|
Na podlagi 3., 7., 32. in 33. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98),
29. in 61. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94,
14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98,
68/98, 74/98, 12/99, 36/99, 59/99, 70/00, 94/00, 100/00, 28/01, 87/01,
16/02, 51/02, 108/03, 77/04 ter odločitve ustavnega sodišča, Uradni list
RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99,
70/00, 194/00, 100/00, 28/01, 16/02, 108/03, 77/04), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004), 3. in 17. člena
Zakona
o prekrških ZP1 UPB2 (Uradni list RS, št. 55/05), 2. in 4. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02) in 18.
člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96,
35/00 in 85/02) je Svet Mestne občine Kranj na 28. seji dne 28. 9. 2005
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o urejanju, varstvu in
vzdrževanju javnih zelenih površin ter otroških igrišč na območju Mestne
občine Kranj |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(Predmet odloka) |
|
|
(1) Ta odlok določa urejanje, varovanje
in vzdrževanje javnih zelenih površin ter javnih otroških igrišč v
ureditvenih območjih naselij v lasti Mestne občine Kranj s ciljem, da se
ohrani njihova ekološka, sociološka, estetska, vzgojno-izobraževalna in
naravovarstvena zasnova. |
|
|
(2) Mestna občina Kranj lahko posamezne
zelene površine izven ureditvenih območij naselij zaščiti s posebnim
odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
(Način izvajanja odloka) |
|
|
(1) Urejanje, varstvo in vzdrževanje
javnih zelenih površin ter otroških igrišč v ureditvenih območjih
naselij v lasti Mestne občine Kranj je obvezna gospodarska javna služba
(v nadaljnjem besedilu: javna služba). Izvajanje javne službe zagotavlja
Mestna občina Kranj v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah s
podelitvijo koncesije pravni osebi zasebnega prava ali fizični osebi, ki
je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in
izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju:
izvajalec javne službe). |
|
|
(2) Druge zelene površine v lasti
pravnih in fizičnih oseb urejajo, varujejo in vzdržujejo lastniki
oziroma uporabniki površin. |
|
|
II. RAZVRSTITEV ZELENIH POVRŠIN |
|
|
3. člen |
|
|
(Vrste zelenih površin) |
|
|
(1) Zelene površine v ureditvenih
območjih naselij so: |
|
|
I. javne zelene površine v lasti ali v
upravljanju Mestne občine Kranj, ki so pod enakimi pogoji namenjene vsem
uporabnikom, |
|
|
II. druge zelene površine v lasti
pravnih in fizičnih oseb, ki niso pod enakimi pogoji namenjene vsem
uporabnikom (v nadaljevanju: zasebne zelene površine). |
|
|
4. člen |
|
|
(Javne zelene površine in zasebne
zelene površine) |
|
|
(1) Javne zelene površine so po tem
odloku hortikulturno urejene javne površine in površine okoli javnih
objektov, predvsem pa: |
|
|
I. javni parki, nasadi, drevoredi,
zelenice, sprehajališča in pešpoti na javnih zelenih površinah, |
|
|
II. zelene površine ob javnih cestah in
poteh, vodnih tokovih, športnih igriščih, kopališčih in otroških
igriščih, |
|
|
III. zelene površine ob spomeniških,
zgodovinskih ter posameznih turističnih objektih v javni lasti, če je
njihovo urejanje v pristojnosti Mestne občine Kranj, |
|
|
IV. zelene površine okoli javnih
zaklonišč, |
|
|
V. zelene površine v stanovanjskih
naseljih, |
|
|
VI. zelene površine na pokopališču, če
je njihovo urejanje v pristojnosti Mestne občine Kranj, |
|
|
VII. varovalni in zaščitni nasadi,
posamezna okrasna drevesa ali skupine dreves, ki bistveno vplivajo na
podobo krajine na celotnem območju Mestne občine Kranj, |
|
|
VIII. zelene in rekreacijske površine
določene s posebnimi predpisi Mestne občine Kranj, |
|
|
IX. vse druge zelene površine, ki so s
prostorskimi dokumenti ali drugimi akti pristojnega državnega organa
oziroma organa mestne občine opredeljene kot javne zelene površine. |
|
|
(2) Za javne zelene površine se po tem
odloku štejejo tudi javna otroška igrišča, urejena na javnih površinah. |
|
|
(3) Vsi predmeti, naprave in
infrastrukturni objekti, ki so na javnih zelenih površinah in so
namenjeni urejanju, vzdrževanju in varstvu ter rabi zelenih površin, so
del javnih zelenih površin. |
|
|
(4) Javne zelene površine so določene v
katastru javnih zelenih površin v Mestni občini Kranj, ki mora poleg
splošnih podatkov vsebovati tudi kategorizacijo zelenih površin.
