|
Na podlagi
Resolucije o nacionalnem programu
socialnega varstva za obdobje 2013 – 2020 (ReNPSV13– 20) (Uradni list
RS, št. 39/13),
Zakona o socialnem varstvu (ZSV) (Uradni list RS, št.
3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07, 41/07, 5/08, 73/08, 53/09,
56/10, 57/11, 61/10 - ZSVarPre, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/11 -
ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 15/17 - DZ, 29/17, 52/16 - ZPPreb-1, 21/18 -
ZNOrg, 54/17, 31/18 - ZOA-A, 46/19, 28/19 in 189/20 – ZFRO), Zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 –
ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in na podlagi
15. člena
Statuta Občine Vodice
(Uradno glasilo Občine Vodice 7/14 in
3/18), je Občinski svet Občine Vodice na 26. redni seji, dne 22.6.2021
sprejel |
|
|
|
RAZVOJNI STRATEŠKI NAČRT |
|
ZA
PODROČJE STARANJA IN SOŽITJA MED GENERACIJAMI |
|
V
OBČINI VODICE |
|
|
|
Izdelal: Inštitut Antona Trstenjaka za
gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v letu 2021. |
|
Raziskovalci: prof. dr. Jože Ramovš, Marta Grčar,
Blažka Kolenc, Alen Sajtl |
|
Sodelavci: župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar,
podžupan Žiga Janežič, Jaka Šimnovec, ddr. Tomaž Gyergyek,Margareta
Barle, Angela Borovnica, Tomaž Merše, Majda Podgoršek, Cilka Marenče,
Katarina Tavčar, Mihaela Logar, Dragica Sodnik, Gašper Žajdela in Rado
Čuk. |
|
|
|
KAZALO VSEBINE |
|
IZHODIŠČA IN NAMEN |
|
1 DEMOGRAFSKA SLIKA IN RAZVOJNE NALOGE |
|
2 STRATEŠKI CILJI |
|
3 PROGRAMI, STORITVE IN AKTERJI ZA PODROČJE
STARANJA |
|
4 SLIKA STANJA PO PODROČJIH |
|
4.1 Storitve za oskrbo in zdravo staranje |
|
4.2 Socialna vključenost in družabno življenje
starejših |
|
4.3 Medgeneracijsko sožitje |
|
4.4 Informiranje |
|
4.5 Materialna preskrbljenost in socialna varnost |
|
4.6 Infrastruktura, stavbe, bivališča in okolica |
|
4.7 Prevozi |
|
4.8 Iz tradicionalne v potradicionalno družbo in
vključevanje priseljencev |
|
5 POVZETEK POTREB IN STRATEŠKIH CILJEV |
|
6 NADALJNJI KORAKI |
|
7 POMEMBNI KONTAKTI |
|
Literatura |
|
|
|
IZHODIŠČA IN NAMEN |
|
Občina Vodice se je odločila, da v naslednjih letih
posveti prednostno pozornost urejanju sodobne dolgotrajne oskrbe ter z
njo neločljivo povezanima področjema zdravega staranja in krepitve nove
solidarnosti med generacijami v času, ko se prebivalstvo stara. Te
zahtevne naloge se je lotila v povezavi z občinami, ki si prizadevajo za
iste cilje v okviru Konzorcija 17 skupaj s strokovnimi organizacijami s
tega področja, slovensko državo in EU. Pričujoča študija in razvojna
strategija ter njen sprejem na občinskem svetu sta prva koraka proti
uresničevanju teh ciljev v občinski skupnosti. V strategiji je začrtana
smer razvoja starejšim ljudem, družinam in vsem generacijam prijazne
občine ter razvijanja sodobnih skupnostnih programov za to področje. To
je osnova za črpanje domačih in evropskih sredstev za investicije in
vzpostavljanje potrebnih struktur za zdravo staranje, integrirano
dolgotrajno oskrbo v skupnosti in krepitev solidarnega sožitja v njej.
|
|
|
|
V dokumentu je na začetku predstavljena demografska
slika in opredelitev glavnih nalog, ki se jim strategija posveča: 1.
humani, finančno in kadrovsko vzdržni dolgotrajni oskrbi, 2. oblikovanju
razmer za zdravo in kakovostno staranje tretje generacije, ter 3. vzgoji
vseh občanov za solidarno sožitje. Rešitve teh treh nalog pomagajo tudi
pri četrti, to je ohranitev gospodarske vzdržnosti ob staranju
zaposlenih, kateri se ta strategija ne posveča. |
|
|
|
Sledi jedro dokumenta v katerem je začrtanih 12
strateških usmeritev, v katerih so specifične potrebe in razvojne
možnosti občine Vodice na tem področju povezane s sodobnim strokovnim
znanjem in dobrimi izkušnjami. Strateške usmeritve so plod aktivnega
skupnega dela občinske uprave, relevantnih deležnikov iz občine (od
starejših ljudi do predstavnikov organizacij in ustanov) in stroke
(Inštituta Antona Trstenjaka, v sodelovanju s strokovno ekipo Konzorcija
17). |
|
|
|
Naslednji dve poglavji – Programi, storitve in
akterji za področje staranja ter Slika stanja po področjih – orišeta
sliko stanja v občini Vodice; s tem utemeljujeta, pojasnita in poglobita
strateške usmeritve. Gre za gradivo, ki služi tudi za orientacijo in
izhodiščno točko nadaljnjih prizadevanj na tem področju – tako pri
pripravi občinskih načrtov kot posameznih akcij deležnikov. Krajšemu
opisu vseh pomembnih deležnikov in programov, ki delujejo na področju
staranja in medgeneracijskega sožitja v občini Vodice, sledi
najobsežnejši del dokumenta, ki oriše sliko stanja po področjih. Ta so:
1. storitve za oskrbo in zdravo staranje, 2. socialna vključenost in
družabno življenje starejših, 3. medgeneracijsko sožitje, 4.
informiranje, 5. materialna preskrbljenost in socialna varnost, 6.
infrastruktura, stavbe, bivališča in okolica, 7. prevozi in 8. iz
tradicionalne v potradicionalno družbo in vključevanje priseljencev.
Razdelitev na teh osem področij je bila narejena na osnovi svetovnega
programa starosti prijaznih skupnosti in ob analizi empiričnih podatkov
o stanju v občini Vodice. V opredelitvi vsakega od področij so strnjena
sodobna spoznanja in dobre prakse. Temu sledi opis stanja v Občini
Vodice, ki je bil narejen na podlagi raziskovalnega dela s ključnimi
deležniki in na podlagi javno dostopnih podatkov. Na osnovi obojega sta
bila po isti aktivni metodi z deležniki oblikovana povzetek potreb in
razvojnih možnosti na teh osmih področjih, ki so bistvena za starosti
prijazen razvoj skupnosti. |
|
|
|
Način, kako bo skupnost poskrbela za uresničevanje
tega dokumenta, je strnjen pod naslovom: nadaljnji koraki. |
|
|
|
Strateški dokument, sprejet s strani občinskega
sveta, je namreč le prvi korak, ki mu sledijo: načrtovanje prioritet in
konkretnih nalog, njihovo uresničevanje in spremljanje ob merljivih
kazalnikih. V dobrih svetovnih in slovenskih praksah ima pri teh
funkcijah odločilno vlogo lokalna akcijska skupina starosti prijazne
občine. Skupina deležnikov pri nastajanju te strategije se je s svojim
kakovostnim in zavzetim jedrom izkazala kot dobro sodelujoče jedro
takšne lokalne akcijske skupine. |
|
|
|
Na koncu dokumenta je literatura za nadaljnje
poglabljanje, saj je znanje pogoj za ozaveščenost, ta pa pogoj za razvoj
skupnosti tudi na področju kakovostnega staranja, dolgotrajne oskrbe in
lepega sožitja med ljudmi različne starosti. |
|
|
|
Dokument je narejen na temelju treh virov. Prvi,
najvažnejši vir so stališča občanov, ki so bila zbrana v individualnih
in skupinskih raziskovalnih pogovorih s predstavniki krajevne politike,
uprave, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih strokovnih služb,
upokojenskih, humanitarnih, mladinskih in drugih civilnih organizacij
ter posameznikov, ki delajo na področju kakovostnega staranja in sožitja
med generacijami v kraju. Strategija je nastajala v času epidemije
covida-19, ko je bilo oteženo intenzivno sodelovanje v skupini
deležnikov, v občinskemu svetu in upravi. Kljub temu se je pri vseh teh
in drugih deležnikih kazala izjemna zavzetost in ustvarjalnost, kar
kaže, da gre za področje pristnih potreb v občinski skupnosti in da je
volja po razvoju na tem področju močna. Drugi vir za izdelavo tega
dokumenta so za to področje relevantni javno dostopni podatki, tretji pa
svetovna in domača strokovna spoznanja in dobre izkušnje s področja
gerontologije in medgeneracijskega sožitja, zlasti program Svetovne
zdravstvene organizacije starosti prijazne lokalne skupnosti, ki so
povezane v svetovni in slovenski mreži starosti prijaznih občin in mest.
|
|
|
|
Gre torej za kombinirano raziskovalno metodologijo
»od spodaj navzgor« po metodi občanskega raziskovanja, ki upošteva tako
kaj prebivalci občine Vodice na tem področju potrebujejo, zmorejo in
hočejo, kot sodobno strokovno znanje, za kar je občina izbrala Inštitut
Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Študija
in strategija, dokument in proces nastajanja dokumenta so tako povezani
v eno samo neločljivo celoto. |
|
|
|
1 DEMOGRAFSKA SLIKA IN RAZVOJNE NALOGE |
|
|
|
Staranje prebivalstva je ena najbolj perečih
današnjih nalog. Evropska komisija je že leta 2005 izdala Zeleno knjigo
z naslovom »Odziv na demografske spremembe – nova solidarnost med
generacijami«. V Evropi in ostalem razvitem delu sveta se manjša delež
mladih in odraslih, veča pa se delež starejših ljudi. Združeni narodi
poročajo, da se bo do leta 2050 na svetu število ljudi starih nad 60 let
podvojilo, število ljudi starih nad 80 let pa bo leta 2100 sedemkrat
večje kot leta 2017. |
|
|
|
Današnje staranje prebivalstva zastavlja štiri
nujne in med seboj neločljive naloge. |
|
|
|
1. Integrirana dolgotrajna oskrba bolnih,
invalidnih in starostno onemoglih ljudi. Danes potrebuje redno pomoč
pri opravljanju vsakdanjih opravil 4 % prebivalstva. Eno četrtino od
njih oskrbujejo ustanove, tri četrtine pa doma družinski in drugi
neformalni oskrbovalci, ki so deloma deležni javne in strokovne
razbremenilne pomoči; tako je v dolgotrajni oskrbi osebno udeleženih 10
do 20 % evropskega prebivalstva. V prihodnje bo delež prebivalcev, ki
bodo odvisni od oskrbe, dva do trikrat večji, kakor je danes. Evropske
države zadnje četrt stoletja odgovarjajo na to nalogo z intenzivnim
razvojem nacionalnih sistemov sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.
Pri tem se je pokazalo, da je odločilni akter pri njenem vzpostavljanju
in delovanju lokalna skupnost. Uspehi v lokalnih skupnostih, ki so se
sistematično posvetile tej in naslednjim trem demografskim nalogam,
kažejo dobre možnosti za human, finančno in kadrovsko vzdržen razvoj
dolgotrajne oskrbe bolnih, invalidnih in starostno onemoglih ljudi. |
|
|
|
2. Kakovostno in zdravo staranje pomeni
osebno in skupnostno prizadevanje za čim bolj zdravo, aktivno in
dostojanstveno človeško življenje od rojstva do smrti. Staranje je a)
vseživljenjski kronološki proces, na katerega nimamo vpliva, b) so
funkcionalne spremembe človeškega organizma, duševnega delovanja in
ravnanja, na katerega imamo z zdravim načinom življenja velik vpliv, in
je c) doživljanje samega sebe v določeni starosti, ki ga usmerja človek
sam pod vplivom socialnega okolja. V ožjem pomenu besede pa je
kakovostno in zdravo staranje načrtna skrb za življenje v tretjem
življenjskem obdobju po upokojitvi, ki zagotavlja čim boljše zdravje in
samostojnost ter lepo sožitje med generacijami; s katerima preprečujemo
prezgodnje pešanje in potrebo po dolgotrajni oskrbi. S programi starosti
prijazne občine sodobna krajevna skupnost poskrbi za učinkovite programe
usposabljanja za zdravo, aktivno in dostojanstveno staranje sorazmerno
zdravemu delu ljudi po 60. letu starosti, ki danes tvori okrog 25 %
prebivalstva, v prihodnjih letih pa se bo ta delež povečal na 40 %. |
|
|
|
3. Gospodarski razvoj ob staranju zaposlenih.
Delež prebivalcev, ki so v zaposlitveni starosti od 20 do 64 let, se
zmanjšuje – pada proti polovici populacije. Na tej demografski realnosti
bo temeljil celoten razvoj v prihodnjih desetletjih. Ker je gospodarska
učinkovitost pogoj za kakovostno socialno življenje in sožitje, bi se s
padanjem konkurenčne moči na domačem in tujem trgu podrla socialna
varnost vseh generacij, od otrok in družin preko bolnih in invalidnih
ljudi do upokojencev. Dobre izkušnje pri skrbi za gospodarsko
učinkovitost prihajajo iz podjetij, ki so se sistematično lotila ukrepov
ob staranju zaposlenih. Izdelala so učinkovito strategijo svojega
razvoja ob staranju zaposlenih. Sistematično usposabljajo celotno
vodstvo za menedžment sinergičnega sodelovanja med starejšimi in
mlajšimi. Zaposlene, ki so stari nad 50 let, usposabljajo za kakovostno
nadaljevanje delovne kariere, za uspešno sodelovanje z mlajšimi
zaposlenimi, za ustrezno prenašanje delovnih izkušenj in pripadnosti
podjetju na mlajše ter za pripravo na njihovo zdravo življenje po
upokojitvi. Mlade zaposlene usposabljajo za učinkovito sodelovanje s
starejšimi, za posredovanje njihovih novih znanj starejšim ter za
prevzemanje izkušenj od njih. |
|
|
|
4. Pogoj, da se družba razvija uspešno in
harmonično, je pravična porazdelitev dobrin in bremen med mlado, srednjo
in tretjo generacijo – taka skupnost je enako prijazna vsem generacijam.
Za tak razvoj pa se mora skupnost danes zavestno usmerjati v
sistematično usposabljanje za sodelovanje in povezanost. Ko se prazni
rezerva socialnega kapitala iz tradicionalnih vzorcev sožitja, je nujno
učenje celotnega prebivalstva za novo solidarnost med generacijami,
kot pravi evropski demografski dokument. Ti programi so namenjeni mladi,
srednji in upokojenski generaciji v kraju in povezovanju vseh v
harmonično lokalno skupnost. Od uspešne rešitve te naloge je odvisna
uspešnost reševanja vseh treh prej navedenih demografskih nalog. |
|
|
|
Demografska slika Občine Vodice |
|
|
|
Glede na slovensko povprečje in trende v občini
potrebuje v Vodicah dolgotrajno oskrbo blizu 200 ljudi; od tega do 50 v
oskrbovalnih ustanovah in 150 v domači oskrbi. Ostalih skoraj 1000
prebivalcev po 60. letu starosti potrebuje sodobne programe za zdravo in
aktivno staranje, vseh 5.000 pa vzgojo za krepitev medgeneracijskega
sožitja. |
|
|
|
Občina Vodice je imela leta 2020 4.985 prebivalcev;
po številu prebivalcev je bila med slovenskimi občinami na 104. mestu.
