New Page 2

 

Na podlagi 23. člena Statuta občine Trbovlje (UVZ št. 8/95, 9/98 in 15/98) je Občinski svet Občine Trbovlje, na 8. seji dne 22.11.1999 sprejel v prečiščenem besedilu

 

 

POSLOVNIK

 

 

OBČINSKEGA SVETA

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).

 

 

2. člen

 

 

Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje komisij občinskega sveta in njenih članov. Način dela komisij se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi komisij, lahko pa tudi s poslovniki komisij.

 

 

3. člen

 

 

Občinski svet in njegove komisije poslujejo v slovenskem jeziku.

 

 

4. člen

 

 

Delo sveta in njegovih komisij je javno.

 

 

Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

 

 

Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njihovih komisij določa ta poslovnik.

 

 

5. člen

 

 

Svet dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah. Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.

 

 

6. člen

 

 

Svet predstavlja župan, komisijo občinskega sveta pa predsednik komisije.

 

 

7. člen

 

 

Svet uporablja pečat občine, ki je  določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«.

 

 

Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in  aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.

 

 

Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi komisije sveta. Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine.

 

 

II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA

 

 

8. člen

 

 

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.

 

 

Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.

 

 

Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani.

 

 

9. člen

 

 

Prvo sejo sveta vodi župan.

 

 

Na prvi seji svet izmed navzočih članov imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.

 

 

Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.

 

 

Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitev o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.

 

 

10. člen

 

 

Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

 

 

Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu po odloča posebej.

 

 

Član, katerega mandata je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

 

 

Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 

 

 

11. člen

 

 

Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopi mandat navoizvoljeni člani in novi župan, mandat dotedanjim članom in županu pa preneha.

 

 

S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih komisijah občinskega sveta.

 

 

Članom, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov javnih podjetij ter skladov, v katerih so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.

 

 

12. člen

 

 

Ko je svet konstituiran, imenuje na predlog članov sveta najprej izmed svojih članov komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svojo stalno komisijo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in komisijah ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.

 

 

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA

 

 

1. Splošne določbe

 

 

13. člen

 

 

Pravice in dolžnosti članov so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Člani imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih komisijah, katerih člani so. Člani se lahko udeležujejo tudi sej drugih komisij in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

 

 

Član ima pravico:

 

 

•  predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;

 

 

• glasovati o predlogih splošnih aktov občine in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila – amandmaje teh predlogov;

 

 

• sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta;

 

 

• predlagati kandidate za člane občinskih organov, komisij občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike;

 

 

• dati pobudo nadzornemu odboru, da obravnava določeno vprašanje.

 

 

Član ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugimi predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

 

 

Član ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.

 

 

14. člen

 

 

Član ne more biti na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

 

 

Član nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnosti člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.

 

 

15. člen

 

 

Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu občinskega sveta.

 

 

2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta

 

 

16. člen

 

 

Član ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih komisijah.

 

 

Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.

 

 

Član ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter jim lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.

 

 

17. člen

 

 

Član zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.

 

 

Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.

 

 

Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna.

 

 

V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

 

 

Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobudi pa ne več kot 5 minut.

 

 

Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.

 

 

Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno pristojna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.

 

 

Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta.  Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pogled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovoriti na naslednji seji.

 

 

Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovori pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobuda, za katere lahko tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članov s sklicem na prvi naslednji redni seji, najkasneje pa v 60 dneh.

 

 

18. člen

 

 

Če član ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer določi svet z glasovanjem.

 

 

Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.

 

 

3. odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnost s sej sveta in komisij

 

 

19. člen

 

 

Član je dolžan udeleževati sej sveta in komisij, katerih član je.

 

 

Če ne more priti na sejo sveta ali komisije, katere član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika komisije najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika komisije o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.

 

 

Članu sveta, ki se ne udeleži seje občinskega  sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.

 

 

Če se član komisije iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej komisije v koledarskem letu, ali da se petkrat opraviči v enakem obdobju, razen v primeru bolezni, predsednik komisije predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.

 

 

IV. DELOVNO PODROČJE SVETA

 

 

20. člen

 

 

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Svet opravlja zadeva iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statuta občine.

 

 

V. SEJE SVETA

 

 

1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji

 

 

21. člen

 

 

Občinski svet dela in odloča na sejah.

 

 

Seje sveta sklicuje župan.

 

 

Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

 

 

22. člen

 

 

Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo, če pa so na dnevnem redu odloki ali proračun, mora biti vabilo poslano najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj sz vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.