Kataster javnih zelenih površin mora voditi izvajalec javne gospodarske
službe in ga je dolžan izdelati v enem letu po izbiri. |
|
|
(5) Zasebne zelene površine so
zemljišča v območju naselij, ki funkcionalno pripadajo zazidanemu
stavbnemu zemljišču, in nezazidana stavbna zemljišča. |
|
|
5. člen |
|
|
(Določitev zemljišča kot zelene
površine) |
|
|
O tem, ali je posamezno zemljišče
zelena površina po tem odloku, odloči v dvomljivih primerih občinska
uprava z odločbo. |
|
|
III. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN |
|
|
6. člen |
|
|
(Nove zelene površine) |
|
|
(1) Nove javne zelene površine se lahko
pridobivajo in urejajo samo v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti in
na njihovi podlagi izdanimi dovoljenji za posege v prostor. |
|
|
(2) Investitorji gradenj objektov v
ureditvenih območjih naselij so dolžni v skladu s prostorskimi
izvedbenimi načrti poskrbeti za estetsko, varno in naravnim pogojem
primerno ureditev okolja novih gradbenih objektov. |
|
|
(3) Nove javne zelene površine na
območjih naselij, ki niso vključene v prostorskih izvedbenih načrtih, se
načrtujejo na osnovi programa, ki ga pripravi občinski upravni organ,
pristojen za komunalne zadeve (v nadaljevanju: pristojni občinski
organ), v sodelovanju z občinskim upravnim organom, pristojnim za
okolje, sprejme pa ga občinski svet. |
|
|
7. člen |
|
|
(Načrt urejanja zelenih površin ob
novogradnjah) |
|
|
(1) Za zagotovitev primernega videza
naselja in zagotovitev pravic drugih fizičnih in pravnih oseb mora
investitor stanovanjskega, poslovnega, industrijskega ali drugega
objekta javnega pomena v projektni dokumentaciji določiti načrt urejanja
zelenih površin ob objektu, ki ga namerava graditi. Načrt urejanja
zelenih površin obsega ureditveni načrt zelenih površin in predlog
hranjenja rodovitne zemlje v času gradnje. |
|
|
(2) Soglasje o usklajenosti načrta
urejanja zelenih površin s prostorskimi izvedbenimi akti izda pristojni
občinski organ. |
|
|
(3) Gradbeno dovoljenje se lahko izda
šele po pridobljenem soglasju iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
8. člen |
|
|
(Načrt urejanja zelenih površin) |
|
|
(1) Javne zelene površine se urejajo z
načrtom urejanja javnih zelenih površin, ki mora vsebovati program
ureditve javnih zelenih površin in zavarovanja posameznih značilnih
javnih zelenih površin, drevoredov in zelenih površin ob pomembnejših
prometnicah, križiščih, ob objektih, urejenih vodnih strugah ipd. Načrt
urejanja javnih zelenih površin izdela izvajalec javne službe v šestih
mesecih po začetku izvajanja koncesije. |
|
|
(2) Načrt ureditve javnih zelenih
površin mora biti usklajen z omrežjem komunalnih in energetskih naprav
ter objektov s priključki na komunalne naprave. |
|
|
9. člen |
|
|
(Urejanje zasebnih zelenih površin) |
|
|
(1) Zasebne zelene površine, ki mejijo
na javne površine, morajo biti urejene tako, da ne kvarijo estetskega
videza naselja in zagotavljajo pravice drugih fizičnih in pravnih oseb
ter javno in prometno varnost. |
|
|
(2) Za zasaditev zasebnih zelenih
površin ob javnih prometnih površinah z živo mejo, drevjem ali drugimi
visokoraslimi nasadi, mora lastnik pridobiti soglasje pristojnega
občinskega organa. |
|
|
(3) Investitorjem individualnih
stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti načrta urejanja zelenih
površin. Zelene površine teh gradenj se morajo urediti v skladu s
projektno dokumentacijo. |
|
|
10. člen |
|
|
(Urejanje javnih otroških igrišč) |
|
|
(1) Javna otroška igrišča se urejajo v
okviru javnih zelenih površin. |
|
|
(2) Javna otroška igrišča morajo biti
ločena od ostalega prostora, predvsem od javnih prometnih površin.