Občina meri 31 km2 in je s 158 prebivalci na km2 med najgosteje
naseljenimi v Sloveniji (slovensko povprečje je 103 prebivalci na km2). |
|
|
|
Število in starostni deleži ljudi v občini
Vodice |
|
|
|
 |
|
(Vir: SURS, stanje 1. 6. 2020) |
|
|
|
 |
|
|
|
Prebivalstvo občine se zaradi priseljevanja mladih
družin stara nekoliko počasneje od slovenskega povprečja. Sodi med redke
slovenske občine, kjer je število najmlajših večje od števila
najstarejših: na 100 prebivalcev, starih 0–14 let, je prebivalo 85 oseb
starih 65 let ali več. V Občino se priseljujejo poleg mladih družin tudi
upokojenci iz Ljubljane, saj so Vodice mirne in blizu Ljubljane. |
|
|
|
Kako se bo demografska slika spreminjala v
naslednjih letih? |
|
|
|
Glede na statistične projekcije se bo v Sloveniji
med letoma 2013 in 2060 delež ljudi starih nad 80 let dvignil iz 4,5 %
prebivalstva na 12,3 %, kar za občino Vodice pomeni porast iz sedanjih
200 na 600 ljudi starih nad 80 let. V tej starosti večina potrebuje
dolgotrajno oskrbo. Tudi delež starih ljudi nad 65 let se bo v
primerjavi z deležem starih od 2064 skokovito povečal – ljudi, ki bodo
potrebovali programe za zdravo in aktivno staranje, bo torej veliko več.
Predvidevamo lahko, da se bo zaradi lege kraja število prebivalstva
(tako mladih družin kot upokojencev) v občini Vodice v prihodnjih letih
še naprej dvigalo zaradi priseljevanja. Občine, kjer nastane zaradi
priseljevanja val mlajšega prebivalstva, morajo v tem obdobju računati,
da vzpostavijo pravočasne strukture in programe za povezovanje generacij
v skupnosti ter za zdravo staranje, saj pride za valom mladega
prebivalstva val starega prebivalstva (v okolici Ljubljane so primeri
občin, ki so iz izrazito mladih pred leti, ko je bilo pri njih na višku
priseljevanje, postale ene najstarejših). |
|
|
|
2 STRATEŠKI CILJI |
|
|
|
Na podlagi integracije strokovnega znanja in
empiričnih podatkov, pridobljenih v raziskovalni študiji stanja v
Vodicah, je skupina za pripravo strategije, sestavljena iz občinskih
deležnikov in strokovnih delavcev Inštituta Antona Trstenjaka, zbrala
naslednje strateške usmeritve na področju dolgotrajne oskrbe, staranja
in medgeneracijskega sožitja v občini Vodice. |
|
|
|
a. Vzpostaviti sodoben krajevni dom za starejše
občane |
|
|
|
Potreba po njem je bila potrjena že na referendumu;
to jo postavlja na prvo mesto prioritet. Študija je tako v mnenjih
občanov kot strokovnih spoznanjih pokazala, da občina Vodice potrebuje
sodoben dom kot središče integrirane lokalne dolgotrajne oskrbe, da bo
občanom zagotovljeno dostojanstvena in kakovostna oskrba v domačem
kraju. Sodoben dom je opredeljen z naslednjim usmeritvami: |
|
• Vzpostavljen bo dom za potrebe občine, to je za
okrog 50 stanovalcev. |
|
• Dom bo deloval po konceptu pete generacije (glej
tudi str. 22-24 tega dokumenta): z vpeljevanjem odnosne oskrbe
gospodinjskih skupin, z merljivo kakovostjo oskrbe, z zagotovljeno
intimnostjo za večino stanovalcev (90% sob bo enoposteljnih) in tesno
vpetostjo v lokalno skupnost. |
|
• Dom bo vzpostavljen kot središče integrirane
dolgotrajne oskrbe za celoten kraj. To pomeni, da bo tesno sodeloval pri
programih oskrbe tistih, ki jih oskrbujejo doma družinski oskrbovalci.
Sedaj se kažejo zlasti potreba po povezavi doma z dnevno (in tudi nočno)
oskrbo, začasno namestitvijo, oskrbo na domu in dostavo toplega obroka
(vse dni v tednu). V njem bo sodelovala mreža zunanjih prostovoljcev.
Dom bo sodeloval z lokalno akcijsko skupino. Želja je, da bi povezoval
celotno zdravstveno oskrbo v kraju. Pred načrtovanjem bo treba preveriti
možnost sodelovanja z vsaj nekaterimi storitvami za občinsko skupnost
(npr. fizioterapija, frizer, pediker …). Zagotavljal bo prostor za
druženje stanovalcev in občanov (npr. bife v avli doma) ter sodoben
prostor za poslavljanje od umirajočih. |
|
• Dom bo zgrajen po sodobnih gerontoloških
arhitekturnih in urbanističnih smernicah ter v skladu s kulturno podobo
kraja. Smernice so podlaga preliminarne raziskave v fazi projektiranja
in tako pospešijo fazo izdelave projektne dokumentacije. |
|
|
|
Navedene usmeritve bodo predstavljene investitorju
kot izhodišče za partnersko sodelovanje pri vodenju doma kot središča
integrirane dolgotrajne oskrbe v Občini Vodice. Investitor in Občina
bodo, v sodelovanju z lokalno skupnostjo (ustanovljena bo posebna
skupina, ki jo bo predstavljala) natančneje opredelili zgoraj naštete
usmeritve in sicer na podlagi usmeritev zapisanih v tej študiji ter
strokovnih smernic in programa Konzorcija 17. Zgoraj napisane in
natančneje opredeljene usmeritve so za investitorja doma in občino
zavezujoče, v nasprotnem primeru se o tem odloča ponovno. |
|
|
|
Občina Vodice si bo v sklopu Konzorcija 17 in na
druge načine še naprej prizadevala za zagotavljanje denarnih sredstev za
investicijo doma in drugih z njim povezanih vsebin. |
|
|
|
b. Zagotoviti usposabljanje in razbremenilno
pomoč neformalnim oskrbovalcem |
|
|
|
Družinski in drugi neformalni oskrbovalci nosijo v
Sloveniji tri četrtine dolgotrajne oskrbe, v občini Vodice je njihov
doprinos še večji. Pri tem se srečujejo s hudimi stiskami. Da bodo tudi
v prihodnje lahko opravljali to nalogo, so bili ugotovljeni naslednji
programi zanje: redni tečaji za njihovo usposabljanje in
samoorganizacijo v kraju, informiranje in svetovanje, oskrba na domu in
druge storitve na domu, dnevna oskrba v ustanovi, možnost začasne
namestitve ter paliativna oskrba in hospic. Pri organizaciji teh
programov pomoči neformalnim oskrbovalcev se bo občina povezovala z
obstoječimi dobrimi praksami. |
|
|
|
c. Sistematično informirati vse občane (mlajše,
odrasle, starejše) o kakovostni integrirani dolgotrajni oskrbi, zdravem
staranju in sožitju med generacijami |
|
|
|
Izkazalo se je, da je pri tem potrebna posebna
pozornost, zlasti pri: |
|
• izboru in načinu predstavljanja tem (npr.
predstavljanje iz pozitivnega vidika), |
|
• sistematični uporabi različnih medijev –
elektronskih in pisnih; pri tem bosta imela posebno mesto na novo
vpeljana rubrika v Kopitarjevem glasu in redno objavljanje na spletni
strani Občine, |
|
• vpeljevanju novih oblik informiranja – osebnega
in elektronskega; z namenom razvoja slednjega bo poskrbljeno tudi za
usposabljanje starejših na področju uporabe IKT. Pri uresničevanju vseh
zgornjih usmeritev se bodo upoštevale tudi natančnejše smernice opisane
v tej študiji, pod področjem »informiranje«, od strani 43 do 45. |
|
|
|
 |
|
|
|
d. Poskrbeti, da bodo gradnje in druge strukture
za dolgotrajno oskrbo, staranje in medgeneracijsko povezovanje
vzpostavljene po kakovostnih gerontoloških, arhitekturnih in
urbanističnih kriterijih ter v skladu s kulturno podobo kraja in
potrebami občanov |
|
|
|
Pri uresničevanju tega bo Občina sodelovala s
stroko na vseh ravneh. Zagotovila bo preverbo lokacije po sodobnih
gerontoloških, arhitekturnih in urbanističnih kriterijih, sodelovala pri
izdelavi projekta in pri izvajanju programov za skupnost. Pri tem bo
sodelovala s Konzorcijem 17. |
|
|
|
e. Zagotoviti, da bo v vzgojno-izobraževalnih
ustanovah in programih občine (za vse generacije) posebna pozornost
namenjena vzgoji za novo solidarnost med generacijami |
|
|
|
Ta zahtevna in pomembna naloga je jasno izražena
potreba občanov, ki ima polno potrditev v sodobnih spoznanjih in
političnih dokumentih Evrope. Občina bo v sodelovanju s svojimi
vzgojnimi in izobraževalnimi ustanovami ter programi v civilnih
organizacijah skrbela za razvoj tega področja, v skladu s strokovnimi
usmeritvami na straneh 39 do 43; pri tem je pomembno vključevanje
različnih deležnikov v načrtovanje in uresničevanje specifičnih ciljev
in aktivnosti na tem področju. |
|
|
|
f. Poskrbeti za kakovost in obnavljanje
prostovoljskih mrež, ki skrbijo za zmanjševanje osamljenosti starejših
ljudi in za njihovo aktivno vključevanje v življenje lokalne skupnosti
|
|
|
|
Osamljenost starejših se je tudi v občini Vodice
izkazala za pereč problem. S preprečevanjem tega problema se ukvarja več
krajevnih organizacij. Poskrbeti je treba, da se bodo lahko tudi v
prihodnje razvijale, nadaljevale z obstoječimi programi in uvajale nove.
V ta namen bo Občina skrbela za kakovostne informacije s področja
staranja in medgeneracijskega sodelovanja, krepila sodelovanje in
usklajevanje dela med organizacijami ter njihovo vključevanje v
uresničevanje ciljev in usmeritev te strategije. |
|
|
|
g. Preprečevati hoteno in nehoteno nasilje nad
starejšimi |
|
|
|
Ta strateški cilj bo upoštevan pri načrtovanju in
uresničevanju nekaterih drugih ciljev in pri posebej zastavljenih
aktivnosti. In sicer v naslednjih smereh: |
|
• Preprečevanje domačega nehotenega nasilja bo
potekalo zlasti v okviru cilja v točki b – s programi za usposabljanje
in razbremenitev družinskih oskrbovalcev. |
|
• Preprečevanje nehotenega nasilja v domu za
starejše bo potekalo zlasti v okviru cilja v točki a – s sodobnim
konceptom, organizacijo, arhitekturo in usposabljanjem kadra. |
|
• Preprečevanje finančnega nasilja, vsiljive
prodaje, prevar preko spleta in drugih oblik hotenega nasilja se bo
uresničevalo v okviru informiranja (zlasti cilj v točki c), ozaveščanja
in s posebnimi usposabljanji. |
|
|
|
h. Nadaljevati z javno podporo organizacijam in
njihovim programom za preprečevanje revščine in drugih materialnih stisk
med starejšimi ter iskati načine za odkrivanje in preprečevanja skrite
revščine med njimi |
|
|
|
Uresničevanje te naloge bo po potekalo po že
uveljavljenih poteh Občine, pri iskanju novih načinov pa z vključevanjem
različnih deležnikov v načrtovanje in uresničevanje specifičnih
aktivnosti za ta cilj. |
|
|
|
i. Vzpostaviti ozaveščanje, strokovno svetovanje
in pomoč urbanistične občinske službe za prilagajanje stanovanj za
samostojno življenje v starosti |
|
|
|
Ker je prilagajanje stanovanj v starosti eden
glavnih dejavnikov, ki omogočajo, da lahko starejši ljudje čim dlje
živijo na svojem domu, da se preprečijo poškodbe pri padcih in da jih
domači lažje oskrbujejo, bodo za uresničevanje tega cilja upoštevane
smernice na straneh 48 do 51. |
|
|
|
j. Poskrbeti za mobilnost starejših |
|
|
|
Mobilnost je eden ključnih dejavnikov za ohranjanje
samostojnosti, zato mu bo Občina posvetila primerno pozornost. Še naprej
bo preverjala potrebe po organizaciji prostovoljskih prevozov. Kjer bo
potrebno, bo organizirano prostovoljstvo za tarčne prevoze (na
prireditev, do lokalne knjižnice ipd.). Poskrbljeno bo za učinkovito
informiranje o obstoječih prevozih (dovolj velike table z voznimi redi,
vozni redi v Kopitarjevem glasu …). |
|
|
|
k. Vključiti se v mrežo starosti prijaznih mest
in občin |
|
|
|
Občina Vodice se bo vključila v slovensko in
svetovno mrežo starosti prijaznih mest in občin z namenom uresničevanja
ostalih strateških ciljev. Vključitev v mrežo lokalnim skupnostim
pomaga, da se sistematično in kakovostno razvijajo na področju staranja
in sožitja med generacijami. Pri tem uporabljajo naslednje korake:
specifično letno načrtovanje, uresničevanje strateških usmeritev z
dosegljivimi nalogami in prioritetami ter spremljanje uresničevanja po
merljivih kazalnikih. Vključitev v mrežo bo omogočila občini Vodice, da
izmenjuje prakse z drugimi slovenskimi občinami in sproti pridobiva
sodobna domača in svetovna znanja s tega področja. |
|
|
|
l. Vzpostaviti lokalno akcijsko skupino za
uresničevanje te strategije in njenih ciljev |
|
|
|
Skupino bodo v skladu z dobrimi praksami
sestavljali predstavniki iz občinske politike (župan, kak svetnik) in
uprave (direktor, koordinator), predstavniki starejših in njihovih
organizacij, predstavniki izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih,
oskrbovalnih in drugih strok v občini, predstavnik mladih ter zunanji
strokovnjak za področje staranja in sožitja. |
|
|
|
3 PROGRAMI, STORITVE IN AKTERJI ZA PODROČJE
STARANJA |
|
|
|
Akterji na področju občine Vodice |
|
|
|
 |
|
|
|
Ambulanta splošne medicine in dve zobni
ordinaciji, vse tri ambulante delujejo s koncesijo. |
|
|
|
Patronažna služba Vodice. Patronažne
medicinske sestre opravljajo na domovih ljudi preventivne (svetovanje,
skrb za zdravje …) in kurativne obiske (zdravstvena nega bolnika). S tem
skrbijo za zdravstveno-socialno varnost posameznika od rojstva do smrti,
družine in celotne skupnosti. Njihov sedanji normativ za preventivno
delo sta dva patronažna obiska letno za invalidne in kronično bolne
ljudi, za stare nad 65 let in osamljene oz. socialno ogrožene. Pridejo
lahko tudi na podlagi delovnega naloga, ki ga izda osebni zdravnik. V
občini Vodice patronažno službo izvajata višji medicinski sestri Marija
Čuk in Majda Podgoršek (obe s koncesijo). Obe delata že dolgo, ljudem
sta dobro znani in pri njih uživata velik ugled. |
|
|
|
Kontakt: marijacuk.v@gmail.com in majdapodgorsek@
gmail.com |
|
|
|
Dom starejših občanov. Ker ga v občini ni,
so Vodičani trenutno razseljeni po domovih širom Slovenije, od Prekmurja
do Krasa. Osemnajstim izmed njih dom doplačuje občina, vseh nastanjenih
v domovih pa je verjetno dvakrat več. |
|
|
|
Center za socialno delo (CSD) Ljubljana Šiška.