 

 

Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje župani, predsedniku nadzornega odbora občine, tajniku občine in predstojnikom organov občinske uprave.

 

 

23. člen

 

 

Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.

 

 

Izredno sejo občinskega seta lahko skliče župan na predlog komisije sveta ali na zahtevo 7  članov sveta ali na lastno pobudo.

 

 

V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti predloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Vabilo na izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.

 

 

Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom občinskega sveta tudi gradivo za sejo.  Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, s eseja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.

 

 

24. člen

 

 

Župan lahko na predlog upravičenih predlagateljev iz 21. člena razpiše korespondenčno sejo občinskega sveta. Za takšno sejo mora biti članom poslano gradivo z utemeljitvijo in predlogi sklepov. Člani sveta se morajo o predloženih sklepih opredeliti telefonsko ali osebno s podpisom izjave  pri strokovnem sodelavcu v občinski upravi, ki je zadolžen za delo občinskega sveta, in sicer v treh dneh po prejemu gradiva za sejo.

 

 

Korespondenčna seja se lahko skliče le za odločanje o formalnih in njunih uskladitvah občinskih aktov z zakoni ali drugimi državnimi predpisi.

 

 

Korespondenčne seje ni mogoče sklicati za spreminjanje oz. dopolnjevanje statuta občine, proračuna, poslovnika občinskega sveta ter odlokov, s katerimi se na novo uvajajo ali spreminjajo že sprejete finančne obveznosti za občino ali občane ali če se pomembneje spremenijo prostorski dokumenti v občini.

 

 

25. člen

 

 

Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma tajnik občine.

 

 

Vabilo se pošlje vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.

 

 

26. člen

 

 

Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. Pred oblikovanjem dnevnega reda se lahko župan posvetuje s  predstavniki svetniških skupin in samostojnimi in neodvisnimi svetniki.  

 

 

Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.

 

 

V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.

 

 

Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

 

 

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

 

 

Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župana, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.

 

 

27. člen

 

 

Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).

 

 

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

 

 

28. člen

 

 

Seje občinskega sveta so javne.

 

 

Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.

 

 

Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.

 

 

Občan, ki se udeleži seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.

 

 

Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spreminja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.

 

 

Predsedujoči predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitve varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe, zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

 

 

Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.

 

 

2. Potek seje

 

 

29. člen

 

 

Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

 

 

Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.

 

 

Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

 

 

Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

 

 

30. člen

 

 

Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.

 

 

Član lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.

 

 

Zapisnik se lahko z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

 

 

31. člen

 

 

Svet na začetku seje določi dnevni red.

 

 

Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zahteve ukinejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.

 

 

Zadeve, za katere tako predlaga predsedujoči, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda, pri čemer poda predsedujoči kratko pojasnilo.

 

 

Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko spremenijo le. Če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. V takih primerih mora predlagatelj podati ustrezno obrazložitev. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.

 

 

Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

 

 

32. člen

 

 

Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.

 

 

Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.

 

 

Spremembo dnevnega reda obravnave posameznih točk lahko predlaga predsedujoči in vsak član. O predlogu odloči svet z glasovanjem.

 

 

33. člen

 

 

Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.

 

 

Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.

 

 

Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.

 

 

Če župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik komisije občinskega sveta, ki je zadevo obravnavala.

 

 

Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika komisije telesa lahko traja največ po deset minut.

 

 

Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.

 

 

Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa  pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na, v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.

 

 

Ko je vrtni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati.

 

 

Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.

 

 

34. člen

 

 

Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.

 

 

Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzema besede lahko razpravljavec ugovarja.  O ugovoru odloči svet brez razprave.

 

 

35. člen

 

 

Članu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj ko jo zahteva.

 

 

Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.

 

 

Če član zahteva besedo. Da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebne pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.

 

 

36. člen

 

 

Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti nove oziroma dodatne predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

 

 

Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.

 

 

Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v komisiji in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče pričakovati niti v nadaljevanju seje predsedujoči sejo konča.

 

 

37. člen

 

 

Seje občinskega sveta se sklicujejo ob sedemnajsti uri (v zimskem času) in ob osemnajsti uri (v poletnem času).

 

 

Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.

 

 

Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave amandmajev, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitev zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.

 

 

Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.

 

 

38. člen

 

 

Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.

 

 

Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.

 

 

3. Vzdrževanje reda na seji

 

 

39. člen

 

 

Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.

 

 

Predsedujoči skrbi da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsedujoči.

 

 

40. člen

 

 

Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:

 

 

•  opomin,

 

 

• odvzem besede,

 

 

• odstranitev s seje ali z dela seje.

