo predstavniki posameznih skupin neodvisni svetnik. |
|
|
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je
predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu kot celoti. |
|
|
94. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v
katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog
proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
6. postopek za sprejem
rebalansa proračuna |
|
|
95. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem
postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora
biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. Predlog
rebalansa proračuna sme biti uvrščen na dnevni red seje občinskega
sveta, če so ga člani sveta dobili vsaj tri dni pred sejo. |
|
|
7. Postopek za sprejem
zaključnega računa proračuna |
|
|
96. člen |
|
|
Župan pošlje predlog zaključnega računa predsedniku
nadzornega odbora, vsem članom občinskega sveta in predsedniku komisije
za gospodarstvo in proračun. komisija za gospodarstvo in proračun
pripravi za občinski svet mnenje k zaključnemu računu. pred pričetkom
razprave o zaključnem računu poda obrazložitev predstojnik oddelka za
javne finance in družbene dejavnosti, za njim pa obrazloži mnenje
komisije predsednik komisije za gospodarstvo in proračun. |
|
|
Razprava o zaključnem računu se lahko deli na splošno
razpravo in razpravo o delih, kar se vse opravi na eni seji. |
|
|
Po končani razpravi glasuje občinski svet o zaključnem
računu v celoti. |
|
|
8. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
97. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih komisij
občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je
s poslovnikom občinskega sveta določen za sprejem odloka po rednem
postopku. |
|
|
9. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
98. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga
ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
99. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po
določilih tega poslovnika. Če svet odloči, da se glasuje tajno, se
glasovaje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno
glasovanje. |
|
|
100. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov
občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so
glasovali. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov a ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici na navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
102. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
komisij občinskega sveta |
|
|
103. člen |
|
|
Član komisije sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Če kandidatna čista ni dobila potrebne večine glasov se na
isti seji izvede posamično odločanje o imenovanju članov s predlagane
liste. Če na ta način niso bili imenovani vsi člani, se lahko predlagajo
novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji
sveta. Predloge lahko poda vsak član občinskega sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji
sveta, vendar samo glede manjkajočih članov komisije. |
|
|
Če tudi po prejšnjem odstavku niso imenovani vsi člani
komisije, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste
kandidatov. |
|
|
2. Imenovanje
podžupana – podžupanov |
|
|
104. člen |
|
|
|
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov
občinskega sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov
navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
|
105. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitev in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo
razširitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov komisij in drugih organov ter funkcionarjev
občine 106. člen |
|
|
Člani občinskega sveta in občinskih funkcionarje imajo
pravico odstopati. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani komisij, drugih organov
in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisij za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
107. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ki ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegove komisije sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
108. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na
vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu
podžupan ali tajnik občine o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti, istočasno pa utemeljiti
zakaj sklepa ni mogoče izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
109. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih komisij je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu občinskega sveta, komisij občinskega sveta,
župan in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet ali župan lahko sklene, da se o seji izda
uradno obvestilo za javnost. Sporočila in poročila o delu občinskih
organov se objavljajo preko lokalne televizije, radia, časopisa in
drugih medijev, lahko pa tudi v svojem glasilu. |
|
|
110. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisnik sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
komisij, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje.. |
|
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNJEM STANJU |
|
|
111. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov
in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitev predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih
odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
112. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo po enakem
postopku kot sam poslovnik. Pobudo lahko poda vsak, ki je upravičen
podati pobudo za spremembo in dopolnitev občinskega statuta. Predlog
sprememb in dopolnitev poslovnika pripravi za prvo in drugo obravnavo
statutarno-pravna komisija. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
113. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči ali na njegovo
zahtevo strokovni delavec občinske uprave. Če je predsedujoči ne more
odločiti oziroma meni, da je podana razlaga neustrezna, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna
komisija. |
|
|
Vsak član, ki ga je dala statutarno-pravna komisija,
odloči svet. |
|
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
|
114. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem
vestniku Zasavja. |
|
|
Ko stopi v veljavo ta poslovnik, prenehata veljati
poslovnik občinskega sveta (UVZ št. 16/95) in poslovni sklep, s katerim
je občinski svet opredelil postopek sprejemanja odlokov v 2. obravnavi. |
|
|
|
|
|
Številka: 01503-4/99 |
|
|
Datum: 22. 11. 1999 |
|
|
|
|
|
ŽUPAN |
|
|
OBČINE TRBOVLJE |
|
|
Ladislav Žiga ŽGAJNAR |
|
|
s.r. |
|