Starim ljudem nudi poleg prve socialne pomoči (ocena in informacije,
ko človek prvič prosi za pomoč) in osebne pomoči (svetovanje, vodenje
ali urejanje) tudi materialno pomoč. V primeru, ko so star človek in
njegovi ožji družinski člani finančno nezmožni plačati varstvene
storitve pomoči na domu ali institucionalne oskrbe, mu CSD uredi denarno
socialno pomoč in delno ali celotno oprostitev plačila. Prav tako ureja
pravico do izbire družinskega pomočnika (ima jo polnoletna oseba s težko
motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno ovirana ali oseba, ki potrebuje
pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb) in skrbništvo
(na primer urejanje premoženjskih in drugih zadev pri starem človeku, ki
tega ni več sposoben). |
|
|
|
Kontakt: gpcsd.ljsis@gov.si,
https://www.csd-slovenije.si/ csd-ljubljana/enota-ljubljana-siska/ |
|
|
|
Oskrba na domu. Izvaja Comett oskrba d. o.
o. Namenjena je ljudem, ki potrebujejo pomoč zaradi bolezni, starosti
ali invalidnosti, zaradi česar se sami ne morejo oskrbovati, svojci pa
jim ne morejo nuditi oskrbe. Strokovna služba oskrbe Comett skladno s
predpisanim postopkom najprej obišče upravičenca na domu in ugotovi
vrsto potrebne pomoči; te so: a) vzdrževanje osebne higiene, b) pomoč v
gospodinjstvu in c) pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. V letu 2020
je Občina krila 70% polne cene storitve, kar pomeni, da je cena za
uporabnike ob delavnikih znašala 5,88 €/uro (občina pa je torej
prispevala 14,59 €), ob nedeljah 8,26 €/uro ter ob državnih praznikih
8,93 €/uro. V letu 2020 jo je koristilo 18 ljudi, oskrbovalke pa so
opravile okoli 2500 ur, kar zahteva 1,5 zaposlitve. Oskrba poteka v
dopoldanskem času v delovnih dneh, na voljo je tudi dežurstvo ob
vikendih in praznikih za ljudi, ki pomoč nujno potrebujejo. |
|
|
|
Kontakt: https://www.comett-zavod.si/pomoc-na-domu)
|
|
|
|
Dovoz toplega obroka za starejše. Občani, ki
so stari nad 65 let, lahko koristijo pravico do subvencioniranega
dnevnega toplega obroka. Storitev se izvaja od ponedeljka do petka.
Kosila pripravlja šolska kuhinja, dostavo na dom organizira občina, ki
kosila tudi sofinancira skladno z dohodki upravičenca. To storitev
trenutno koristi okrog 25 starostnikov. |
|
|
|
Družinski in drugi neformalni oskrbovalci.
Vsaj tri četrtine občanov Vodic, ki potrebujejo zaradi starostne
onemoglosti, kronične bolezni ali invalidnosti redno pomoč pri
vsakdanjih opravilih, oskrbujejo njihovi domači, živa je tudi sosedska
pomoč in prostovoljska pomoč humanitarnih organizacij. |
|
|
|
V nadaljevanju so naštete civilne organizacije,
ki so dejavne s svojimi programi za zdravo in kakovostno staranje, za
pomoč pri dolgotrajni oskrbi občanov in pri medgeneracijskem povezovanju
ljudi v občinski skupnosti. Ta dejavnost je odraz zdrave družbe, ko se
ljudje sami organizirajo, da odgovorijo na potrebe in interese sebe in
sokrajanov. Socialne mreže, v katere so starostniki vključeni ali
skrbijo za starejše ljudi, so izredno pomembne tako za starostnike kot
za celotno lokalno skupnost. Pomembne so tako tradicionalne (družina,
sorodniki, sosedje, prijatelji) kakor novejše civilne socialne mreže
(prostovoljci, društva, gibanja). Stališče, da bi ustanove s svojimi
storitvami zadovoljile vse potrebe starih ljudi, je namreč iluzija, pa
naj gre zgolj za materialne potrebe, tem bolj pa ko gre za človeški
odnos; tako domača kot civilna povezanost in pomoč ostajata
nenadomestljivi. Čim bolj je skrb za nemočne občane prepuščena neosebnim
storitvam ustanov in tržnemu kapitalu, tem bolj med ljudmi zakrneva
sposobnost solidarnosti, pripadnosti in povezanosti skupnosti ter
zavest, da so vse tri generacije in vsa življenjska obdobja ena sama
celota. |
|
|
|
Društvo upokojencev Vodice šteje približno
400 članov. Predsednica društva je gospa Mihaela Logar. Društvo vodi
upravni odbor devetih članov, v veliko pomoč upravnemu odboru je 12
članov poverjenikov, ki delujejo v posameznih vaseh. Društvo sodeluje z
občino in župnijsko Karitas pri socialnih akcijah, v katerih nudijo
pomoč starejšim, bolnim in invalidom. Najstarejšim članom društvo izkaže
pozornost ob pomembnejših življenjskih jubilejih, svoje člane s praporom
in govorom pospremijo tudi na pogrebu. V okviru društva delujejo
različne skupine (pevska, plesna, instrumentalna ...). Člani radi
prirejajo ustvarjalne delavnice. Uveljavljene in številčno obiskane so
športno-rekreativne dejavnosti (kolesarjenje, pohodništvo, balinanje in
šah). Razvito je izletništvo, letovanja v Izoli ter druženja (letni
piknik, martinovanje, novoletno srečanje, srečanje za člane, ki so
starejši od 75 let). Društvo vsako leto organizira prireditev Je lepša
dežela še kje?. Aktivno sodelujejo tudi pri občinskih akcijah za čisto
okolje, na občinskih proslavah ipd. |
|
|
|
Kontakt: m.savli@siol.net |
|
|
|
Društvo upokojencev Bukovica – Šinkov Turn
ima okrog 180 članov. Sedež ima v Utiku, od leta 2020 mu predseduje
gospa Dragica Sodnik. Društvo za svoje člane pripravlja telovadbo, imajo
kolesarsko in balinarsko sekcijo, pevsko ter dramsko skupino.
Organizirajo pohode, izlete, sodelujejo pri Kratkočasnicah, se
povezujejo z občino pri čistilnih akcijah, prvi teden v septembru se
povežejo tudi s šolo in prvošolčkom zagotovijo varno pot do šole. Vsako
leto obiščejo bolne in ostarele člane, ki ne morejo več aktivno
sodelovati; svoje člane pospremijo tudi ob pogrebu. V januarju
pripravijo prireditev Skupaj se imamo fletno, radi organizirajo piknike
in nanje povabijo tudi druga društva. Društvo enkrat letno izdaja
glasilo Naša jesen, v katerem predstavijo preteklo delo ter načrte za
prihodnje aktivnosti. |
|
|
|
Kontakt: dragi.sodnik@gmail.com |
|
|
|
Župnijska Karitas Vodice prihaja
starostnikom naproti s prehranskimi paketi, ob morebitnih finančnih
stiskah jim nudi pomoč pri plačilu položnic. Starostnike, ki nimajo
svojega vrta, obdarujejo z domačimi pridelki. Ob večjih cerkvenih
praznikih prostovoljke Karitasa pod vodstvom gospoda župnika Franceta
Mervarja obiščejo vse, ki imajo nad 80 let. Vsako leto na binkoštno
nedeljo organizirajo druženje s pogostitvijo za vse, ki so starejši od
75 let. Tajnica župnijske Karitas je gospa Rozalija Jeglič. |
|
|
|
Kontakt:
karitas.vodice@gmail.com
|
|
|
|
Gasilska zveza Vodice združuje prostovoljna
gasilska društva Bukovica-Utik, Polje, Repnje-Dobruša, Šinkov Turn,
Vodice in Zapoge. Poseben poudarek namenjajo različnim tekmovanjem in
druženju članov, organizirajo tudi dogodke za gasilce veterane.
Posamezna gasilska društva so za kraj izjemno pomembna z vidika
medgeneracijskega povezovanja, saj pripravljajo srečanja, ki povezujejo
člane vseh starosti: organizirajo gasilske parade, veselice, tombolo,
izobraževanja, usposabljanja ipd. Gasilska društva že svojim najmlajšim
članom posredujejo vrednote solidarnosti in pripravljenosti priskočiti
na pomoč v vsakem trenutku. Nekatera od društev organizirajo, da člani
njihovih mladinskih desetin ob novem letu obiščejo bolne in starejše
člane ter jih razveselijo z drobno pozornostjo. |
|
|
|
Kontakt:
gzvodice@gmail.com
|
|
|
|
Zveza združenj borcev za vrednote NOB enkrat
letno obišče svoje člane na domu in organizira druge dejavnosti. |
|
|
|
Kulturna društva. V Vodicah delujejo:
Društvo narodnih noš in kočijažev, Društvo za ohranitev kulturne
dediščine in podeželja, Godbeno društvo, Kulturno društvo Matije
Koželja, Kulturno prosvetno društvo Šinkov Turn, Prosvetno društvo in
Mešani pevski zbor Biser. Poleg svojega osnovnega poslanstva imajo
pomembno medgeneracijsko in povezovalno vlogo v skupnosti, nekatera
obiskujejo tudi svoje starejše člane ob njihovih praznikih. |
|
|
|
Krajevna knjižnica je priljubljen kraj
starejših, lahko je tudi vstopna socializacijska točka priseljenih
upokojencev ali prostor medgeneracijskega srečevanja. |
|
|
|
Kontakt:
vodice@mklj.si |
|
|
|
Vrtec Škratek Svit in osnovna šola Vodice s
starostniki sodelujeta pri pripravi številnih kulturnih prireditev, npr.
na vsakoletni prireditvi ob svetovnem dnevu starejših. Šola kot del
učnega načrta organizira za osnovnošolce tudi družabništvo in simbolično
pomoč starostnikom, na predmetni stopnji se tematiko staranje med drugim
večkrat vplete v okviru predmeta Domovinska in državljanska kultura in
etika, izbirnih predmetov ali posameznih akcij (npr. intervjuji s
starejšimi). Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn in DU Vodice vsako
leto prvi teden v septembru izvedeta akcijo Poskrbimo za varnost
prvošolčkov, pri kateri upokojenci nadzirajo križišča in pazijo, da
prvošolčki varno prečkajo cesto, sodelujejo tudi pri drugih
medgeneracijskih iniciativah, npr. Slovenski zajtrk. Osnovna šola v
sodelovanju z občino organizira tudi možnost toplega obroka za
starostnike. |
|
|
|
Rdeči križ Slovenije – območno združenje
Ljubljana kot humanitarna organizacija pomaga pri preprečevanju in
lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, krepitvi gibanja
za zdravo življenje ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic; še
posebno pri naravnih nesrečah in drugih izrednih stanjih. Rdeči križ za
starejše iz socialno šibkih okolij organizira počitnice na morju. |
|
|
|
Kontakt: 040 788 698,
https://www.rdecikrizljubljana.si/
|
|
|
|
Glavni informacijski sredstvi Občine sta
spletna stran: https://www.vodice.si/ in Kopitarjev glas –
glasilo občine Vodice, ki izhaja vsak mesec v obliki revije. Društvi
upokojencev v njem redno objavljata svoje prispevke ter povabila na
različne dejavnosti. |
|
|
|
Prevozi. Za javni prevoz na območju Vodic
skrbi javno podjetje Ljubljanski potniški promet d. o. o. Kontakt: 01
582 2 582, mail@lpp.si |
|
|
|
Prireditve in dogodki. K pestremu družabnemu
življenju v občini Vodice pripomorejo številni dogodki. Organizirani so
ob pomembnejših dneh v letu – npr. ob dnevu državnosti, na
Prešernov dan ter 9. septembra, na občinski praznik. Na ta
dan pripravijo slavnostno sejo občinskega sveta, kjer zaslužnim občanom
in društvom za njihove dosežke podelijo občinska priznanja. Večina
dogodkov je vsakoletnih - v božičnem času je na primer organizirano
miklavževanje; spomladi v turističnem društvu pripravijo
vsakoletno velikonočno razstavo pirhov, avgusta pod okriljem Moto
kluba Mak poteka vseslovensko srečanje starodobnikov. Vsako leto
se v občini odvijejo tudi Kopitarjevi dnevi, posvečeni Vodičanom,
ki so pustili sled – med njimi je najpomembnejši Jernej Kopitar. Društvi
upokojencev aktivno sodelujeta na tem področju, saj pripravljata
vsakoletni prireditvi Skupaj se imamo fletno ter Je lepša
dežela še kje; prvo organizirata s sosednjimi društvi upokojencev,
drugo v sodelovanju s šolo in vrtcem. Številni dogodki so glasbeno
obarvani - Vesela harmonika Skaručna poveže harmonikarje vseh
generacij iz celotne Slovenije, v župnijski cerkvi večkrat letno poteka
revija pevskih zborov, med tradicionalne spada tudi koncert
Rockfest v organizaciji Prosvetnega društva Vodice. Športna društva
pripravljajo obširen nabor športnih prireditev – memorialne teke,
smučarska tekmovanja, nogometne turnirje, balinarsko ligo, tekmovanje
trojk v košarki, kolesarska tekmovanja, organiziran je golf ter
pohodništvo in planinarjenje, ob kulturnem prazniku 8. februarja pa
poteka občinsko tekmovanje v veleslalomu. Prebivalci Vodic se
udeležujejo tudi medobčinskega srečanja vasi Selo-Sela-Sele.
|
|
|
|
|
|
4 SLIKA STANJA PO PODROČJIH |
|
|
|
4.1 Storitve za oskrbo in zdravo staranje |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
V to področje spadajo na ravni lokalne skupnosti
zdravstvene storitve in programi za dolgotrajno oskrbo. Med
zdravstvene storitve spadajo storitve splošne medicine,
zobozdravstvene, fizioterapevtske storitve, storitve patronažne
zdravstvene nege in podobno. V tem razvojnem programu se bomo bolj
posvetili programom integrirane lokalne dolgotrajne oskrbe. |
|
|
|
Dolgotrajna oskrba je pomoč pri opravljanju
enega ali več osnovnih sedmih vsakdanjih opravil (osebna higiena,
oblačenje, hranjenje in pravilna uporaba zdravil, gibanje, obvladovanje
izločanja vode in blata, varno spanje in počitek ter navezovanje
medčloveškega stika) ter podpornih opravil (čiščenje stanovanja, pranje,
likanje in druga osnovna gospodinjska opravila, kuhanje in priprava
hrane, nakupovanje potrebščin za vsakdanje življenje, uporaba
transportnih sredstev, upravljanje z denarjem, drobna opravila po
stanovanju ali hiši, uporaba telefona, interneta in drugih
komunikacijskih sredstev). |
|
|
|
Zavedati se moramo, da staranje prebivalstva ni le
ekonomski problem. Oskrbovanje bolnih in onemoglih ljudi v skupnosti je
temeljna človeška značilnost. Starostna onemoglost, bolezen in
invalidnost so reden del človeškega življenja; solidarna pomoč, ki jo
zdravi člani skupnosti nudijo tem ljudem, pa je konstitutivni element
obstoja in razvoja človeške vrste v vseh kulturah. |
|
|
|
V Evropi se po letu 1990 sistemi in metode za
dolgotrajno oskrbo razvijajo izredno naglo. Socialna oskrba in
zdravstvena nega sta se povezali v integrirano celoto. Države so z
zakoni uvajale sisteme celovite dolgotrajne oskrbe, v katerih
zagotavljajo minimalno kakovost, razvoj in finančno vzdržnost, lokalna
skupnost pa na tej osnovi dolgotrajno oskrbo smiselno organizira
upoštevajoč potrebe svojih prebivalcev. To je edina razvojna
perspektiva, saj postaja tradicionalni način oskrbe v današnjih razmerah
neuporaben, prav tako ne deluje razvojno moderna industrijska oskrba,
kjer je med drugim nevarnost zlorabe najšibkejših prebivalcev zaradi
interesa po dobičku. Razvojni trend je lokalna integrirana dolgotrajna
oskrba, to je v vsestransko celoto povezan sistem, ki sinergično
povezuje neformalno domačo in formalno službeno oskrbo, vse politične,
civilne, strokovne socialne in zdravstvene storitve, osebne vire in
javne finančne vire ter vse deležnike v deinstitucionalizirano celovito
oskrbo. Deinstitucionalizacija dolgotrajne oskrbe pri tem pomeni premik
od oskrbovanja v zaprti negovalni instituci v odpiranje oskrbovalne
ustanove v krajevno skupnost, v podporo neformalnim oskrbovalcem ter v
razvoj mreže številnih sodobnih programov za oskrbo v domačem okolju.
|
|
|
|
Integriran lokalni sistem dolgotrajne oskrbe se v
Evropi kaže kot najboljša rešitev za razvoj humane, finančno in
kadrovsko vzdržne oskrbe v času naraščanja potreb po njej. |
|
|
|
Mreža programov dolgotrajne oskrbe |
|
|
|
 |
|
|
|
Mreža oskrbovalnih programov omogoča
uresničiti prevladujočo željo starih ljudi, da lahko čim dlje ali do
konca življenja živijo doma, v vsakem primeru pa vsaj v svojem lokalnem
okolju. Programi, ki omogočajo človeku, da lahko ostaja na jesen
življenja doma, so prilagajanje stanovanja za samostojno življenje v
starosti (o tem več v področju Infrastruktura, stavbe, bivališča in
okolica), pomoč na daljavo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo
(IKT), zdravstvena in socialna oskrba na domu ter drugi programi za
razbremenilno pomoč družinskim oskrbovalcem. |
|
|
|
Pomoč na daljavo z IKT obsega e-zdravstveno
pomoč ter pametne opozorilne in svetovalne programe. Ti pomagajo pri
samostojnejšem življenju ljudi, ki potrebujejo oskrbo, ter precej
olajšajo delo oskrbovalcem. Ob IKT oskrbovalni pomoči je najprej
potrebno zagotoviti ustrezno usposabljanje za uporabo te tehnologije.
|
|
|
|
Oskrba na domu je program, ki največ
pripomore, da se lahko ljudje čim dlje starajo v domačem okolju. Vanjo
sodi socialna oskrba in pomoč pri osnovnih vsakdanjih in podpornih
opravilih, vrsta zdravstvenih storitev (obiski družinskega zdravnika,
daljinska e-zdravstvena oskrba, obiski patronažne medicinske sestre,
mobilni paliativni timi in fizioterapija na domu) in razne servisne
storitve na domu, od dostave toplih obrokov, prevozov, frizerskih,
pedikerskih in drugih storitev do pomoči pri delu v hiši in okolici.