Ločitev otroških igrišč od ostalega prostora mora biti izvedena tako, da
ni ogrožena varnost uporabnikov igrišč. |
|
|
(3) Javna otroška igrišča morajo biti
opremljena z igrali in opremo, ki ob normalni uporabi ne ogroža
uporabnikov igrišč. |
|
|
11. člen |
|
|
(Ravnanje s plodno zemljo) |
|
|
Pri urejanju javnih zelenih površin
morajo izvajalec javne službe in drugi izvajalci posegov na zelenih
površinah ravnati s plodno zemljo tako, kot to določajo predpisi o
ravnanju s plodno zemljo. |
|
|
12. člen |
|
|
(Urejanje in vzdrževanje gozdov) |
|
|
Za urejanje in vzdrževanje gozdov in
zemljišč, ki so po zakonu o gozdovih določene kot gozdne površine,
veljajo predpisi o gozdovih. |
|
|
IV. IZVAJANJE POSEGOV NA ZELENIH
POVRŠINAH |
|
|
13. člen |
|
|
(Poseg v javne zelene površine) |
|
|
(1) Dovoljeni posegi v javne zelene
površine so: |
|
|
– redna vzdrževalna dela in ukrepi za
varovanje javnih zelenih površin, |
|
|
– preurejanje javnih zelenih površin
zaradi spremembe njihove namembnosti, |
|
|
– obnove dotrajanih ali poškodovanih
elementov javnih zelenih površin, |
|
|
– gradnja in vzdrževanje komunalne,
energetske in druge infrastrukture, |
|
|
– nujna dela na komunalni, energetski
in drugi infrastrukturi, |
|
|
– poseganje za potrebe varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
(2) Poseg v javne zelene površine je
dovoljen le v okviru načrta urejanja javnih zelenih površin, gradbenih
dovoljenj ali soglasja pristojnega občinskega organa oziroma, če je to
potrebno zaradi varstva zelenih površin ter javne varnosti ali varnosti
v cestnem prometu. |
|
|
(3) Poseg v zasebne zelene površine je
dovoljen v okviru prostorskih izvedbenih aktov ali če je to potrebno
zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu. V primeru, da je
poseg v zasebne zelene površine v okviru prostorskih izvedbenih aktov
oziroma je poseg potreben zaradi novogradnje ali rekonstrukcije javnih
prometnih površin, ima lastnik oziroma uporabnik zasebne zelene površine
pravico do odškodnine. |
|
|
(4) Gradbeni in drugi posegi, ki imajo
za posledico trajno ali bistveno krčenje javnih oziroma ostalih zelenih
površin, so možni le v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti
in izdanimi dovoljenji, lokacijskimi informacijami in soglasji
pristojnega občinskega organa ter drugih pravnih oseb, ki imajo
pooblastilo na podlagi zakona. |
|
|
(5) Kadar nadzorni organ ugotovi, da se
izvajajo posegi na javnih zelenih površinah brez dovoljenja, odredi
takojšnjo ustavitev del in določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba
ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. |
|
|
(6) Če izvajalec posega v javne zelene
površine ne pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi
nadzorni organ vzpostavitev javne zelene površine v stanje pred posegom,
na stroške izvajalca posega. |
|
|
14. člen |
|
|
(Nujna dela na komunalni
infrastrukturi) |
|
|
(1) V primerih prekopavanja javnih
zelenih površin, zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi, je
izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni
občinski organ o izvajanju del in takoj po končanju del povrniti javno
zeleno površino v prvotno stanje. |
|
|
(2) V primeru, da izvajalec nujnih del
na komunalni infrastrukturi po prekopavanju ne vzpostavi javne zelene
površine v prvotno stanje takoj po končanju del, mu nadzorni organ
odredi rok za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na
stroške izvajalca to opravi drugi izvajalec. |
|
|
15. člen |
|
|
(Gradbeni in drugi posegi na javnih
zelenih površinah) |
|
|
(1) Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali
drugih del ter izvajanja rednih vzdrževalnih del na komunalni
infrastrukturi posega v javne zelene površine, je dolžan poskrbeti, da
ne povzroči nepotrebne škode na zelenih površinah, oziroma je dolžan
škodo takoj po nastanku odpraviti. |
|
|
(2) V primeru, da izvajalec škode ne
odpravi takoj po opravljenem delu, mu lahko nadzorni organ odredi
dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi, da na stroške izvajalca
škodo odpravi drugi izvajalec. |
|
|
16. člen |
|
|
(Zavarovanje zelenih površin v času
posega) |
|
|
(1) Investitor oziroma izvajalec
gradbenih del in drugih posegov na javnih zelenih površinah je dolžan
pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati obstoječa drevesa,
grmovnice in drugo vegetacijo pred poškodbami. Pri drevesih in
grmovnicah je potrebno zaščititi nadzemni del in koreninski sistem v
skladu z načrtom urejanja zelenih površin. |
|
|
(2) V primeru, da investitor oziroma
izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči drevje ali
grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v enaki količini, primerni
velikosti, stanju in obliki. Poškodovane zelenice je investitor oziroma
izvajalec dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom. |
|
|
(3) Kadar nadzorni organ ugotovi, da
izvajalec gradbenih del med gradnjo poškodovanega ali uničenega drevja
ali grmičevja ni nadomestil v enaki količini, primerni velikosti, stanju
in obliki, mu določi rok, v katerem mora to storiti. |
|
|
(4) Če izvajalec gradbenih del naložene
obveznosti ne izpolni v določenem roku, nadzorni organ odredi, da to
stori izvajalec javne službe na stroške izvajalca gradbenih del. |
|
|
17. člen |
|
|
(Odstranitev obstoječe vegetacije) |
|
|
V primeru, ko je zaradi gradnje
potrebno odstraniti obstoječo vegetacijo (drevje, drevored, večje
okrasno ali parkovno grmičevje), jo je investitor dolžan nadomestiti.
Odstranjeno drevo ali nasad mora nadomestiti z enakim ali podobnim
drevesom oziroma nasadom primerne vrste in velikosti v skladu z načrtom
urejanja zelenih površin oziroma v skladu s projektno dokumentacijo.