 

 

41. člen

 

 

Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega sogovorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.

 

 

Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.

 

 

Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.

 

 

Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

 

 

42. člen

 

 

Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

 

 

43. člen

 

 

Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

 

 

4. Odločanje

 

 

44. člen

 

 

Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča več kot polovica članov.

 

 

Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.

 

 

Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni dvorani.

 

 

Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.

 

 

45. člen

 

 

Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla »ZA« njen sprejem.

 

 

46. člen

 

 

Občinski svet pravilo,a odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, le tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da predsedujoči ali najmanj 7 članov.

 

 

47. člen

 

 

Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.

 

 

Član ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.

 

 

Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

 

 

48. člen

 

 

Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.

 

 

49. člen

 

 

Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.

 

 

Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj 7 članov sveta.

 

 

Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«.

 

 

50. člen

 

 

Tajno se glasuje z glasovnicami.

 

 

Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.

 

 

Administrativno – tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.

 

 

Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.

 

 

Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.

 

 

Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.

 

 

Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

 

 

Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredeli »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani , »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.

 

 

Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

 

 

Ko član izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovno skrinjico.

 

 

51. člen

 

 

Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.

 

 

Ugotovitev izida glasovanja obsega:

 

 

• število razdeljenih glasovnic,

 

 

• število oddanih glasovnic,

 

 

• število neveljavnih glasovnic,

 

 

• število veljavnih glasovnic,

 

 

• število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidati število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

 

 

• ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan.

 

 

O ugotovitvah rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

 

 

Predsedujoči takoj po ugotovitvah rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.

 

 

52. člen

 

 

Če član utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

 

 

O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki  ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.

 

 

5. Zapisnik seje občinskega sveta

 

 

53. člen

 

 

O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik.

 

 

Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predložena oziroma obravnavano na seji.

 

 

Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave.

 

 

Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih in korespondenčnih sej občinskega sveta.

 

 

Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete,  se zapišejo  v zapisnik ustrezne spremembe. Član občinskega sveta lahko zahteva, da se njegova razprava vnese v zapisnik dobesedno. O čemer svet ne glasuje.

 

 

Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.

 

 

Po sprejemu zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se izobesi na oglasni deski v avli občinske zgradbe. Zapisnik nejavne seje oziroma del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.

 

 

54. člen

 

 

Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana.

 

 

Magnetofonski trak se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom seje.

 

 

Član, oziroma drug udeleženec seje, če je  za to dobil dovoljene predsedujočega , ima pravico poslušati magnetofonski trak. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.

 

 

Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka, ki se nanaša na njegovo razpravo dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega je zahteval prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu.

 

 

55. člen

 

 

Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

 

 

Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave.

 

 

O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.

 

 

56. člen

 

 

Član ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih  občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledno.

 

 

V primeru dokumentiranega gradiva zaupne narave odloči o vpogled župan v skladu z zakonom ali aktom občinskega sveta.

 

 

6. Strokovno in administrativno tehnična opravila za svet

 

 

57. člen

 

 

Strokovno in administrativno tehnična dela za občinski svet in za komisije občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi.

 

 

Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih komisij, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.

 

 

7. Komisije občinskega sveta

 

 

58. člen

 

 

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.

 

 

Ostale komisije občinskega sveta določa statut občine, ki določi tudi število članov v teh komisijah.

 

 

59. člen

 

 

Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije. Komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

 

 

Komisija občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

 

60. člen

 

 

Občasne komisije ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge komisije in število članov ter opravi imenovanje.

 

 

Župan lahko za pripravo predlogov, za katere je pooblaščen po statutu, oblikuje razne strokovne občasne skupine.

 

 

61. člen

 

 

Predlog kandidatov za člane komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen za predlog imenovanja KMVVI, katere člane lahko predlaga vsak član občinskega sveta. V komisiji so lahko največ trije člani, ki niso člani občinskega sveta.

 

 

Delo komisije vodi predsednik, ki je član občinskega sveta. Prvo sejo komisije skliče župan.

 

 

Članstvo v komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali delom v občinski upravi.

 

 

62. člen

 

 

Občinski svet razreši predsednika, posameznega člana komisije občinskega  sveta ali komisijo v celoti na predlog najmanj 7 članov občinskega sveta ali predsednika komisije. Predlog novih kandidatov za člane komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje sej občinskega sveta.

 

 

63. člen

 

 

Svet in župan ustanovita skupne komisije. V aktu o ustanovitvi skupne komisije se določi njihova sestava in naloge.