Sistem lokalne dolgotrajne oskrbe je tem boljši, čim več ponudbe ima na
voljo za različne potrebe ljudi, ki se starajo doma. |
|
|
|
Največ potrebnih ljudi pa oskrbujejo družinski
oskrbovalci – družinski člani oskrbovanca. Ti imajo največ zaslug,
da se lahko ljudje starajo doma. V evropskih državah, kjer je javna
oskrba najbolj razvita, oskrbujejo nad dve tretjini starostno onemoglih,
kronično bolnih in invalidnih ljudi, pri nas tri četrtine, kar je
evropsko povprečje. Osnovni program za njihovo kakovostno delovanje je
njihovo usposabljanje o oskrbovanju, o učinkovitem komuniciranju
z bolnim svojcem (npr. ob demenci) ter o varovanju lastnega telesnega in
duševnega zdravja pri naporni nalogi oskrbovanja. Kot nadaljevanje
osnovnega usposabljanja se v kraju organizirajo skupine svojcev. Program
usposabljanja in samo-organiziranih skupin svojcev mora biti v kraju
redno na voljo, da bi ohranjali vzdržnost delovanja glavne veje
neformalne oskrbe. To je najbolj rentabilna naložba skupnosti v programe
za dolgotrajno oskrbo; v Sloveniji tečaje za svojce že od leta 2002
razvija in na terenu uvaja Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo
in medgeneracijsko sožitje. Pomembni razbremenilni programi so še:
začasna oskrba v ustanovi za oddih družinskih oskrbovalcev (od par
dni do enega meseca), razbremenilni dopust (v primeru počitnic
ali bolezni), dnevna oskrba (nastanitev oskrbovanca v oskrbovalni
ustanovi od jutra do popoldneva) ter nočna oskrba (nastanitev v
ustanovi za čez noč). Obstajajo tudi izobraževalne počitnice za
družinske oskrbovalce in oskrbovance, ki združujejo oddih in
usposabljanje družinskih oskrbovalcev ob hkratni oskrbi njihovih
svojcev. Za kakovost družinske oskrbe je ključna tudi njihova dobra
informiranost o možnih oskrbovalnih storitvah. |
|
|
|
Sodobna razvojna usmeritev, naj se človek stara
doma, se v primeru, ko to ni mogoče, razširi v pravilo, naj bo
preselitev zaradi oskrbe ena sama. Selitve starega človeka iz ene
oskrbovalne ustanovo v drugo, ko se mu poslabša stanje, oziroma v
ustanovi iz enega na drugi oddelek, so zanj zelo stresne. Zgodnji
preselitvi iz neprimernega stanovanja in razmer so namenjena
oskrbovana stanovanja. Ta so nadpovprečno prilagojena za starost,
njihovo bistvo pa je, da imajo stanovalci sistemsko na voljo servisno
ponudbo pranja, kuhanja, pospravljanja … vse do popolne nege in oskrbe,
če/ko jo potrebujejo. V takšnem stanovanju star človek na začetku živi
popolnoma samostojno, čim bolj pa peša, več oskrbe in nege dobiva. Ko
povsem obnemore, postane njegovo stanovanje apartma v okviru krajevnega
doma za stare ljudi. Oskrbovana stanovanja so pravilom v lastništvu ali
solastništvu države, občine, organizacij ali fizičnih oseb, ki nudijo
dolgotrajno oskrbo. |
|
|
|
Sodobni domovi za stare ljudi si
prizadevajo, da sta oskrba in človeško sožitje v njih čim bolj podobna
vsakdanji normalnosti v domačem gospodinjstvu. Osnovna pravica pa je, da
star človek živi v domu v svojem kraju, kjer mu je pogled skozi okno
domač in je največ možnosti za obiske znanih ljudi; sodobno pravilo je:
V kraju, kjer je potreben vrtec, je še bolj potreben dom. V njem je
osnovna človeška pravica, da ima star človek zagotovljeno intimnost
lastne sobe, hkrati pa ima dom urejen tudi živahen skupni prostor, ki
omogoča druženje z drugimi stanovalci. Možna je personalizacija
bivalnega okolja kar med drugim pomeni, da lahko starostnik s seboj
prinese lastno pohištvo, da sodeluje pri opremljanju skupnih prostorov.
Organizacijsko in konceptualno so ti domovi manjše bivalne skupine
(imenovane tudi gospodinjske skupine) z okrog desetimi stanovalci in
stalnimi gospodinjami, drugi strokovnjaki pridejo k posamezniku takrat,
ko je potrebno opraviti določeno zdravstveno ali drugo storitev
(vpeljevanje stalnih avtonomnih delovnih timov). Pri delu z ljudmi
sodoben dom upošteva naslednja izhodišča: da je stanovalec tisti, ki
odloča o svojem življenju, dom pa ga pri tem podpira; da stanovalce
vključuje, da skladno z možnostih sodelujejo pri hišnih opravilih (npr.
kuhanje, čiščenje ipd.). Velik dosežek take oskrbe v
deinstitucionalizirani ustanovi je osebna odnosna nega na temelju navad
in osebne zgodovine vsakega oskrbovanca (delo po biografiji), model
referenčnosti (vsak stanovalec ima referenčno osebo), izogibanje
elementom institucije kot so uniforme, medicinsko izrazoslovje,
naravnanost na ustanovo. Posebno pozornost se namenja dobrim odnosom:
tako med stanovalci (stanovalcem se pri tem aktivno pomaga in se jih
zato tudi posebej načrtuje), med zaposlenimi in z vodstvom ter s svojci.
Zato mora biti primerno poskrbljeno tudi za osebnostno rast in
usposobljenost zaposlenih. Tak sodobni dom ni niti nadstandarden niti
dražji, tudi pri gradnji je velik prihranek na račun nepotrebnih skupnih
prostorov (hodniki, velika kuhinja in jedilnica …). Pomembna novost
takšnih domov je odpiranje v lokalno skupnost: dom ni otok sredi jezera,
ampak arhitekturno, programsko in kadrovsko skrbno načrtuje sodelovanje
z lokalno skupnostjo. Modeli domov, ki uresničujejo te zahteve, sodijo v
t. i. četrto in peto generacijo. |
|
|
|
Alternativna oblika namestitvi v domu za stare
ljudi je nastanitev v tuji – oskrbniški družini oziroma t. i.
»rejništvo« za stare ljudi, pri čemer se oskrbniške družine najprej
ustrezno usposobi in strokovno organizira, da lahko v oskrbo sprejmejo
enega ali več starih ljudi. |
|
|
|
Posebno pozornost je potrebno nameniti področju
demence, saj se bo število ljudi s to boleznijo povečevalo. Ne glede na
to, ali živijo doma ali v ustanovi, so za kakovostno pomoč tem bolnikom
potrebni specifični pristopi, znanja in ozaveščena skupnost. |
|
|
|
Tako za tiste, ki so v oskrbi doma, kakor za tiste,
ki so v ustanovi, razvijajo sodobni sistemi še dva podporna programa:
prostovoljsko (ali sosedsko) pomoč pri oskrbi in paliativno
oskrbo za zadnje obdobje življenja. Raziskovalni podatki kažejo, da
imamo v Sloveniji še zelo živo sosedsko pomoč onemoglim ljudem. Sodobna
inačica le-te je prostovoljska pomoč pri oskrbovanju; ena in druga
potrebujeta organizirano usposabljanje in podporo v lokalni skupnosti.
Nemška izkušnja kaže, kako se da razvijati prostovoljsko oskrbovanje v
sodobnem sistemu za dolgotrajno oskrbo – z novelo tega zakona leta 2008
so uvedli organizirano usposabljanje, organizacijo in nagrajevanje
oskrbovalnega prostovoljstva v oskrbovalnih programih (za 40 ali več ur
mesečnega oskrbovalnega dela dobi prostovoljec iz javne blagajne nagrado
250 EUR). Podporni programi za spremljanje človeka v terminalnem obdobju
njegovega življenja pa so hospic in paliativni timi. V tem
zahtevnem obdobju ter pri žalovanju po izgubi so svojcem v pomoč
usposobljeni prostovoljci in poklicni strokovnjaki. V lokalni skupnosti
je najprimerneje imeti hospicovsko sobo v krajevnem domu za stare ljudi.
|
|
|
|
Eden izmed ključnih izzivov je tudi koordinacija
oskrbovalnih storitev v kraju. Človek ali družina, ki potrebuje
oskrbo, se sooča z različnimi organizacijskimi strukturami, statusi,
postopki, načini financiranja in strokovnjaki, od katerih ima vsak v
ospredju (svojo) storitev. Star človek in njegovi svojci, ki pomoč
potrebujejo, pogosto ne morejo iz različnih koščkov informacij sestaviti
primerne rešitve. V Evropi zato obstajajo razne prakse vstopnih točk,
od t. i. »case menedžerjev«, ki prevzamejo primer in načrtujejo pomoč,
do organizacijskih timov v integrirani oskrbi, kjer je lahko vsak
strokovni delavec vstopna točka za usmeritev v ustrezno rešitev. V
Sloveniji sistemsko ureditev še čakamo v okviru zakona o dolgotrajni
oskrbi; občine v Konzorciju 17 in mreži starosti prijaznih skupnosti pa
razvijajo uspešen sistem ožje in širše lokalne akcijske skupine s
profesionalnim lokalnim koordinatorjem integrirane dolgotrajne oskrbe in
kakovostnega staranja v kraju. |
|
|
|
V Sloveniji razvoj sodobne mreže krajevnih
programov in organizacija dolgotrajne oskrbe zaostaja četrt stoletja za
Evropo. Ker je raven poznavanja sodobnih usmeritev na tem področju nizka
v politiki, strokah in med prebivalci, se velikokrat zgodi, da se novi
programi vzpostavljajo po zastarelih konceptih (arhitektura, vsebina …).
Za kraj je na primer usodna škoda, če nekdo zgradi nov dom za stare
ljudi po industrijskem konceptu, ki je bil aktualen pred pol stoletja.
Vendar pa posamezne strokovne službe in skupnosti v Sloveniji sledijo
svetovnemu razvoju z velikimi koraki – poznajo dobre tuje prakse in
imajo izkušnje z njihovim prilagajanjem slovenskim razmeram. Izkazalo se
je, da se je pri uvajanju novih programov v vseh fazah dobro posvetovati
s takšnimi akterji; prav temu je namenjeno delovanje Konzorcija 17. |
|
|
|
Dodatna literatura za poglobitev tega področja je
navedena v literaturi na koncu, zlasti knjige Ramovš (2020) Integrirana
dolgotrajna oskrba in Imperl (2012) Kakovost oskrbe starejših – izziv za
prihodnost, članki o dolgotrajni oskrbi, deinstitucionalizaciji in
staranju v domačem okolju teh dveh in drugih avtorjev, ki jih prinaša
edina strokovna revija za to področje pri nas – revija Kakovostna
starost. Številki 2 in 3 leta 2018 sta bili v celoti posvečeni dobrim
praksam na področju neformalne oskrbe (prispevki županov, občinskih
uprav, strokovnjakov in družinskih oskrbovalcev ter izčrpno poročilo iz
1. slovenske konference o družinski in drugi neformalni oskrbi 8. maja
2018 na Brdu); dostopna je na:
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/. |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
Zdravstveno oskrbo v občini Vodice
zagotavljajo splošni zdravnik in dve patronažni sestri ter dve zobni
ordinaciji. Vsi so koncesionarji, z njimi so občani zadovoljni. V
raziskovalnih intervjujih sta bili posebej izpostavljeni patronažni
sestri: njuno poznavanje ljudi in odzivnost – ki je še posebej
dragocena, ko starejši človek na hitro pride iz bolnišnice. Kot
pozitivno občani vidijo že samo dejstvo, da sta zdravnik in zobozdravnik
v kraju. Izpostavljeno je bilo vprašanje, kako bo, ko se bodo sedanji
nosilci upokojili: če bo na njihovo mesto prišel nekdo, ki mu bo za kraj
prav tako mar kakor je sedanjim. Da ne bi nastal problem, je ta misel
vredna pravočasne pozornosti. Prav tako je bilo poudarjeno, da bi bilo
smiselno zdravstveno oskrbo povezati z novim krajevnim domom za stare
ljudi. |
|
|
|
Programi in akterji, ki omogočajo, da človek
lahko čim dlje ostaja doma; to je oskrba na domu, možnost toplega
obroka ter izjemno veliko domače družinske oskrbe in sosedske pomoči pri
tem. Izpostavljena je bila nujna potreba po podpori družinskim
oskrbovalcem: njihovo usposabljanje in center za dnevno oskrbo, omenjena
je bila tudi kratkotrajna namestitev. |
|
|
|
V Vodicah izvaja oskrbo na domu Comett
oskrba d. o. o. Njihova interna evalvacija in izjave nekaterih v
intervjuju govorijo, da so občani s to storitvijo zadovoljni, da jo
večinoma poznajo in se zanjo tudi odločajo (»Nekateri starejši imajo
tudi raje, da za osebno higieno poskrbi zunanji človek, kot pa domači«,
je dejal eden od deležnikov). Zaposlene oskrbovalke so polno zasedene,
vendar se organizirajo, kolikor se da hitro. Trenutna cena, ki jo
plačujejo Vodičani, je precej nižja kot pretekla leta, kljub temu je
bilo izpostavljeno, da ta storitev še vedno pomeni veliko finančno breme
za nekatere uporabnike, prav tako tudi za Občino. V prihodnjih letih se
bo potreba po oskrbi na domu verjetno naglo povečevala; trend v zadnjih
treh letih: 2017 – 11 koristnikov, 2018 – 13 in 2019 – 18. Razvoj te
storitve lahko spodbudi le zakon o dolgotrajni oskrbi; ta s sistemskim
sofinanciranjem te storitve iz skupne blagajne razbremeni Občino in
koristnike. V vsakem primeru pa Občini ostane naloga smiselne
organizacije te storitve v kraju; praksa kaže, da je ugoden nosilec te
dejavnosti decentraliziran krajevni dom za stare ljudi. |
|
|
|
Možnost dnevnega toplega obroka za starostnike
je bila v številnih raziskovalnih intervjujih izpostavljena kot
pozitivna tako z vidika organizacije (povezava z osnovno šolo, dostava
na dom) kot sofinanciranja. V enem izmed komentarjev je bilo omenjeno,
da bi bila hrana lahko bolj prilagojena starostnikom: »Hrana je povsem
enaka kot za šolarje – starostniki recimo dobivajo pingo sokove, čeprav
jih večina med njimi ne pije. Vem za primer gospoda, ki je imel na
okenski polici čez 30 pingo sokov. Tudi solate, kakršno pripravi šola,
starostniki večinoma ne jedo. Po mojem mnenju hrana ni najbolj primerna
zanje, v šoli bi morali imeti poseben jedilnik, kakšne lahke in
preproste jedi.« ter da je pobuda naletela na premajhen odziv. Določene
stvari so se spremenile, je povedal drug deležnik. Glede na to, da je
storitev na voljo med tednom, bi se bilo smiselno vprašati ali obstaja
potreba po njej tudi med vikendom. |
|
|
|
Vloga neformalnih oskrbovalcev kot ključnih
deležnikov pri dolgotrajni oskrbi je v Vodicah izjemno živa, ker kraj
nima svojega doma, v isti hiši pa pogosto živi več generacij.