Nadomestno zasaditev mora izvesti na mestu in v času, ki ga odredi
pristojni občinski organ. |
|
|
18. člen |
|
|
(Ureditev zelenih površin po zaključeni
gradnji) |
|
|
(1) Po zaključeni gradnji je investitor
oziroma izvajalec gradbenih del dolžan urediti zemljišče v skladu z
načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v dovoljenju in
ki ne sme biti daljši od enega leta. Na območje, ki je namenjeno travni
površini, mora posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih
območjih. |
|
|
(2) Po zaključeni gradnji je investitor
oziroma izvajalec gradbenih del dolžan zemljišče urediti, odstraniti
začasne objekte in odvečni material ter razgrniti in poravnati plodno
zemljo tako, da je plast debela najmanj 20 cm, ter na območje, ki je
namenjeno travni površini, posejati travno seme, primerno za uporabo v
urbanih območjih. |
|
|
(3) Za drevoredne oblike sajenja in za
sajenje ob asfaltnih cestah ter parkiriščih se določi višina plodne
zemlje z načrtom urejanja zelenih površin. |
|
|
(4) Če investitor oziroma izvajalec
gradbenih del po zaključeni gradnji ne uredi zemljišča v skladu z
načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v uporabnem
dovoljenju, ali tega ne stori tako, kot to določata drugi in tretji
odstavek tega člena, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne
službe na stroške investitorja oziroma izvajalca gradbenih del. |
|
|
19. člen |
|
|
(Ravnanje s plodno zemljo ob posegu |
|
|
na zelenih površinah) |
|
|
(1) Izvajalec gradbenih del mora ob
izkopu gradbene jame na javni površini na celotnem območju odstraniti
plodno zemljo in jo deponirati na mestu, ki ga odredi pristojni občinski
organ. |
|
|
(2) Deponirano plodno zemljo je
potrebno zavarovati in vzdrževati tako, da se ohrani njena plodnost.
Plodno zemljo je pod določenimi pogoji mogoče uporabiti za urejanje
javnih zelenih površin ob novozgrajenih objektih, na drugih javnih
površinah in za izboljšanje plodnosti nerodovitnih tal. |
|
|
(3) Investitorji oziroma izvajalci
gradbenih del so dolžni pristojnemu občinskemu organu prijaviti pričetek
del na odkopu plodne zemlje in ga obvestiti o morebitnih viških plodne
zemlje. |
|
|
V. VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN |
|
|
IN OTROŠKIH IGRIŠČ |
|
|
20. člen |
|
|
(Vzdrževalna dela na javnih zelenih
površinah) |
|
|
Na javnih zelenih površinah se morajo
redno ter v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin opravljati vsa
potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa: |
|
|
– spomladansko in jesensko čiščenje
zelenih površin, |
|
|
– tedensko in mesečno pobiranje smeti, |
|
|
– vzdrževalna dela in košnja travnatih
površin, |
|
|
– urejanje nasadov in sajenje
cvetličnih gredic, |
|
|
– zasajanje, oskrba, čiščenje in
obrezovanje dreves, drevoredov in grmovnic, |
|
|
– odstranitev hirajočih oziroma suhih
dreves na podlagi soglasja pristojnega organa, |
|
|
– zatiranje plevela in drugih rastlin,
ki ovirajo rast parkovnih rastlin, |
|
|
– obrezovanje živih mej, posebej ob
cestah in pločnikih, da ne ovirajo hoje po javnih prometnih površinah in
preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije, |
|
|
– oskrba in obrezovanje vegetacije na
prometnih otokih, |
|
|
– varstvo rastlin pred rastlinskimi
boleznimi, škodljivci in poškodbami, |
|
|
– redno pometanje in pobiranje smeti v
parkih in na zelenicah, dobava, montaža in vzdrževanje parkovne opreme, |
|
|
– druga vzdrževalna dela, ki so
potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin. |
|
|
21. člen |
|
|
(Vzdrževalna dela na zasebnih zelenih
površinah) |
|
|
(1) Na zasebnih zelenih površinah, ki
se nahajajo ob javnih površinah in vplivajo na videz naselja, morajo
lastniki oziroma upravljalci opravljati vsa nujna vzdrževalna dela,
zlasti pa: |
|
|
1. spomladansko čiščenje zelenih
površin, |
|
|
2. košnjo travnatih površin, |
|
|
3. urejanje obstoječih nasadov, |
|
|
4. obrezovanje živih mej, grmovnic in
dreves, posebej ob cestah in pločnikih tako, da ne segajo na javno
površino in ne ovirajo hoje ter preglednosti v križiščih in ne zakrivajo
prometne signalizacije, |
|
|
5. pravočasno odstranitev hirajočih
oziroma suhih dreves, |
|
|
6. druga vzdrževalna dela, ki so nujno
potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin in naselja. |
|
|
(2) Kadar lastniki oziroma upravljavci
zasebnih zelenih površin ne izvajajo nujnih vzdrževalnih del, odredi
nadzorni organ rok za izvedbo nujnih vzdrževalnih del. |
|
|
(3) V primeru, da lastniki oziroma
upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvedejo nujnih vzdrževalnih del
v roku, ki jim ga je odredil nadzorni organ, lahko le-ta odredi, da dela
opravi izvajalec javne službe na stroške lastnikov oziroma upravljavcev. |
|
|
22. člen |
|
|
(Vzdrževanje otroških igrišč) |
|
|