 

 

64. člen

 

 

Predsednik komisije predstavlja komisijo, organizira in vodi delo komisije, sklicuje njene seje in zastopa njena mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.

 

 

Seje komisije se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta, na zahtevo župana in na predlog

 

 

Predsednika. Gradivo za sejo komisije mora biti poslano članom komisije najmanj pet dni pred sejo komisije, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

 

 

Komisija dela na sejah. Komisija lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina  njenih članov. Komisija sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.

 

 

Strokovno in administrativno tehniško pomoč pri pripravi in vodenju sej komisije zagotavlja občinska uprava, ki za sejo zagotovi tudi vse potrebne podatke in dokumente, ki jih komisija rabi za svoje delo, zagotavlja pa tudi arhiviranje gradiva posameznih sej komisije.

 

 

Glasovanje v komisiji je javno.

 

 

Za delo komisije se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta ali določila njihovih poslovnikov.

 

 

65. člen

 

 

Na sejo komisije so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

 

 

VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA

 

 

1. Splošne določbe

 

 

66. člen

 

 

Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:

 

 

• poslovnik o delu občinskega sveta,

 

 

• proračun občine in zaključni račun

 

 

• planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, - odloke,

 

 

• odredbe,

 

 

• pravilnike,

 

 

• navodila,

 

 

• sklepe.

 

 

Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.

 

 

Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.

 

 

67. člen

 

 

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih predlaga župan.

 

 

Komisije občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

 

 

Najmanj 5% volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

 

 

68. člen

 

 

Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.

 

 

Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.

 

 

2. Postopek za sprejem odloka

 

 

69. člen

 

 

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

 

 

Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

 

 

Če je predlagatelj odloka komisija občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu.

 

 

70. člen

 

 

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi predloga odloka na sejah občinskega sveta.

 

 

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

 

 

71. člen

 

 

Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bi obravnavan predlog odloka.

 

 

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

 

 

72. člen

 

 

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka, predlagajo pa se lahko tudi konkretne spremembe in dopolnitve predloga, ki se obravnavajo pri pripravi predloga za drugo obravnavo.

 

 

Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

 

 

73. člen

 

 

Časovno obdobje med dvema obravnavama ne sme biti krajša od 30 in ne daljša od 90 dni.

 

 

74. člen

 

 

Ob začetku prve obravnave predloga odloka lahko svet sklene:

 

 

• da se opravi razprava in glasovanje o posameznih spornih rešitvah (članih) predloga odloka,

 

 

• da se opravi razprava in glasovanje po posameznih poglavjih predloga odloka,

 

 

• da se opravi razprava skupaj o več ali o vseh poglavjih predloga odloka.

 

 

Na koncu prve obravnave predloga odloka lahko svet:

 

 

• odloči, da se opravi druga obravnava predloga odloka v predloženem besedilu,

 

 

• sprejme stališča, sklepe, pripombe in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi za drugo obravnavo,

 

 

• odloči, da se odlok ne sprejme.

 

 

Odločitve po tem členu se sprejemajo z večino navzočih članov sveta.

 

 

75. člen

 

 

Če svet odloči, da se obravnava predloga odloka nadaljuje, določi rok, v katere se opravi javna obravnava predloga odloka. Javna obravnava traja od 15 do 45 dni; občinski svet jo lahko v utemeljenih primerih ustrezno podaljša.

 

 

Če svet odloči, da se odlok ne sprejme, je postopek končan.

 

 

76. člen

 

 

Za drugo obravnavo predlagatelj odloka dopolni odlok s stališči, sklepi, pripombami in dopolnitvami iz javne obravnave in iz prve obravnave na občinskem svetu.

 

 

77. člen

 

 

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. Amandma mora biti predložen svetu najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. Župan lahko predlaga amandma tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. Na sami seji, do konca obravnave posameznega člena, h kateremu je bil vložen amandma, lahko predlaga amandmaje najmanj 7 članov sveta ali predlagatelj odloka.

 

 

Amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. Predlagatelj lahko amandma na seji tudi ustno obrazloži. Župan in predlagatelj odloka imata pravico podati mnenja k vsakemu amandmaju.

 

 

Svoje mnenje o amandmaju lahko poda tudi komisija sveta, v katerega področje spada predlagani odlok. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

 

 

78. člen

 

 

Občinski svet v drugi obravnavi odloka razpravlja in glasuje po vrstnem redu samo o amandmajih in členih, h katerimi so bili amandmaji vloženi, in sicer o vsakem amandmaju in členu posebej.