Izpostavljena je bila velika obremenjenost družinskih oskrbovalcev,
njihova slaba informiranost in usposobljenost ter pomanjkanje
razbremenilnih programov. Soočajo se s pomanjkanjem časa, s
preobremenjenostjo, z izgorevanjem. Hud problem je zlasti ob odpustu iz
bolnišnice, ko svojci čez noč dobijo domov človeka, npr. po kapi – pred
tem je bil povsem samostojen, sedaj pa mu morajo nuditi polno oskrbo in
v kratkem času organizirati vso podporno pomoč. |
|
|
|
V tem kontekstu je močna potreba po dnevni
oskrbi. Omenili so jo številni deležniki v raziskovalnih
intervjujih, nekateri so dejali, da je enako potrebna kakor dom za stare
ljudi. Omenjena je bila potreba po vzpostavitvi začasnih namestitev
za čas dopusta ali bolezni svojcev. Smiselno je načrtovati tudi druge
storitve na domu, zlasti fizioterapijo za okrevanje po kapi in
zlomih. Te storitve po svetu zagotavljajo na različne načine, od pravice
v zakonu za dolgotrajno oskrbo do zasebno plačljivih. |
|
|
|
Dom starejših občanov. Ker v občini ni doma,
so Vodičani trenutno razseljeni po domovih po vsej Sloveniji.
Izpostavljeno je bilo, da velika oddaljenost ovira obiskovanje s strani
svojcev in sokrajanov, odhod iz kraja je velik stres za starostnika in
njegove domače. Potreba po domu je bila potrjena tudi na referendumu,
kar jo postavlja kot prvo izmed prioritet, ostalo pa je nerešeno
vprašanje glede financiranja. Občina Vodice je začela aktivno reševati
ta problem v okviru prizadevanj Konzorcija 17. |
|
|
|
Zanimivi so predlogi glede integracije storitev.
Eden od deležnikov je dejal: »S tehničnega vidika se mi zdijo stvari
precej dobro urejene (klančine, dostop za invalidske vozičke, ipd.).
Starostniki (oz. kdorkoli) lahko na občini zaprosi za enkratno denarno
pomoč. Ker nimamo zdravstvenega doma, bi bilo super, če bi imeli dom,
kjer bi deloval zdravstveni tim, da bi starostniki lažje prišli do teh
storitev. Tudi pomoč na domu, ki je sedaj precej draga, bi bila v okviru
domu gotovo cenejša. Potreba po domu je vsesplošno prepoznana, imeli smo
tudi referendum, a doslej ni bilo sredstev za gradnjo.« Iz komentarjev
je razvidno tudi, da so društva in deležniki pripravljeni sodelovati
pri programih doma, da bi bil tako čim bolj vpet v lokalno dogajanje. |
|
|
|
c. Povzetek potreb: |
|
|
|
• Sodoben
dom za starejše občane, |
|
•
organizacija dnevnega varstva, |
|
•
organizacija začasnih namestitev, |
|
• večja
podpora neformalnim oskrbovalcem (informiranost, usposabljanje,
razbremenitev), |
|
• finančno
dostopnejša oskrba na domu, |
|
•
prilagojen dnevni topli obrok za starostnike, |
|
• skrb za
zagotovitev ustreznih zdravstvenih storitev tudi v prihodnje. |
|
|
|
d. Razvojne možnosti |
|
|
|
Velik razvojni potencial in obenem pogoj za razvoj
krajevne mreže sodobnih programov za dolgotrajno oskrbo v Vodicah, je
ozaveščanje vseh prebivalcev o tem in odločitev skupnosti za to
prioriteto. Želja, zavzetost in dobro sodelovanje vseh deležnikov
pri pripravi pričujoče študije kaže, da je ta možnost lahko dosegljiva z
nadaljevanjem začetega procesa v okviru Konzorcija 17, v katerem so
občine in strokovne organizacije združene z namenom pridobivanja
evropskih in domačih sredstev za investicije ter za razvijanje
skupnostnih programov v okviru svetovnega programa starosti prijaznih
občin. V Sloveniji sodobni koncepti še niso uveljavljeni, ljudje jih ne
poznajo, zato se zadovoljijo s programi, ki daleč zaostajajo za časom;
ta napaka iz nevednosti gre na račun kakovosti življenja starejših in v
škodo krajevnega razvoja. |
|
|
|
Povezovanje s sosednjimi občinami. Občina
Vodice je del območja LAS za mesto in vas, to je razvojna pobuda šestih
občin Ljubljanske urbane regije: Domžal, Komende, Medvod, Mengša, Trzina
in Vodic ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.
Nekaj občin te LAS se je prav tako kakor Vodice odločilo, da bo v
naslednjih letih več pozornosti namenilo staranju prebivalstva: občina
Komenda z gradnjo krajevnega doma, občina Mengeš je pred nedavnim
izdelala študijo za področje staranja, občina Medvode aktivno sodeluje
pri iskanju rešitev za družinske oskrbovalce in drugih sodobnih
programov v okviru Krekovega središča. Izmenjava dobrih praks, skupne
akcije za doseganje zastavljenih ciljev ter skupno kandidiranje na
razpisih lahko dodatno pospešijo razvoj vsake od občin. |
|
|
|
Povezovanje s Krekovim središčem v Komendi.
V Komendi ima enoto nacionalni Inštitut Antona Trstenjaka za
gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, enota je razvojni center za
pomoč neformalnim oskrbovalcem. S pomočjo uspešnega kandidiranja na treh
razpisih programa LAS za mesto in vas je Inštitut razvil in odprl
program dnevnega bivanja (od jutra do zgodnjega popoldneva), različne
oblike pomoči neformalnim oskrbovalcem (tečaji, delavnice, demonstracije
uporabe negovalne opreme, osebno svetovanje in svetovalni telefon,
razbremenilna telovadba za svojce itd.), različne dejavnosti in
usposabljanja za aktivno in zdravo staranje ter povezovanje generacij.
Zaradi neposredne bližine so pri vsem tem dobre možnosti tudi za
prebivalce občine Vodice. |
|
|
|
4.2 Socialna vključenost in družabno življenje
starejših |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
|
|
Upokojenci. Med prebivalci je četrtina
upokojencev, ki so razmeroma zdravi, imajo veliko življenjskih izkušenj
in svobodno razpolagajo z vsem svojim časom – tudi s tisto polovico
budnega časa, ki so ga vsa desetletja pred upokojitvijo posvetili
službi. Njihov osebni cilj in cilj družbe je njihovo kakovostno, to je
zdravo, aktivno in dostojanstveno staranje. S svojim načinom življenja
lahko v veliki meri krepijo in vzdržujejo svoje telesno in duševno
zdravje, oblikujejo lepše sožitje v svoji družini in družbi, se vse
življenje izobražujejo in osebnostno oblikujejo. To prinaša osebno
zadovoljstvo in je ugodno za sožitje v skupnosti. Mnogim se to po
upokojitvi ne zgodi, ampak postajajo zagrenjeni v sebi in težavni za
najbližje, zapirajo se vase, se ne gibljejo in ne skrbijo za svoje
zdravje. Prepričani so, da bodo delali stvari, ki si jih želijo, in
živeli, kakor si želijo, pa jim to ne uspe; živijo v iluziji, da bodo
večno mladi. Moški so bolj ogroženi, kakor ženske, tudi umirajo
povprečno nekaj let prej kakor ženske. Ženske so zaželene varuške
majhnih vnukov, vendar pogosto ne obvladajo današnjim potrebam
ustreznega komuniciranja, zato generaciji odraščajočih vnukov in
odraslih otrok enako kakor moški ne znajo prenašati nosilnih socialnih
vrednot, ki so omogočile razvoj človeštva. Čedalje več jih doživlja
osamljenost in bivanjsko praznoto. V številnih primerih se jim
pojavljajo kronične nenalezljive bolezni srca in ožilja, prebavil,
presnove, pljuč, sklepov in kosti, depresije, zasvojenosti,
samomorilnost in podobne motnje, ki so v veliki meri psihosocialnega
izvora. Tako izgubljajo možnosti za lepo staranje, družba pa ima
nepotrebne zdravstvene in socialne stroške. |
|
|
|
S tega vidika je osnovna naloga lokalne skupnosti
poskrbeti za programe, ki pomagajo ljudem narediti uspešen prehod v
tretje življenjsko obdobje, se vključiti in sooblikovati primerne
krajevne socialne mreže. Upokojenci so za lokalno skupnost neizčrpen
socialni kapital. Kapital so njihove izkušnje, znanje, ljubezen do
svojega kraja in čas. Pogoj, da se aktivirajo v korist kraja in njih
samih je to, da vodstvo skupnosti poskrbi za socialne mreže, v katerih
tretja generacija najde prostor svojega razvoja in predajanja izkušenj.
To se dogaja v socialnih mrežah društev in drugih organizacij, kakor so
upokojenska, invalidska, kulturna, športna, gasilci, kmečke žene, Rdeči
križ, Karitas itd. Nekatere med njimi imajo posebne sekcije za
veteranske člane, humanitarne organizacije se posebej posvečajo starim
ljudem v kraju. Delovanje teh socialnih mrež za kakovostno staranje
večina občin sistematično podpira. Nujno potrebni pa so tudi novi
programi za zdravo staranje in lepše sožitje v kraju – taki, ki
usposabljajo za medgeneracijsko sožitje v družini in kraju v sodobnih
spremembah, pa tudi novi programi za preprečevanje kroničnih bolezni in
poškodb, npr. za preprečevanje padcev v starosti, zlasti pa programi za
preprečevanje osamljenosti. |
|
|
|
Osamljenost starih ljudi je eden najbolj
pogostih in največjih problemov današnjih skupnosti, študije vse bolj
prepričljivo kažejo, da je osamljenost večkrat vzrok poslabšanja
zdravstvenega stanja in smrti. Kljub temu, da je osamljenost lahko
prisotna tudi pri mlajših upokojencih, je pomembna prelomnica
onemoglost, ko se človeku znatno zmanjšajo možnosti za aktivno
vključevanje v mreže društev, pa tudi sorodstveno mrežo. Osamljenost, ne
glede na starost, preprečujejo le trajni, redni in dovolj pogosti
človeški stiki. Prireditve in letni obiski sicer popestrijo dan, vendar
pa človek brez odnosa, v katerem redno daje in prejema, ostaja osamljen.
V vsakdanjih odnosih se prejemanja pomoči od drugih učimo že s tem, da
pogosteje uporabljamo besedi »prosim« in »hvala« ter si širimo
občutljivost za potrebe drugih ljudi; to bo zahtevna naloga sedaj
starajoče se baby boom generacije, ki je vajena gledati predvsem na
svoje želje. Učinkovit sodoben program za preprečevanje osamljenosti so
skupine za kakovostno staranje in medgeneracijsko družabništvo na osnovi
prostovoljstva z dodelanim modelom njihovega organiziranja in
usposabljanja v krajevni skupnosti; temeljijo na dobri izkušnji o
koristi tega, da ljudje eno do dve uri tedensko v paru ali manjši
skupini posvetijo skupnemu delu ob primernem programu za zdravo staranje
in lepše sožitje. Takšno prostovoljstvo je potrebno tudi v sodobnem domu
za stare ljudi; najprej za tiste, ki nimajo svojcev, da bi jih
obiskovali, pa tudi za dinamiko povezanosti doma s krajevnim okoljem.