Vzdrževanje javnih otroških igrišč
obsega: |
|
|
– dobavo, montažo, čiščenje,
vzdrževanje in obnavljanje igral, |
|
|
– čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje
ograj, klopi in druge opreme. |
|
|
VI. VAROVANJE JAVNIH ZELENIH POVRŠIN |
|
|
23. člen |
|
|
(Poškodovanje, zmanjševanje, uničenje
javnih zelenih površin) |
|
|
Na javnih zelenih površinah je
prepovedano sekanje, obsekovanje, odstranjevanje ali drugačno
poškodovanje in uničevanje gozdnega ali parkovnega drevja, grmičevja in
drugih okrasnih rastlin, sprememba namembnosti javnih zelenih površin
oziroma zmanjšanje javnih zelenih površin razen, če to ni predvideno v
dovoljenju za gradnjo, načrtu urejanja javnih zelenih površin ali če je
to potrebno zaradi preureditve, obnove in varstva javnih zelenih
površin, javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu. |
|
|
24. člen |
|
|
(Prepovedana dejanja na javnih zelenih
površinah) |
|
|
Na javnih zelenih površinah in območjih
otroških igrišč je prepovedano: |
|
|
I. ustavljati, parkirati ali se voziti
s kolesi, motornimi vozili, delovnimi stroji, razen pri vzdrževanju teh
površin; |
|
|
II. uničevati, mehansko poškodovati,
odstranjevati, poslikati z grafiti komunalno opremo, rastline in
infrastrukturne objekte, ki so namenjeni rabi zelenih površin in
otroških igrišč; |
|
|
III. obešati ali pritrjevati kable,
žice, antene, obvestilne ali reklamne napise in druge predmete na
drevesa ali na grmovnice; |
|
|
IV. izlivati komunalno odpadno in
meteorno vodo in izlivati okolju nevarne snovi; |
|
|
V. čistiti motorna vozila, druge stroje
in naprave, stanovanjsko in drugo opremo; |
|
|
VI. odlagati gradbeni material ali
druge predmete; |
|
|
VII. graditi oziroma postaviti pomožne
in začasne objekte na zelenih površinah brez soglasja pristojnega
občinskega organa; |
|
|
VIII. gojiti določene kulture, vrtnine
in druge rastline, če to estetsko kvari videz naselja ali ima druge
škodljive učinke; |
|
|
IX. uporabljati predmete in naprave, ki
so sestavni del javnih zelenih površin v nasprotju z njihovo naravo in
namenom; |
|
|
X. odmetavati odpadke izven posod za
odpadke; |
|
|
XI. postavljati šotore ali bivalne
prikolice in kuriti, razen na za to določenih mestih; |
|
|
XII. zažigati travne površine, suhe
veje, odpadke in podobno; |
|
|
XIII. namerno vznemirjati, poškodovati,
odvzemati iz narave ali ubijati prosto živeče živali; |
|
|
XIV. izvajati športno rekreativne
dejavnosti na javnih zelenih površinah, če za to niso posebej urejene in
bi s tem povzročili poškodbe zelenice ali ogrožali varnost obiskovalcev,
stanovalcev v sosednjih stanovanjskih objektih ter povzročili škodo na
objektih ob javnih zelenih površinah; |
|
|
XV. jezditi (razen uradnim osebam pri
opravljanju službene dolžnosti); |
|
|
XVI. puščanje iztrebkov psov, mačk in
drugih domačih živali. |
|
|
25. člen |
|
|
(Odprava škode, nastale z izvajanjem |
|
|
prepovedanih dejanj) |
|
|
(1) Škodo, ki nastane z izvajanjem
prepovedanih dejanj na javnih zelenih površinah in javnih otroških
igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi nadzorni
organ. |
|
|
(2) V primeru, da povzročitelj škode ne
odpravi v določenem roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi
izvajalec javne službe na stroške povzročitelja. |
|
|
VII. NADZOR |
|
|
26. člen |
|
|
(Nadzor nad izvajanjem odloka) |
|
|
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega
odloka opravljajo nadzorni organi Mestne občine Kranj. Nadzorni organi,
pristojni za izvajanje nadzora tega odloka, so občinski inšpektor,
komunalni nadzornik in občinski redar. |
|
|
(2) Strokovni nadzor nad izvajanjem
javne službe opravlja pristojni občinski oddelek. |
|
|
27. člen |
|
|
(Varstveni ukrepi nadzornega organa) |
|
|
(1) Ob neupravičeni uporabi javne
zelene površine ali otroškega igrišča lahko nadzorni organ odredi: |
|
|
– takojšnjo odstranitev parkiranega
vozila, |
|
|
– takojšnjo odstranitev odloženega
gradbenega materiala, drugih predmetov ali nevarne snovi, |
|
|
– takojšnjo odstranitev pomožnih in
začasnih objektov, |
|
|
– takojšnjo odstranitev šotorov ali
bivalnih prikolic oziroma pogasitev kurišča, |
|
|
– takojšnje prenehanje zažiganja
travnih površin, suhih vej, odpadkov in podobnega ter vzpostavitev
prejšnjega stanja. |
|
|
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se
izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim
ravnanjem. |
|
|
(3) Pritožba ne zadrži izvršitve
odrejenega ukrepa. |
|
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
28. člen |
|
|
(Kaznovanje pravnih oseb in samostojnih
podjetnikov posameznikov) |
|
|
(1) Z globo v višini 300.000 tolarjev
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori
prekršek v zvezi opravljanjem dejavnosti: |
|
|
I. če izvaja posege na javnih zelenih