 

 

Amandmaji in členi, h katerimi so podani amandmaji, se sprejemajo z večino, ki je potrebna za sprejem odloka. Po končanem glasovanju po prejšnjih odstavkih predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in v kakšnem besedilu so bili členi odloka sprejeti z oziroma na sprejete amandmaje. Na koncu občinski svet glasuje še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti. Svet lahko sklene, da se o predlogu odloka v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga odloka z vnesenimi in sprejetimi amandmaji. Celovito besedilo pripravi statutarno-pravna komisija ali drug organ, ki ga določi občinski svet. Če statutarno-pravna komisija ali član ugotovi, da so v odloku očitna neskladja med posameznimi členi odloka, lahko predlaga amandmaje za uskladitev. Če ni mogoče pripraviti celovitega besedila na isti seji, glasuje svet o sprejemu odloka na prvi prihodnji seji.

 

 

79. člen

 

 

Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali do glasovanja o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti in v drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.

 

 

80. člen

 

 

Poslovnik o delu občinskega sveta sprejema po enakem postopku, kot je določen za sprejemanje statuta.

 

 

O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi.

 

 

Prostorske izvedbene akte sprejema občinski svet v drugi obravnavi, s tem da prvo obravnavo o teh aktih razpiše župan in o tem informira člane občinskega sveta.

 

 

81. člen

 

 

Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.

 

 

V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavina predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktiv bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.

 

 

Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.

 

 

3. Hitri postopek za sprejem odlokov

 

 

82. člen

 

 

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.

 

 

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

 

 

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.

 

 

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

 

 

Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prva obravnavo predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

 

 

4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov

 

 

83. člen

 

 

Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bi na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:

 

 

• manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,  

 

 

•prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z zakonom,

 

 

• uskladitev odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,

 

 

•spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča in drugih pristojnih organov.

 

 

V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k članom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave člena odloka, h kateremu je bil amandma vložen.

 

 

Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj 9 navzočih članov občinskega sveta.

 

 

Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.

 

 

84. člen

 

 

Statut, odloki in drugi predpisi morajo biti obravnavani v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

 

 

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

 

 

5. Postopek za sprejem proračuna

 

 

85. člen

 

 

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine.

 

 

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

 

 

86. člen

 

 

Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 1. 11. tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu proračun v treh mesecih po začetku mandata. Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna.

 

 

Župan pošlje predsednikom komisij in vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine in izhodišča za njegovo pripravo. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. 

 

 

87. člen

 

 

Predsedniki komisij lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine skličejo seje komisij, na katerih župan in predstavniki občinske uprave pojasnilo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po preteku roka iz prejšnjega stavka tega člena.

 

 

Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine v skladu s tem poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine.

 

 

88. člen

 

 

V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge.

 

 

Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

 

 

89. člen

 

 

Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri s bo razpravljalo in določalo o sprejetju proračuna.

 

 

90. člen

 

 

Na dopolnjen predlog proračuna lahko župan in člani občinskega sveta vložijo amandma v pisni obliki najkasneje pet dni pred sejo občinskega sveta.

 

 

Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.

 

 

91. člen

 

 

Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato  o drugih amandmajih.

 

 

92. člen

 

 

Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi,  ali  je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. V dvomu lahko predsedujoči zahteva mnenje občinske uprave.

 

 

Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti.

 

 

93. člen

 

 

Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma trajanja odmora, v katerem župan pripravi predlog uskladitve.

 

 

Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red ga župan obrazloži.

 

 

O predlogu župana se na seji občinskega sveta lahko izrečejo predstavniki posameznih skupin  neodvisni svetnik.

 

 

Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če  je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu kot celoti.

 

 

94. člen

 

 

Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

 

 

6. postopek za sprejem rebalansa proračuna

 

 

95. člen

 

 

Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.

 

 

Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. Predlog rebalansa proračuna sme biti uvrščen na dnevni red seje občinskega sveta, če so ga člani sveta dobili vsaj tri dni pred sejo.

 

 

7. Postopek za sprejem zaključnega računa proračuna

 

 

96. člen

 

 

Župan pošlje predlog zaključnega računa predsedniku nadzornega odbora, vsem članom občinskega sveta in predsedniku komisije za gospodarstvo in proračun. komisija za gospodarstvo in proračun pripravi za občinski svet mnenje k zaključnemu računu. pred pričetkom razprave o zaključnem računu poda obrazložitev predstojnik oddelka za javne finance in družbene dejavnosti, za njim pa obrazloži mnenje komisije predsednik komisije za gospodarstvo in proračun.