Vsi tovrstni programi v kraju in v domu, ki so bistveno odvisni od
prostovoljstva, delujejo na osnovi specifičnega usposabljanja in
organiziranosti v lokalni skupnosti. |
|
|
|
Staromrzništvo (ageizem) je še ena od
ključnih značilnosti današnje kulture. Ob slabi ozaveščenosti o starosti
in staranju je razširjen strah pred starostjo in onemoglostjo, tako
subjektivno zase kakor do starih ljudi nasploh. Generacije živijo
odtujeno med seboj. Govori se o stroških, bremenih in ustanovah za stare
ljudi, ne pa o smislu starosti, o lepih izkušnjah, ki jih imajo mladi s
starimi in stari z mladimi, o lepih spominih, ki jih je človek dobil pri
oskrbovanju itd. Usmerjanje osebne in javne pozornosti v pozitivne plati
starosti ter v iskanje smisla je »obnovljiv vir energije«, ki ga mora
lokalna skupnost zavestno načrtovati in zanj skrbeti, saj poganja
smiselno in dostojanstveno življenje posameznika in skupnosti. Poleg
usposabljanj, srečanj na to temo, objavljanja v krajevnih občilih, je
velika priložnost za spoznavanje staranja in starih ljudi vnašanje teh
vsebin v izobraževalno in vzgojno delo šole in vrtca, kjer najmlajši
člani skupnosti oblikujejo svoj odnos do starostnikov. Starosti prijazne
skupnosti ni brez tega, da je vključena v vzgojni načrt krajevne osnovne
šole in vrtcev. |
|
|
|
Da se lahko stari ljudje vključujejo v družabno
življenje v kraju je pomembno, da prireditve in dejavnosti potekajo
na priročnih lokacijah, ki so dosegljive z javnim prevozom, oziroma
da se organizira ustrezen prevoz zanje. Pomembno je tudi, da te
aktivnosti potekajo ob urah, ki so primerne za starejše ljudi in
da so vsebinsko dobro načrtovane tudi po meri starejših ljudi in
z njimi. Dobrodošlo je, da skupnost starejše občane vključuje v
svete, odbore, druge občinske organe pa tudi v dejavnosti za družine ter
šolske dejavnosti. Starejši ljudje so tako povabljeni, da prispevajo k
skupnemu dobremu na krajevni in širši ravni. |
|
|
|
Dodatna literatura za poglobitev tega področja:
majhen priročnik Ramovš (2003) Za kakovostno staranje in lepše sožitje
med generacijami;
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/projekti/1.html |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
V občini Vodice najdemo raznolik nabor gasilskih,
kulturnih in športno-rekreativnih društev ter dve upokojenski društvi,
ki pripravljajo pester nabor aktivnosti (športne, umetniške, ustvarjalne
ali izobraževalne narave, druženja, prireditve, pikniki, izleti, krajša
potovanja, možnosti prostovoljstva itd.), med katerimi lahko vsak občan
najde nekaj zase. V enem izmed komentarjev je bilo omenjeno: »Po mojem
mnenju se aktivnosti društev upokojencev ter aktivnosti Karitasa
dopolnjujejo z borčevsko organizacijo in menim, da skoraj ni možno, da
bi nek starostnik v Vodicah „padel“ skozi vse te tri mreže. Če že
„pade“, pa ga „ujame“ patronažna služba.« |
|
|
|
Društva so tudi vstopna točka za bodoče in
priseljene upokojence. V raziskovalnih intervjujih je bilo še posebej za
društvi upokojencev izpostavljeno, da na svoje aktivnosti vabita tudi
bodoče upokojence, ki tako že vnaprej spoznajo člane in se z njimi
povežejo. Na ta način jim skušajo olajšati prehod v upokojitev. Kot
pozitivno je bilo omenjeno tudi, da društvi predstavljata vstopno
socializacijsko točko priseljencev, ki se na ta način lažje vključijo v
družabno življenje občine. Vpogled v stanje nam daje naslednja izjava:
»Za mlajše, aktivne upokojence se mi zdi najbolje, da se vključijo v eno
izmed društev upokojencev in na ta način pridejo do družbe, rekreacije,
sprostitve, izobraževanj …«. Kljub temu je bilo izpostavljeno, da se
nekateri v dogajanje ne vključujejo. Vedno bodo tudi taki in potrebno je
spoštovati osebno odločitev starejših, ki za svoje potrebe poskrbijo na
svoj način. Ob tem pa velja še naprej razvijati poti in načine, kako
pritegniti tiste, ki bi jim aktivnosti koristile. |
|
|
|
Večkrat je bilo omenjeno, da se društva trudijo, da
ohranjajo stik z najstarejšimi člani, ki zaradi starostne
onemoglosti ne morejo več aktivno sodelovati pri organiziranih
dejavnostih. V navadi je, da jih obiščejo ob njihovih jubilejih,
okroglih obletnicah, s skromnim darilom se spomnijo nanje v prazničnih
dneh. Omenjeno je bilo, da društva organizirajo srečanja in dogodke za
najstarejše člane; gasilsko društvo na primer organizira druženje za
gasilce veterane, smučarsko društvo na svoje prireditve povabi upokojene
športnike … Izpostavljen je bil tudi Karitas, ki ob dogodkih, ki jih
organizira za starostnike (npr. na binkoštno nedeljo), starostnikom
omogoči tudi prevoz na prireditev in nazaj, kar znatno poveča njihovo
udeležbo. |
|
|
|
Kot pozitivno je bilo večkrat omenjeno, da med
društvi v občini prevladuje dobro sodelovanje. Povezani sta na
primer obe društvi upokojencev, ki sta v dobrih odnosih in lepo
sodelujeta, veliko je sodelovanja med društvoma upokojencev in
šolo/vrtcem. Društvi upokojencev se redno povezujeta z upokojenskimi
društvi iz sosednjih občin, na primer pri organizaciji kulturnih
prireditev. To nikakor ni samoumevno, saj so znani primeri, ko so
društva med seboj v tekmovalnem ali odklonilnem odnosu. Velik socialni
kapital dobrega sodelovanja je potrebno ohranjati in nadgrajevati tudi v
prihodnje. |
|
|
|
Kljub pestremu programu družabnih aktivnosti v
Vodicah, je bila v raziskovalnih intervjujih izpostavljena kot velik
problem osamljenost nekaterih starih ljudi. Le-ta je toliko večja
pri starostnikih, ki opešajo do te mere, da se ne morejo več vključevati
v aktivnosti, ki jih pripravljajo društva. Osamljenost in potreba po
človeški bližini se je še posebej povečala med epidemijo covida-19, so
poročali številni deležniki. V enem od komentarjev je bilo omenjeno
pomembno dejstvo, da se lahko z osamljenostjo soočajo tudi starostniki,
ki živijo s svojci: »Večina starostnikov živi v večgeneracijskih hišah,
tako da bi na prvo žogo rekel, da niso ravno osamljeni. Ampak koliko se
v resnici svojci družijo z njimi, koliko časa si sploh vzamejo zanje –
to je pa druga stvar.« |
|
|
|
Izpostavljen je bil tudi problem staranja
prostovoljcev in članov v društvih. Predsednica društva upokojencev
Vodice je opozorila, da se društvo v splošnem stara in da ni dovolj
novih članov. Podobno opažajo pri župnijski Karitas in verjetno še kje.
Ta pojav se ob staranju baby boom generacije dogaja marsikje v Sloveniji
in prinaša velik izziv, obenem pa tudi priložnost za iskanje novih
pristopov. |
|
|
|
Glede na opažanja občanov je prisotnega tudi nekaj
odpora do staranja, starosti in vseh posledic staranja (bolezni,
onemoglosti, odvisnosti od drugih). Staromrzništvo je razvidno tudi pri
odnosu posameznika do svojega staranja. Izjava: »Večina starostnikov v
Vodicah živi v razširjenih, večgeneracijskih družinah, zato se lahko
precej zanašajo na svojce. Vendar na ta način svojcem pomenijo veliko
breme in jih ovirajo pri njihovih življenjih. Ko bom jaz opešal, ne bi
rad bil breme svojim otrokom in jim tako preprečeval, da ne bi mogli
živeti po svoje.« Tovrstne izkušnje kažejo na potrebo po učenju
medgeneracijskega sožitja in oblikovanju programov za samostojno
staranje v skupnosti. |
|
|
|
c. Povzetek potreb |
|
|
|
• Preprečevanje oz. zmanjševanje osamljenosti in
socialne izoliranosti starostnikov, |
|
• spreminjanje staromrzniške miselnosti,
|
|
• aktiviranje novih generacij prostovoljcev,
pomlajanje društev z novimi člani, prenos znanja starejših članov na
mlajše ter s tem ohranjanje dobrih praks, ki jih izvajajo društva. |
|
|
|
č. Razvojne možnosti |
|
|
|
Možnost za zmanjševanje osamljenosti vidijo
nekateri deležniki v vzpostavitvi novih oblik, kot je na primer
družabništvo; to je z vidika sodobnih izkušenj perspektivna rešitev.
Smiselno bi bilo organizirati usposabljanje za prostovoljsko
družabništvo in vodenje skupin za kakovostno staranje, ki so se v
številnih občinah izkazale za učinkovit način preprečevanja osamljenosti
in za vir pomoči v času krize (npr. potrebe po oskrbi katerega od članov
ali v času epidemije). Ta način pomaga reševati tudi staranje
prostovoljcev v društvih in pri pomlajevanju članov, posredno pa
zmanjšuje staromrzniško miselnost, saj se preko pozitivne prostovoljske
izkušnje mlajši upokojenci ali druge generacije lažje soočajo z lastnim
staranjem. |
|
|
|
4.3 Medgeneracijsko sožitje |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
|
|
Sožitje med generacijami je ena prednostnih nalog
današnje lokalne skupnosti, saj je pogoj za uspešno reševanje vseh nalog
ob staranju prebivalstva. Odgovor na nujnost vzpostavljanja nove
solidarnosti med generacijami je dejstvo, da so možnosti za učenje
komuniciranja in s tem dvig kakovosti sožitja v družini, službi in
družbi večje kakor kdaj koli doslej. Ne gre le za uvajanje aktivnosti,
kjer so prisotni tako mladi in stari ljudje – v njih je potrebno
vključiti tudi nova spoznanja o smislu solidarnosti ter metode, modele
in motivacijo zanjo. Potrebno je vzpostavljati programe, kjer se
vzpostavijo odnosi po principu obojestranskega dajanja in prejemanja. Ti
programi so namenjeni celotnemu prebivalstvu, to je mladi, srednji in
upokojenski generaciji v kraju. Naloga Občine je, da prevzame
odgovornost za spodbujanje dela in dvig kakovosti na tem področju. To
lahko med drugim doseže z ustreznimi kriteriji pri podeljevanju sredstev
sofinanciranja. |
|
|
|
Pomembno je tudi zavedanje, da so vse generacije
med seboj komplementarna celota, vsaka generacija pa ima svoje
potrebe in svoje zmožnosti. Za razvoj harmonične in pravične družbe je
važno, da se dela v smeri vsem generacijam prijazne skupnosti in
izkoristi tiste potenciale, pri katerih se potrebe in zmožnosti
generacij dopolnjujejo. Primer: srednja generacija je danes zelo
obremenjena in bo v prihodnje še bolj, komplementarni odgovor na to je
pomoč tretje generacije pri varstvu in vzgoji vnukov – če dobro
komunicirajo imajo od tega korist otroci, starši in stari starši.
Priseljenim družinam, ki svojih staršev nimajo v neposredni okolici,
prihaja naproti program, ki organizira večinoma mlajše upokojenke, ki so
pripravljene prevzeti vlogo babice v neki družini; mnoge od njih nimajo
svojih otrok ali pa so kje daleč, zato gre za obojestransko korist.
Uspešen primer sodelovanja mladih in upokojencev je družabništvo ob
učenju novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij – upokojenec se
nauči uporabe nove tehnologije, dijak pridobiva kompetence za podajanje
svojega znanja, oba pa dobro izkušnjo medčloveškega sodelovanja. Nujnost
takih programov potrjuje spoznanje, da za zdrav razvoj vsak človek
potrebuje vsaj eno uro tedenskega osebnega stik s človekom iz mlade,
srednje in iz starejše generacije. |
|
|
|
Solidarnost je človekovo zavestno in svobodno
sodoživljanje z drugim človekom, skupino ali skupnostjo in tako vedenje
do njih, ki smiselno odgovarja njihovim potrebam ter lastnim zmožnostim.
Človek se razvija kot individualno bitje, toda njegovo vsakdanje
življenje in vseživljenjski razvoj sta bistveno odvisna od solidarnega
sožitja in sodelovanja z drugimi ljudmi. Zmožnost solidarnosti je
človeku prirojena, njena konkretna oblika pri vsakem posamezniku pa je
naučena. Učimo se je zlasti z odgovorno vzgojo otrok, s sodelovanjem pri
delu za preživetje in razvoj ter z oskrbovanjem bolnih, starostno
onemoglih in invalidnih ljudi. Ko otroci vidijo in sodelujejo pri tem,
ko družina ali oskrbovalna ustanova skrbi za onemogle starejše in za
umirajoče, je to najmočnejše vzgojno sredstvo za razvoj njihove
solidarnosti, s katero bodo sami nekoč poskrbeli za svoje starše in bili
pri tem zgled svojim otrokom. Danes je na tem področju veliko zmede,
zato sodobni programi oskrbe v skupnosti pomagajo družinam, da se lažje
orientirajo. Sodobni domovi so pogosto že arhitekturno povezani s
krajevnim vrtcem, tako da otroci v program niso vključeni zgolj kot
občasni nastopajoči, ampak na bolj življenjske načine. |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
Na tem področju Vodice odlikujejo ne le aktivnosti
za medgeneracijsko povezovanje, ampak so organizirani tudi programi na
način, ki je skladen s sodobnimi smernicami: npr. program šolskega
načrta za intenzivno sodelovanje s starimi ljudmi – tedenska druženja
osnovnošolcev s starejšimi in simbolična pomoč starejšim, vključevanje
tematike staranja na predmetni stopnji (na primer v okviru izbirnega
predmeta Turistična vzgoja, v okviru predmeta Domovinska in državljanska
kultura in etika so učenci pri simulaciji volitev za župana občine
sestavili volilne programe na temo problematike staranja, izvedli so
tudi intervjuje s starimi ljudmi o aktivnem državljanstvu in izkušnjah
prostovoljstva); aktivno sodelovanje upokojencev v iniciativi Slovenski
zajtrk, Kratkočasnice (poletno varstvo in druženje) ipd. Kakor po vsej
Sloveniji je uveljavljena pomoč upokojencev pri prometni varnosti prve
dni šole. Pozitivno je, da pobude za medsebojno srečevanje otrok in
starih ljudi prihajajo iz obeh strani – šola vabi starejše na vse šolske
prireditve, starejši vabijo mlajše, da sodelujejo na njihovih dogodkih. |
|
|
|
Kljub temu je bilo poudarjeno, da bi bilo takšnih
programov potrebno več. Omenjen je bil tudi podatek, da občinska
sredstva za področje medgeneracijskega povezovanja ostajajo. Pri
snovanju novih programov je ključnega pomena, da so oblikovani na
sodobnih smernicah, včasih prav pridejo tudi dobre prakse od drugod in
pomoč zunanjih strokovnjakov pri njihovem načrtovanju. |
|
|
|
Medgeneracijsko sožitje v društvih. Občina premore
številna društva z zelo raznoliko starostno strukturo, kjer povsem
spontano prihaja do medgeneracijskega sodelovanja. Še posebej so bila
izpostavljena gasilska in kulturno društvo. Kako društva povezujejo
generacije pove naslednji komentar: »Medgeneracijskih organizacij, ki bi
bile namensko ustvarjene za medgeneracijsko druženje, v občini ni. Ker
imamo res veliko društev, kjer se povezujejo stari in novi člani, pa tam
prihaja do številnih medgeneracijskih povezav.« |
|
|
|
Prav tako pa je za medgeneracijsko povezovanje
pomemben tudi prostor. Izpostavljeno je bilo, da so igrišča v Vodicah
prostor neformalnega povezovanja med generacijami, pa tudi integracije
priseljencev iz drugih občin. |
|
|
|
Pomanjkanje spoštovanja in »prihajanja naproti«.