površinah v nasprotju določili drugega, tretjega in četrtega odstavka
13. člena odloka; |
|
|
II. če po prekopavanju javne zelene
površine zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi
javne zelene površine v prvotno stanje takoj po končanju del (14. člen); |
|
|
III. če pri posegu v javne zelene
površine zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanju rednih
vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene
površine v prvotno stanje (15. člen); |
|
|
IV. če pri izvajanju gradbenih del in
drugih posegov ne zavaruje javnih zelenih površinah v skladu z določilom
prvega odstavka 16. člena odloka; |
|
|
V. če ne nadomesti zaradi gradnje
odstranjene vegetacije na javni zeleni površini (17. člen); |
|
|
VI. če po zaključeni gradnji ne uredi
zelene površine v skladu z določili 18. člena odloka; |
|
|
VII. če kot izvajalec javne službe ne
izvaja vseh potrebnih vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov (20. člen); |
|
|
VIII. če kot lastnik oziroma
upravljalec zasebne zelene površine ne opravi vzdrževalnih del,
določenih v 4. in 5. točki prvega odstavka 21. člena odloka; |
|
|
IX. če krši določila 24. člena odloka. |
|
|
(2) Z globo v višini 60.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne
osebe. |
|
|
29. člen |
|
|
(Kaznovanje lastnikov oziroma
upravljalcev zasebnih |
|
|
zelenih površin) |
|
|
Z globo v višini 60.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek lastnik oziroma upravljalec zasebne zelene površine,
ki ne izvaja nujnih vzdrževalnih del, določenih v 1., 2., 3. in 6. točki
prvega odstavka 21. člena odloka. |
|
|
30. člen |
|
|
(Kaznovanje fizičnih oseb posameznikov) |
|
|
Z globo v višini 30.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 1., 2., 3., 4., 5.,
6., 7., ali 8. točke prvega odstavka ter 1., 2. ali 3. točke drugega
odstavka 24. člena odloka. |
|
|
31. člen |
|
|
(Kaznovanje fizičnih oseb posameznikov) |
|
|
Z globo v višini 10.000 tolarjev se
kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 9., 10., 11., 12.,
13., 14., 15. ali 16. točke prvega odstavka ter 4. točke drugega
odstavka 24. člena odloka. |
|
|
IX. PODELITEV KONCESIJE |
|
|
32. člen |
|
|
(Vsebina koncesijskega akta) |
|
|
S tem odlokom Mestna občina Kranj (v
nadaljnjem besedilu: koncedent) še zlasti določa: |
|
|
– predmet in območje javne službe, |
|
|
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar, |
|
|
– splošne pogoje za izvajanje javne
službe, |
|
|
– izvajanje koncesije v primeru višje
sile, |
|
|
– začetek in čas trajanja koncesije, |
|
|
– vire financiranja javne službe, |
|
|
– način plačila koncesionarja, |
|
|
– nadzor nad izvajanjem javne službe, |
|
|
– prenehanje koncesijskega razmerja, |
|
|
– izbira koncesionarja, |
|
|
– organ, ki opravi izbor koncesionarja, |
|
|
– organ, pooblaščen za sklenitev
koncesijske pogodbe. |
|
|
33. člen |
|
|
(Predmet in območje izvajanja javne
službe) |
|
|
Predmet javne službe – koncesije je
urejanje javnih zelenih površin v Mestni občini Kranj. Seznam zelenih
površin, na katerih se izvaja koncesija, se določi s koncesijsko
pogodbo. |
|
|
34. člen |
|
|
(Splošni pogoji za izvajanje javne
službe) |
|
|
(1) Koncesionar mora pri opravljanju
dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje: |
|
|
I. dejavnost je dolžan izvajati v
skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s
strani koncedenta; |
|
|
II. dela mora izvajati v skladu s
pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi; |
|
|
III. s svojim ravnanjem ne sme
povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti zelenih površin ali
ogrožati varnosti uporabnikov; |
|
|
IV. zagotavljati mora ustrezno
strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije; |
|
|
V. pristojnim organom koncedenta mora
omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad
zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe; |
|
|
VI. pripraviti je dolžan plan izvajanja
dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev; |
|
|
VII. za vse podizvajalce, ki jih ni
prijavil na javnem razpisu za izbiro koncesionarja, si mora pridobiti
soglasje koncedenta; |
|
|
VIII. koncesionar mora nuditi
koncedentu jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo
napak v garancijski dobi v obliki bančne garancije; |
|
|
IX. koncesionar mora skleniti
zavarovanje splošne odgovornosti. |
|
|
(2) Koncedent ima: |
|
|
I. pravico določanja letnih planov,
katerih predloge pripravi koncesionar; |
|
|
II. pravico spreminjanja obsega del ter
zasaditve zelenih površin in vzdrževanja javnih zelenih površin; |
|
|
III. pravico izbire tipa in vrste
rastlin, namenjenih zasaditvi; |
|
|
IV. pravico nadzora nad izvajanjem
gospodarske javne službe in finančnega nadzora; |
|
|
V. druge pravice, določene s predpisi,
s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