 

 

Razprava o zaključnem računu se lahko deli na splošno razpravo in razpravo o delih, kar se vse opravi na eni seji.

 

 

Po končani razpravi glasuje občinski svet o zaključnem računu v celoti.

 

 

8. Postopek za sprejem obvezne razlage

 

 

97. člen

 

 

Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.

 

 

Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

 

 

Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih komisij občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.

 

 

Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s poslovnikom občinskega sveta določen za sprejem odloka po rednem postopku.

 

 

9. Postopek za sprejem prečiščenega besedila

 

 

98. člen

 

 

Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt.

 

 

Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.

 

 

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA

 

 

99. člen

 

 

Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovaje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

 

 

100. člen

 

 

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

 

 

Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

 

 

Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.

 

 

101. člen

 

 

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov a ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.

 

 

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici na navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.

 

 

Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.

 

 

102. člen

 

 

Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

 

 

1. Imenovanje članov komisij občinskega sveta

 

 

103. člen

 

 

Član komisije sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

Če kandidatna čista ni dobila potrebne večine glasov se na isti seji izvede posamično odločanje o imenovanju članov s predlagane liste. Če na ta način niso bili imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. Predloge lahko poda vsak član občinskega sveta.

 

 

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov komisije.

 

 

Če tudi po prejšnjem odstavku niso imenovani vsi člani komisije, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.

 

 

2. Imenovanje podžupana – podžupanov

 

 

104. člen

 

 

 

 

 

Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta.

 

 

O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.

 

 

Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.

 

 

3. Postopek za razrešitev

 

 

105. člen

 

 

Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje.

 

 

Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitev in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razširitev.

 

 

Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.

 

 

Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo imenovanje.

 

 

4. Odstop članov občinskega sveta, članov komisij in drugih organov ter funkcionarjev občine 106. člen

 

 

Člani občinskega sveta in občinskih funkcionarje imajo pravico odstopati. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.

 

 

Pravico odstopiti imajo tudi člani komisij, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

 

 

Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.

 

 

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM

 

 

107. člen

 

 

Župan predstavlja občinski svet, ki ga sklicuje in vodi njegove seje.

 

 

Župan in  svet ter njegove komisije sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

 

 

Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

 

 

108. člen

 

 

Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.

 

 

V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

 

 

Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti, istočasno pa utemeljiti zakaj sklepa ni mogoče izvršiti.

 

 

Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.

 

 

Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.

 

 

IX. JAVNOST DELA

 

 

109. člen

 

 

Delo občinskega sveta in njegovih komisij je javno.

 

 

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.

 

 

Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, komisij občinskega sveta, župan in občinske uprave.

 

 

Občinski svet ali župan lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. Sporočila in poročila o delu občinskih organov se objavljajo preko lokalne televizije, radia, časopisa in drugih medijev, lahko pa tudi v svojem glasilu.

 

 

110. člen

 

 

Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.

 

 

Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisnik sej in druge informacije o delu občinskih organov.

 

 

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in komisij, ki so zaupne narave.

 

 

Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje..

 

 

X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNJEM STANJU

 

 

111. člen

 

 

V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.

 

 

Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitev predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.

 

 

XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA

 

 

112. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo po enakem postopku kot sam poslovnik. Pobudo lahko poda vsak, ki je upravičen podati pobudo za spremembo in dopolnitev občinskega statuta. Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika pripravi za prvo in drugo obravnavo statutarno-pravna komisija.

 

 

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.

 

 

113. člen

 

 

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči ali na njegovo zahtevo strokovni delavec  občinske uprave. Če je predsedujoči ne more odločiti oziroma meni, da je podana razlaga neustrezna, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.

 

 

Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.

 

 

Vsak član, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.

 

 

XII. KONČNA DOLOČBA

 

 

114. člen

 

 

Ta poslovnik začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

 

 

Ko stopi v veljavo ta poslovnik, prenehata veljati poslovnik občinskega sveta (UVZ št. 16/95) in poslovni sklep, s katerim je občinski svet opredelil postopek sprejemanja odlokov v 2. obravnavi.

 

 

 

 

 

Številka: 01503-4/99

 

 

Datum: 22. 11. 1999

 

 

 

 

 

ŽUPAN

 

 

OBČINE TRBOVLJE

 

 

Ladislav Žiga ŽGAJNAR

 

 

s.r.