Glede spoštovanja do starejših so bili komentarji deljeni – nekaj jih je
izpostavilo spoštljiv odnos mlajših do starejših (kako pomagajo, so
vljudni), večkrat pa je bil izpostavljen nespoštljiv odnos otrok in
mladostnikov do starejših. To prikaže izjava: »Največji izziv oziroma
težava se mi zdi odnos mladine do starostnikov in do starosti kot
pojava. Pri mladih opažam individualističen in skoraj ignorantski odnos,
na primer že samo, ko gre za pozdravljanje na cesti. Mladi imajo po
navadi v ušesih slušalke in starostnikov niti ne zaznavajo. Opažam tudi,
da danes to, kar ve ali pozna star človek, v družbi ni nič vredno.« |
|
|
|
Izpostavljeno je bilo tudi, da si starostniki
želijo stika z mlajšimi – izjava o tem: »Ko se starostnik usede k nekomu
mlajšemu na avtobusu, navadno vedno kaj spregovori, mladi pa odreagirajo
na različne načine. Nekateri dajo v ušesa slušalke in se zazrejo skozi
okno, nekateri pa prijazno pokramljajo s sopotnikom, kar starostnike
zelo razveseli.« |
|
|
|
Omenjeno je bilo, da bi bilo smiselno bolj
konsistentno vzpostavljanje stika med društvoma upokojencev in mlajšima
generacijama. Torej ne le ob posebnih priložnostih nekajkrat na leto,
temveč bolj redno. Mlajše generacije opozarjajo, da so njihove pobude za
sodelovanje s starostniki včasih zavrnjene ter da jim starostniki ne
dajo priložnosti. Nekaj vpogleda nam na primer daje naslednja izjava:
»Spomnim se, kako sem pred nekaj leti k sodelovanju na dogodku povabil
društvi upokojencev, da bi imeli svoje stojnice in podobno. Ampak sem
dobil odgovor, da se nekako ne vidijo tam z mlajšimi. Hočem reči, da je
motivacija potrebna na obeh straneh. Po mojem mnenju starejši včasih
niti ne dajo priložnosti mlajšim.« |
|
|
|
Če upoštevamo, da so v potradicionalni družbi
potrebni novi vzorci za sodelovanje, o katerih se zelo malo govori, nas
takšne stvari ne morejo čuditi. Eno od rešitev je dobro nakazal
intervjuvanec v gornji izjavi: potrebna je motivacija na obeh straneh,
zavestno vedno znova dati priložnost drug drugemu. Dodajmo temu še
zavestno prizadevanje, da se osredotočamo na to, kar združuje, na to kar
druga generacija dobro zna in obvlada. |
|
|
|
Na področju medgeneracijskega povezovanja ima
največji socialni kapital družina - zgled kakovostnega staranja
utrjuje zaupanje v smisel celotnega človeškega življenja, zgled
družinske oskrbe je eden najmočnejših vzgojnih sredstev za to, da se v
otrocih razvije čut za drugega. Lahko pa se zgodi tudi obratno – zaradi
preobremenjenosti lahko starši prenesejo na otroka odpor do oskrbe,
slabo sprejemanje starosti vzbuja v mlajših odpor do starosti; tudi zato
so podpora neformalnim oskrbovalcem in programi za kakovostno staranje v
kraju ključnega pomena. Za Vodice so značilne večgeneracijske hiše, zato
je pozornost na to, kako lahko skupnost pripomore k večjemu
medgeneracijskemu sožitju v družinah, bistvenega pomena. Tudi na tem
področju se danes naglo veča znanje in vse več dobrih praks. |
|
|
|
c. Povzetek potreb |
|
|
|
• Uvajanje programov za učenje kakovostne
komunikacije in pogovorne kulture na različnih stopnjah (šola, družine,
civilne organizacije). |
|
|
|
d. Razvojne možnosti |
|
|
|
Nekatere razvojne možnosti se kažejo iz predlogov
deležnikov, ki so sodelovali pri pripravi strategije, npr. »Že v šolah
bi morali vsaj enkrat do dvakrat letno pripraviti srečanje na to temo (v
obliki pričevanja kakšnega starostnika ali pa samo teoretični prikaz) –
kaj se dogaja v duši in telesu starega, že malo opešanega človeka.«
»Izziv vidim v spremembi miselnosti celotne družbe, tudi krajanov in
krajank iz Vodic, da je medgeneracijsko sožitje nujno za preživetje
družbe, človeštva. Miselnost in usmerjenost je potrebno spreminjati po
korakih, na subtilen način.« Tudi v drugih občinah se kaže, da je
najučinkovitejše skupno iskanje novih načinov in programov ob pomoči
koga, ki ima na tem področju dobre izkušnje. V občinah, ki se vključijo
v mrežo Starosti prijaznih mest in občin, se ta razvoj vidi že v lokalni
akcijski skupini, katere dober začetek je v Vodicah skupina, ki je
sodelovala pri pripravi te strategije. |
|
|
|
Nekaj sodobnih programov za povezovanje generacij
dobro deluje v sosednji občini Komenda. Zavod medgeneracijsko središče
Komenda je v okviru projekta LAS na primer razvil program »babi servis«,
kjer mlajše upokojenke na domu pazijo na otroke. Prav tako redno
organizira družabništvo mladih s starejšimi ob učenju uporabe sodobne
informacijsko-komunikacijske tehnologije. Njeno učenje se v mnogih
primerih izkaže kot dober most med mlajšimi in starejšimi, prav tako
tudi kakšna druga praktična aktivnost (npr. pomoč mlajših pri različnih
vrtnih opravilih). V vsakem primeru je ključno, da je v ozadju dober
sistem organizacije in usposabljanja, ki obe strani opremi z osnovnimi
znanji in orodji ter praktično organizira dejavnosti, ki spodbujajo
medsebojno naklonjenost in spoštovanje. |
|
|
|
4.4 Informiranje |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
|
|
Ozaveščenost. Razvoj v nekem okolju je močno
odvisen od ozaveščenosti ljudi o potrebah in možnostih – ljudje delujemo
samo v okviru tega, kar poznamo. Tudi če so na primer na voljo najboljše
analize in učinkovite rešitve o tem, kako preprečiti ekološko krizo, to
nič ne pomaga, dokler niso ljudje množično ozaveščeni o tem in ne
začnejo drug za drugim ločevati in reciklirati odpadke, paziti na porabo
energije itd. Prav nizka ozaveščenost je vzrok, da imamo v Sloveniji
tako slabo razvito mrežo sodobnih programov za dolgotrajno oskrbo;
večina ljudi pozna samo dom za stare ljudi in še tega v industrijskem
konceptu in množični pokrajinski obliki, ki je bila razvojno aktualna
pred pol stoletja. Ljudje sicer čutijo živo potrebo po pomoči družinskim
oskrbovalcem, ker pa ni sodobnega znanja in izkušenj s sodobno krajevno
mrežo razbremenilnih programov zanje, zvenijo ti pogovori kot
resignirano izražanje neuresničljivih želja. Podobno je glede programov
za zdravo staranje in za lepše sožitje med generacijami. O prilagajanju
stanovanj in hiš za samostojno življenje v starosti, ki jim po Evropi
posvečajo veliko truda in denarja, pa komaj kaj govora. Ozaveščati je
torej potrebno o različnih področjih in iskati ugodne priložnosti in
načine za posamezno vsebino staranja, oskrbe in medgeneracijskega
sožitja. V Sloveniji namreč v medijih glede teh vsebin prevladujejo
trendi, ki so bodisi zastareli bodisi iluzorni, predvsem pa zgolj
analitični in kritični za pritegovanje pozornosti na problem brez
stvarnih informacij o rešitvah; protiutež temu v znanju, dobrih
izkušnjah in konstruktivni usmeritvi je prešibka, da bi zajela množično
ozaveščanje, še zlasti odločevalcev. Zato je treba v lokalni skupnosti
voditi ozaveščanje o dolgotrajni oskrbi, staranju in sožitju generacij
načrtno, z učinkovitimi metodami in polivalentno v lokalnih občilih, z
akcijsko skupino iz vseh deležnikov in z uresničevanjem dosegljivih
ciljev v praksi. |
|
|
|
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT).
V času epidemije se je pokazalo še bolj kakor prej, kako koristne so
sodobne možnosti, ki jih na področju staranja prinaša uporaba IKT:
komunikacija na daljavo (npr. videokomunikacija s svojci, prijatelji in
interesnimi skupinami, socialna omrežja, socialni alarmi), nakupi in
urejanje zdravstvenih in finančnih zadev; e-zdravje, e-banka, e-uprava;
pripomočki za samostojnejše in varnejše življenje v starosti (pametni
hladilniki, štedilniki, socialni roboti, kamere, detektorji padcev
ipd.). Pogoj za uporabo IKT tehnologije je ustrezno usposabljanje, zato
je učenje uporabe IKT v mnogih državah prepoznana prednostna naloga.
Trendi kažejo, da vsaka naslednja generacija starejših bolje obvlada
nove tehnologije in je željna tega znanja. Redno spremljanje in razvoj
na tem področju je pomembna naloga v skupnosti. |
|
|
|
WHO predlaga nekatere smernice za vzpostavitev
učinkovitega sistema informiranja, ki dosega vse starostne skupine.
Informacije je smiselno predstavljati na mestih, kjer se starejši ljudje
pogosto zadržujejo (pošta, verski prostori, kulturni domovi, ipd.),
socialno izolirane starejše pa obveščati po telefonu ali z obiskom na
domu. Tako v tiskanih kot govornih sporočilih se uporablja preproste,
znane besede v kratkih in nezapletenih stavkih. Dobrodošlo je, da so v
javnih prostorih (knjižnica, občinski centri) javno dostopni
računalniki, povezani z medmrežjem, ki so na voljo brezplačno ali za
zelo nizko plačilo. Za usvajanje novih tehnologij morajo biti starejšim
dostopni tudi cenovno ugodni tečaji oziroma usposabljanja. |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
Za starejše so še vedno najbolj dostopni tiskani
mediji. Lokalno glasilo Kopitarjev glas, ki pride v vsa
gospodinjstva, je bilo izpostavljeno kot pomemben element informiranja.
Pozitivno je tudi, da društva upokojencev v njem pišejo prispevke,
namenjene starejšim. Eden od deležnikov pri pripravi strategije je
omenil, da bi bilo v lokalnem časopisu smiselno tudi sistematično
obravnavati teme s področja staranja in medgeneracijskega sožitja, kar
se ujema s sodobnimi smernicami na tem področju. Prav tako je bila
izražena ideja, da bi publikacijo za ozaveščanje (z vsebinami iz
strategije) lahko dobila vsa gospodinjstva. |
|
|
|
Povedano je bilo tudi, da so starostniki v Vodicah
precej navajeni na tradicionalne oblike informiranja: informacije
izvejo od patronažnih sester, od sosedov, od župnika, ki jih pride
obhajati ob prvih petkih …; na enem od območij občine je bila učinkovita
informatorka mežnarica, ki je po hišah raznašala verski tisk. Ti načini
informiranja so starostnikom zelo blizu, delujejo pa samo znotraj mreže
»staroselcev«. V raziskovalnih intervjujih je bilo večkrat
izpostavljeno, da je informiranja starostnikov glede dogodkov in
aktivnosti premalo. Nekateri pa so izpostavili vprašanje, ali
informacije v zadostni meri dosežejo tudi tiste, ki se v občino
priselijo. |
|
|
|
Izpostavljena je bilo tudi težava pri
vzpostavljanju novih načinov informiranja. To se je pokazalo v času
epidemije covida-19. Štab civilne zaščite je v tem času vzpostavil
telefonsko linijo, kjer so bili dosegljivi za vsa vprašanja in težave
občanov, a klicev skoraj ni bilo. Poleg tega je bilo izpostavljenih več
opažanj, da so starostniki nevešči uporabe IKT, ki bi jim olajšala
dostop do informacij ter omogočila komunikacijo na daljavo, kar bi bilo
zelo dobrodošlo v času epidemije, pa tudi po njej. Nakup nove
tehnologije se zdi nekaterim (pre)velik strošek, mnogi starostniki imajo
do nje izrazit odpor. Pred nekaj leti je osnovna šola organizirala tečaj
za uporabo računalnika, ki je bil zelo dobro obiskan, kar kaže, da
občane Vodic zanima učenje IKT. Eden od deležnikov je predlagal, da bi
bil lahko v katerem od prostorov namenjenih druženju (npr. v prostorih
Karitas) starejšim na voljo računalnik. |
|
|
|
c. Povzetek potreb |
|
|
|
• Ozaveščanje o pomembnih temah staranja in
medgeneracijskega sožitja – redna rubrika o starosti prijazni občini
Vodice v Kopitarjevem glasu ter na občinski spletni strani, |
|
• uporabljati družabna omrežja za informiranje o
staranju, oskrbi in sožitju, |
|
• izboljšanje dostopnosti informacij o
aktivnostih za stare ljudi in njihove svojce, |
|
• IKT opismenjevanje za starejše občane. |
|
|
|
č. Razvojne možnosti |
|
|
|
Smiselno bi bilo pregledati trenutno stanje in
načine informiranja v luči WHO smernic za starosti prijazno občino ter z
vidika usposobljenosti starejših za uporabo novih načinov informiranja.
V področju »iz tradicionalne in po-tradicionalno družbo« so opisani
programi, ki nadgrajujejo tradicionalne načine prenosa informacij. |
|
|
|
4.5 Materialna preskrbljenost in socialna
varnost |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
|
|
Materialna preskrbljenost. Zadovoljevanje
temeljnih potreb po hrani, obleki, toplem stanovanju ipd. je odvisno
zlasti od posameznikove materialne preskrbljenosti – od mesečnega ali
letnega dohodka, s katerim razpolaga. V preteklosti je bila materialna
varnost starega človeka odvisna od imetja, ki ga je podedoval in od
družinsko-sorodstvene mreže, ki je zanj skrbela v onemoglosti, dandanes
je glavni vir solidarnostni sistem pokojninskega in invalidskega
zavarovanja. Uveden je bil v industrijski družbi in čeprav se danes
govori o njegovi krizi ter o nenehnih reformah zaradi naraščajočega
deleža upokojencev v primerjavi z aktivno populacijo, ostaja ta sistem
največji garant socialne varnosti v tretjem življenjskem obdobju. Za
tiste, ki nimajo ne pokojnine ne imetja, poskrbi sodobna socialna država
z denarnimi dajatvami, plačilom osnovnih storitev ipd., med drugim tudi
s plačilom nastanitve v domu za stare ljudi ali oskrbe na domu. Kakor
vso zgodovino ima tudi danes nenadomestljivo vlogo pri materialni
preskrbljenosti v starosti družina ter civilna humanitarnost v lokalnem
okolju in širše. |
|
|
|
Trpinčenje starejših ljudi – to so vse vrste
nasilnega vedenja, govorjenja in ravnanja do starejših ljudi ter njihovo
zanemarjanje. Raziskave kažejo, da se največ nasilja zgodi doma, s
strani svojcev, obenem pa, da svojci večino tega storijo nehoteno,
zlasti v stresu in jih pozneje v večini primerov to zelo teži.
Preobremenjenost, ko na primer ob svoji zahtevni službi in skrbi za
svoje otroke negujejo težko onemoglega starša, ko so že sami v letih in
bolni, ko ne prepoznajo starostne bolezni (npr. demence) in podobno, so
pogosti vzroki, da z besedo in vedenjem nehote povzročajo trpljenje
svojcu. Ta hud problem najuspešneje rešuje razvoj programov za
razbremenitev svojcev, njihovo usposabljanje za oskrbovanje, za skrb za
lastno zdravje ter njihovo medsebojno povezovanje za izmenjavo
informacij in oporo. |
|
|
|
Glede na to, da je človek z leti vse bolj krhek, je
še posebej važno, da skupnost poskrbi, da tega posamezniki ne zlorabijo.
Nasilja, od telesnega do duševnega in finančnega, so stari ljudje lahko
deležni na ulici, v zadnjem času se povečujejo spletne prevare, katerih
lahka tarča so prav starejši, velik problem so tudi vsiljivi trgovci (od
vrat do vrat ali po telefonu). Največ trpljenja starejšim pa povzročijo
doma najbližji. Če damo na stran finančno nasilje, kažejo raziskave, da
v mnogih primerih takšno ravnanje storilce, to je svojce, zelo teži.
Uveljavlja se termin nehoteno nasilje. S tem se ne zmanjša teža dejanj,
saj je treba imeti do nasilja ničelno toleranco. Pristop do reševanja,
zlasti pa do preprečevanja problema je pri nehotenem nasilju zelo
drugačen od namernega nasilja. Če je vzrok izgorelost, je rešitev
razbremenilna pomoč, če je neznanje o bolezni in neobvladovanje
komuniciranja s starim človekom, je rešitev usposabljanje svojcev. Pojav
nehotenega nasilja srečujemo tudi v oskrbovalnih ustanovah; največ
starih ljudi v domovih trpi zaradi tega, ker morajo živeti v sobici s
tujim človekom, ki ima povsem drugačne navade. V primeru že storjenega
nasilja sta za reševanje pristojna policija in center za socialno delo,
zadnja leta se razvija tudi služba regionalnega koordinatorja za
preprečevanje nasilja. Na tem področju so dejavne tudi razne nevladne
organizacije. |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
Občina starim ljudem prihaja naproti s
sofinanciranjem dnevnega toplega obroka, daje možnost enkratne denarne
pomoči, za ljudi, ki se znajdejo v izredni ali nepričakovani stiski.
Sofinancira oskrbo na domu (odstotek financiranja je v skladu s
slovenskim povprečjem) in namestitve v domovih za tiste, ki so do tega
upravičeni (vloge rešuje pristojni center za socialno delo Ljubljana
Šiška). |
|
|
|
V civilni sferi za materialno varnost starih ljudi
skrbita Rdeči Križ in župnijska Karitas, slednja s prehranskimi paketi,
pomočjo pri plačilu položnic, pohvalna je tudi praksa, da stare ljudi,
ki nimajo svojega vrta, obdarujejo z domačimi pridelki vodiških kmetov.
Glede na živo tradicijo v občini, se na tem področju gotovo marsikaj
reši s sosedsko pomočjo, v čemer verjetno lahko iščemo vzrok, da se
mnogim ljudem ni potrebno obrniti na Karitas, Rdeči Križ ali CSD.