|
35. člen |
|
|
(Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar) |
|
|
Kandidat za pridobitev koncesije mora
izpolnjevati naslednje pogoje: |
|
|
1. da je fizična ali pravna oseba,
registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti, ki je
predmet koncesije, kadar z zakonom ni določeno drugače, |
|
|
2. da ima poravnane davke in prispevke, |
|
|
3. da izkaže kadrovsko in
organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije, |
|
|
4. da izkaže finančno usposobljenost, |
|
|
5. da razpolaga z zadostnim obsegom
potrebnih delovnih sredstev in naprav za izvajanje koncesije, |
|
|
6. da zagotovi strokovno izdelavo in
vodenje katastra javnih zelenih površin, |
|
|
7. da predloži izvedbeni program
urejanja zelenih površin glede kadrov, organizacije dela, strokovne
opremljenosti, odzivnega časa v primeru višje sile, razvojnega in
finančnega vidika za čas trajanja koncesije, |
|
|
8. da ima izkušnje na področju
dejavnosti, ki je predmet koncesije, |
|
|
9. da prevzame odgovornost za škodo, ki
bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko
povzročil tretji osebi, |
|
|
10. da izpolnjuje vse pogoje, določene
v javnem razpisu za izbor koncesionarja. |
|
|
36. člen |
|
|
(Izvajanje koncesije v primeru višje
sile) |
|
|
Koncesionar mora v okviru objektivnih
možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih
razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so
nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in
koncesionar medsebojno dogovoriti o izvajanju koncesije v nastalih
pogojih. |
|
|
37. člen |
|
|
(Začetek in čas trajanja koncesije) |
|
|
(1) Koncesija se podeli za obdobje pet
let. Po izteku obdobja se koncesija lahko podeli istemu koncesionarju. |
|
|
(2) Koncesijska pogodba se sklene po
dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne
teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe. |
|
|
38. člen |
|
|
(Viri financiranja koncesije) |
|
|
(1) Sredstva za izvajanje koncesije se
zagotavljajo v proračunu koncedenta. |
|
|
(2) Osnova za določitev vrednosti
opravljenega dela je letni plan vzdrževanja, ki ga predlaga koncesionar,
sprejme pa strokovna služba koncedenta. |
|
|
(3) Del izvedbenega programa, ki se
nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v
sprejem strokovni službi koncedenta. |
|
|
(4) Način plačil in obračun del
koncesionarja se določi s koncesijsko pogodbo. |
|
|
(5) Koncesionar je dolžan voditi
računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo
ostalo dejavnost v skladu z ustreznimi pravnimi določili. |
|
|
39. člen |
|
|
(Nadzor nad izvajanjem koncesije) |
|
|
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije
oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za
posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno
strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo. |
|
|
(2) Koncesionar mora koncedentu
omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter
omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javnih zelenih površin ter
mu nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
|
|
(3) Nadzor je lahko napovedan ali
nenapovedan. Koncedent napove nadzor s poprejšnjo napovedjo najmanj 15
dni pred izvedbo. |
|
|
(4) Nadzor mora potekati tako, da ne
ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb,
praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže
s pooblastilom koncedenta. |
|
|
(5) O nadzoru se izdela zapisnik, ki ga
podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov
pooblaščenec. |
|
|
(6) O ugotovljenih nepravilnostih
oziroma pomanjkljivostih koncedent pisno obvesti koncesionarja in mu
naloži rok za odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti. |
|
|
40. člen |
|
|
(Prenehanje koncesijskega razmerja) |
|
|
(1) Razmerje med koncedentom in
koncesionarjem preneha: |
|
|
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v
skladu z zakonom, |
|
|
2. z odkupom koncesije v skladu z
zakonom, |
|
|
3. z odvzemom koncesije, |
|
|
4. s prevzemom koncesije v režijo, |
|
|
5. na podlagi enostranske odpovedi, |
|
|
6. v drugih primerih, določenih z
zakonom ali s koncesijsko pogodbo. |
|
|
(2) Pogoji in način prenehanja
koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. |
|
|
41. člen |
|
|
(Postopek izbire koncesionarja) |
|
|
Koncedent izbere koncesionarja na
podlagi javnega razpisa. Pri izvedbi javnega razpisa je potrebno
uporabljati veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih naročil. |
|
|
42. člen |
|
|
(Merila za izbiro koncesionarja) |
|
|
(1) Pri odločanju o izbiri
koncesionarja se kot merila upoštevajo naslednja merila: |
|
|
– cenovno, terminsko in tehnično
opredeljen predlog izvedbenega programa urejanja zelenih površin, |
|
|
– strokovna, tehnična, organizacijska
in finančna usposobljenost ponudnika, |
|
|
– dosedanje izkušnje ponudnika, |
|
|
– odzivnost ponudnika. |
|
|
(2) Merila, po katerih naročnik izbira
najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in
ustrezno ovrednotena. |
|
|
43. člen |
|
|
(Sklenitev koncesijske pogodbe) |
|
|
Občinska uprava v imenu koncedenta
odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Pred izborom opravi
strokovno presojo ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku
strokovna komisija, ki jo imenuje župan. |
|
|
44. člen |
|
|
(Prepoved prenosa koncesije) |
|
|
Izbrani koncesionar ne sme prenesti
podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo. |
|
|
45. člen |
|
|
(Začetek veljavnosti koncesijske
pogodbe) |
|
|
(1) Koncesija prične veljati z dnem
podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno
razmerje med koncedentom in koncesionarjem. |
|
|
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu
koncedenta župan. |
|
|
(3) V primeru neskladja med tem odlokom
in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka. |
|
|
46. člen |
|
|
(Prenehanje veljavnosti koncesijske
pogodbe) |
|
|
Koncesijska pogodba preneha veljati: |
|
|
– po preteku časa, za katerega je bila
sklenjena, |
|
|
– z odpovedjo ene od pogodbenih strank, |
|
|
– v primeru, ko koncesionar ne
izpolnjuje več pogojev, določenih v tem odloku, |
|
|
– v drugih, s koncesijsko pogodbo
določenih primerih. |
|
|
47. člen |
|
|
(Odvzem koncesije) |
|
|
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju ne glede na trajanje koncesijske pogodbe: |
|
|
– v primeru, ko koncesionar ne prične z
opravljanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi, |
|
|
– v primeru neupoštevanja veljavnih
tehničnih, organizacijskih, stroškovnih, vzdrževalnih in drugih
standardov in pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti, |
|
|
– v primeru onemogočanja nadzora
koncesijske dejavnosti, |
|
|
– v primeru, da koncesionar ne odpravi
pomanjkljivosti v naloženem roku, |
|
|
– v primeru, da ne vzpostavi katastra v
roku, določenem v pogodbi, |
|
|
– v primeru neresničnosti ali
pomanjkljivosti podatkov v ponudbi. |
|
|
(2) Druge pogoje odvzema koncesije
določa koncesijska pogodba. |
|
|
(3) V primeru odvzema koncesije
koncesionar ne more sodelovati pri naslednjem javnem razpisu za oddajo
koncesije, kadar zakon ne določa drugače. |
|
|
48. člen |
|
|
(Opravljanje dejavnosti na drug način) |
|
|
(1) Če koncedent ugotovi, da bi bilo
javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko
uveljavi takojšnji odkup koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno
soglasje Sveta Mestne občine Kranj. |
|
|
(2) Koncedent mora v primeru odkupa
koncesije zagotoviti neprekinjeno izvajanje dejavnosti. |
|
|
(3) Pogoje odkupa koncesije določa
koncesijska pogodba. |
|
|
49. člen |
|
|
(Obveznosti koncesionarja ob morebitni
škodi) |
|
|
(1) Koncesionar je dolžan povrniti
škodo, ki jo povzroči z opravljanjem dejavnosti tretji osebi. |
|
|
(2) Koncesionar je dolžan v 30 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe z zavarovalnico skleniti zavarovanje za
škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti povzročil tretji osebi.
Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje
sklenjeno v korist občine v primeru, če bi oškodovanci povračilo škode
uveljavljali neposredno od nje. |
|
|
50. člen |
|
|
(Poročanje o izvajanju koncesijske
pogodbe) |
|
|
(1) Koncesionar je dolžan opravljati
dejavnost v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
|
(2) Koncesionar mora na zahtevo
koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih,
potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa
lahko tudi v vseh drugih primerih. |
|
|
51. člen |
|
|
(Kataster javnih zelenih površin) |
|
|
(1) Koncesionar službe je dolžan
izdelati in voditi kataster javnih zelenih površin v Mestni občini Kranj
v enem letu po izbiri. Kataster mora, poleg splošnih podatkov, vsebovati
tudi kategorizacijo zelenih površin. |
|
|
(2) Obseg in način vodenja katastra se
podrobneje določita v pogodbi. |
|
|
(3) Kataster javnih zelenih površin je
last koncedenta. |
|
|
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
|
52. člen |
|
|
(Prenehanje veljavnosti) |
|
|
Z dnem veljavnosti tega odloka
prenehajo veljati določbe Odloka o javnem redu in miru v občini Kranj
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/88, spremembe in dopolnitve odloka,
Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/89, Uradni list RS, št. 17/91, 21/91 in
64/95), ki urejajo javne zelene površine in otroška igrišča. |
|
|
53. člen |
|
|
(Začetek veljavnosti) |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35208-0003/2005-46/07 |
|
|
Kranj, dne 28. septembra 2005 |
|
|
Župan
Občine Kranj
Mohor Bogataj,
univ. dipl. org., l.r. |
|
|
|