Pomembno je, da v času, ko tradicionalne oblike pomoči usihajo, skupnost
uvaja nove vzgibe za prepoznavanje in reševanje materialne stiske
občanov, zlasti prikrite, ki jo doživljajo ljudje, ki zdrsnejo pod prag
revščine in jim je nerodno prositi za pomoč. |
|
|
|
Glede nasilja nad starejšimi sta bila v enem od
komentarjev izpostavljena verbalno in fizično nasilje nad starejšimi s
strani preobremenjenih svojcev; glede na raziskave ne gre za osamljene
primere, zato so na tem področju nujni preventivni programi. Opaženo je
bilo tudi, da je v družbi prisoten negativen odnos in nestrpnost do
starejših. Smiselno bi se bilo vprašati tudi o drugih vrstah nasilja,
npr. ekonomskega nad premoženjem onemoglih ljudi, in o možnostih za
njihovo preprečevanje, preden se zgodi; osnovna naloga pri tem je, da so
ljudje seznanjeni z ukrepanjem v primeru nasilja in z možnostmi za
njegovo preprečevanje. |
|
|
|
c. Povzetek potreb |
|
• Odkrivanje skrite revščine in finančnih stisk,
|
|
• ozaveščanje starostnikov o možnostih pomoči s
strani občine, župnijske Karitas in drugih, |
|
• izvajanje preventivnih programov za
preprečevanje nehotenega nasilja nad starimi ljudmi s strani svojcev,
|
|
• ozaveščanje in izvajanje drugih preventivnih
programov za preprečevanje oblik nasilja kot so spletne prevare,
vsiljivi trgovci, finančno nasilje ipd., |
|
• ozaveščanje o možnostih in postopkih v primeru
storjenega nasilja. |
|
|
|
d. Razvojne možnosti |
|
|
|
Za vzpostavitev struktur za integrirano dolgotrajno
oskrbo, za zdravo staranje tretje generacije, za krepitev
medgeneracijske solidarnosti ter za potrebne investicije na teh
področjih si bo Občina Vodice v okviru Konzorcija 17 ter slovenske in
svetovne mreže starosti prijaznih občin in mest prizadevala poleg
lastnih pridobiti slovenske, evropske in druge finančne vire. |
|
|
|
4.6 Infrastruktura, stavbe, bivališča in okolica |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
|
|
Bivališča, njihova funkcionalnost, opremljenost
ter lepota in skladnost močno vplivajo na življenje ljudi: dobra in
lepa infrastruktura omogoča ljudem mobilnost, jih spodbuja k dejavnemu
življenju, samostojnosti in medgeneracijskem sodelovanju, slaba in
neskladna infrastruktura pa to ovira ali onemogoča. Zelo pomembno je na
primer, da so javne površine čiste in prijetne, da je zelenih površin in
klopi na prostem dovolj, da so dobro vzdrževane in predvsem varne.
Pločniki ob cestah naj bi potekali neprekinjeno, pomembno je tudi, da
imajo dovolj nizke robnike ter so dovolj široki za invalidske vozičke.
Smiselno je tudi, da ob cestah v kraju ni ovir, ki bi voznikom
preprečevale dobro vidljivost, da so ceste primerno vzdrževane,
razsvetljene in dobro označene. Tudi javne ustanove morajo biti jasno
označene z napisi tako zunaj kot znotraj, imeti morajo dostopna dvigala,
klančine, ograje ob stopnicah ter nespolzka tla. Lahko dostopnih naj bi
bilo dovolj javnih stranišč, ki so čista in primerno vzdrževana. Ob
poteh so dobrodošli nadstreški, pod katere se lahko pešci zatečejo v
primeru dežja. Izjemnega pomena je tudi, da so storitve v skupnosti
(trgovine, centri, uradi) na voljo skupaj in blizu bivališč starejših
ljudi ter da so lahko dostopne (idealno je, da se nahajajo v pritličju
stavb). V starosti prijaznih občinah obstajajo programi, v katerih se
stari ljudje, po možnosti skupaj z načrtovalci in strokovnjaki,
sprehodijo po občini in skupaj preverijo kako starosti prijazno je
njihovo bivalno okolje in iščejo rešitve – na podlagi želja in potreb
starejših ljudi na eni strani in realnih možnosti na drugi. |
|
|
|
Pomembno je tudi, da so v kraju na voljo cenovno
dosegljiva bivališča, ki so blizu storitvenih točk in storitev za
samostojno življenje doma. |
|
|
|
Prilagajanje stanovanja za življenje v času
pešanja moči. Sodobno načelo gerontologije je, da naj človek, če je
le mogoče, ostane na stara leta v svojem stanovanju. Hiše in stanovanja
pa niso bila grajena primerno za stare ljudi, ki pešajo ali potrebujejo
pomoč in oskrbo. Stopnice, visoke kadi, pragi, preozka vrata ipd.
staremu človeku otežijo ali celo onemogočijo gibanje po stanovanju in
okolici, samostojno uporabo sanitarij ter povečajo nevarnost padcev.
Tako je človek vse bolj priklenjen na svoj dom in posteljo, s tem pa
velikokrat tudi socialno izoliran. Neprilagojeno stanovanje je tudi
velika ovira za pomoč svojcev. Vse to skrajša čas, ko lahko za človeka
skrbijo doma. Že nekaj časa stroka in politika ozaveščata in informirata
ljudi, kako naj prilagodijo svoje stanovanje za starost. V okviru
ozaveščanja in informiranja je pomembno spodbujati starejše, da se sami
poslužujejo preprostih ukrepov (npr. označevanje pragov, odstranitev
preprog, avtomatske luči …), ki zmanjšajo tveganje za poškodbe na domu.
Starosti prijazne občine organizirajo v svoji upravni službi za okolje,
prostor in infrastrukturo svetovalno pomoč občanom za prilagajanje
njihovih stanovanj za starost. Po Evropi se uveljavlja nepovratna javna
finančna pomoč in ugodni krediti za to. |
|
|
|
Če se v kraju pripravlja gradnja novega doma za
starejše ljudi, je potrebno posebno pozornost nameniti kakovostni
postavitvi le-tega v okolje; pomembna je lokacija v središču kraja,
njegov koncept in arhitektura mota biti narejena po sodobnih načelih za
oskrbovalno ustanove (in ne po industrijskem konceptu izpred pol
stoletja, kakor se še vedno dogaja v Sloveniji!) – tako da dom z vidika
funkcionalnosti, osvetljenosti sob in videza stavbe v celoti kulturne
podobe kraja lahko služi svojemu namenu in je v ponos kraju. Koncept
njegovega delovanja mora biti t. i. četrta in peta generacija domov za
stare ljudi, vpeta v življenje kraja in strokovno središče celotne
dolgotrajne oskrbe v kraju. Devet od desetih stanovalcev mora imeti
enoposteljne sobe, kar je danes osnovno strokovno merilo za kakovostno
oskrbo v ustanovi. Vse to so osnovna merila za kakovost življenja
starejših občanov, njihova osnovna človeška pravica in dolžnost
skupnosti, da jih na stara leta že z izborom lokacije doma ali njegovo
arhitekturo ne odrine na svoj rob in v institucionalizirane življenjske
razmere, ki jih nikoli v življenju niso imeli in ovirajo osebno človeško
zorenje in sožitje. |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
Občina Vodice je zelo razseljena, kar otežuje
vzpostavitev starosti prijazne infrastrukture. V raziskovalnih
intervjujih so bili izpostavljeni problemi dostopnosti osnovnih storitev
(trgovina, zdravnik) vsem prebivalcem. V občini sta samo dve manjši
trgovini, kjer ni na voljo vsega, kar starostniki potrebujejo. Problem
občani vidijo tudi v tem, da v Vodicah ni upravne enote, zato morajo
starostniki vse upravne zadeve urejati na upravnih enotah okoliških
občin, kar jim povzroča težave pri prevozu. |
|
|
|
Kot negativno je bilo opaženo, da je zelo otežen
dostop do ambulante (zdravnika in zobozdravnika) za starostnike, ki
imajo težave pri hoji. Ambulanti se nahajata v prvem nadstropju v stavbi
brez dvigala. Zaradi tega zdravnik paciente na invalidskih vozičkih
pregleda kar v pritličju na hodniku, kar ne zagotavlja pričakovane
intimnosti. |
|
|
|
V občini so že urejene pešpoti, ki so varne in
primerne tudi za osebe na invalidskih vozičkih. Tudi pločniki so ob
večini cest dovolj široki. Vseeno je bilo omenjeno, da je po nekod nujno
urediti pločnike in pešpoti, da bi bile bolj starosti prijazne – posebej
v centru Vodic. Tam je problem tudi velika prometna obremenjenost. Javna
razsvetljava ob pešpoteh in prometnih cestah je dobro urejena. Se pa
opaža razkorak med centrom in obrobjem Vodic. |
|
|
|
Značilnost Vodic so večgeneracijske hiše.
Izpostavljen je bil pozitivni vidik, da večina starostnikov živi v
večgeneracijskih družinah, zato jim tako pri vsakdanjih opravilih, pri
prevozu do zdravnika ali trgovine in drugem na pomoč priskočijo svojci.
Obenem bi se bilo smiselno vprašati, kako dobro so take hiše in
stanovanja prilagojena oskrbi in staranju. Zanimivo je, da tega ni
omenil noben od deležnikov pri pripravi strategije, slovenske in tuje
prakse pa kažejo, da prilagajanje stanovanj za starost bistveno vpliva
na kakovost življenja, možnost za padce in poškodbe starih ljudi ipd.;
drugod se temu zadnja leta zelo posvečajo. To kaže, da je ozaveščanje na
tem področju v občini Vodice zelo potrebno. |
|
|
|
V več intervjujih je bilo omenjeno, da v občini
manjka prostor, kjer bi se lahko starostniki družili med sabo in z
ostalima dvema generacijama. Zanimiva je bila naslednja izjava: »Za
enkrat nimamo prostora, kjer bi se lahko starostniki srečevali in
družili. Zato se mi zdi smiselno, da bi zgradili DSO, saj bi lahko tam
organizirali tudi dnevno bivanje in družabna srečanja.« Sodobni dom ima
na vhodu javni prostor s kavarnico, lekarno, cvetličarno in podobnim,
kar ustanovo odpira skupnosti in povezuje z njo tudi ljudi, ki tam
nimajo svojcev. Eden od deležnikov pa je dejal: »Menim tudi, da je zelo
dobro, ker občina izjemno podpira obe društvi upokojencev in jima na
razpolago daje tudi prostore, kjer lahko organiziramo srečanja in
druženja.« Iz tega sledi, da bi se bilo, posebno v primeru gradnje doma,
z deležniki smiselno pogovoriti o prostorih za druženje v občini, da se
izoblikuje enotno mnenje, da se izkristalizirajo realne potrebe in na
njihovi podlagi celostno načrtuje prostore za druženje v občini, njihovo
lokacijo, uporabo in namen. |
|
|
|
c. Povzetek potreb |
|
|
|
• Ureditev oz. izboljšanje dostopa do zdravnika,
|
|
• ozaveščanje na področju prilagajanja stanovanj
in gradnje hiš, primernih za starost, |
|
• posvetovanje o potrebah glede prostorov za
druženje z deležniki, |
|
• ureditev nekaterih pešpoti in pločnikov, ki še
niso primerni za invalidske vozičke, |
|
• razbremeniti promet v Vodicah. |
|
|
|
d. Razvojne možnosti |
|
|
|
Prostorsko urejanje centra Vodic je že v teku,
rešitve bodo pripomogle tudi k starosti prijaznejši infrastrukturi. |
|
|
|
Zavzetost deležnikov, da se ob vsakem načrtovanju
pregleda, kaj je starosti prijazno, se je pokazala na pripravljalnem
sestanku za strategijo. Nekaj deležnikov je na tem srečanju komentiralo
tudi, da bi se jim zdel smiseln pregled zunaj stavbnih površin skupaj s
starejšimi ljudmi; izkušnje drugod kažejo, da to lahko prinese konkretne
manjše rešitve, ki niso velik finančni strošek, lokalno skupnost pa
naredijo bolj domačo, podobno kakor detajli naredijo neko stvar lepo. |
|
|
|
Pri načrtovanju doma za stare ljudi in drugih
struktur za dolgotrajno oskrbo in kakovostno staranje, se je smiselno
opirati na sodobne strokovne smernice Konzorcija 17, ki upoštevajo tako
domača kot tuja znanja. S tem dobi občinska skupnost merila in pomoč pri
načrtovanju doma za stare ljudi in drugih struktur, na podlagi katerih
lahko kompetentno zagovarja interes občanov ter zagotovi kakovost nove
investicije. Ozaveščena občinska skupnost se zaveda, da ona odloča o
vsebini, funkcionalnosti in estetsko-kulturni umeščenosti doma in drugih
struktur v svoj prostor in da so napačni koraki pri gradnji doma za
stare ljudi za kraj usodni za naslednja desetletja. |
|
|
|
4.7 Prevozi |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
|
|
Podobno kot pri prostorski ureditvi velja tudi za
prevoz, da zelo odloča o kakovosti življenja starih ljudi – na njihovo
samostojnost in socialno vključenost, oziroma na osamljenost in socialno
izključenost. |
|
|
|
Po smernicah WHO je pomembno, da je v kraju
vzpostavljen javni prevoz, ki je zanesljiv in časovno dovolj pogost tudi
zvečer, ob koncu tedna in med prazniki. Vozila javnega prevoza naj bodo
čista, lepo vzdrževana in dostopna; bistveno je tudi, da imajo
prednostne sedeže, ki so namenjeni starim ljudem in invalidom. Potniki
naj zlahka dostopajo do popolnih informacij o linijah, voznem redu in
poskrbljenosti za osebe s posebnimi potrebami. Biti mora dovolj postaj
za izstop potnikov, na primernih in varnih mestih. Dobra praksa
nekaterih občin je organizacija prevoza za starejše v okviru šolskih
prevozov. |
|
|
|
Kjer je javni prevoz omejen, je dobrodošlo, da so
na voljo prostovoljske prevozne usluge. Takšne nudijo na primer
organizirane v sklopu vseslovenskih prostovoljskih projektov za
mobilnost starejših Sopotniki in Prostofer, občina pa to lahko
organizira tudi sama tako, da na ustrezen način povezuje starejše osebe,
ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih
prevozov, z aktivnimi vozniki vseh generacij, ki radi priskočijo na
pomoč. |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
V Vodicah deluje avtobusni prevoz Ljubljanskega
potniškega prometa in Arrive d. o. o. Pri pripravi te strategije so
deležniki večinoma navedli, da je v Vodicah zadostno število postajališč
in prevoz dovolj pogost. Za vzhodni del občine je bilo izpostavljeno, da
tam avtobus vozi redkeje, kot bi bilo potrebno. Vzrok, da avtobusa ne
morejo koristiti vsi starostniki, je tudi v razseljenosti prebivalstva v
občini in oddaljenosti hiš od glavnih cest. Tudi starostniki, ki so bolj
onemogli, se tega načina prevoza ne morejo posluževati. |
|
|
|
Poleg iskanja novih rešitev glede prevoza, pa bi se
bilo v skladu s sodobnimi trendi smiselno vprašati, ali informacije o
obstoječih javnih prevozih dosežejo ljudi. Mnogokrat so vozni redi na
avtobusnih postajah napisani na majhnih tablah, stari ljudje pa nevešči
iskanja teh podatkov na svetovnem spletu. Eden od deležnikov je
predlagal, da bi vozne rede redno objavljali v lokalnem glasilu
Kopitarjev glas, morda tudi na občinski spletni strani. |
|
|
|
Taxi služba, ki je na voljo, je za večino
starostnikov (pre)visok finančni strošek, prevoz s taxijem na relaciji
Vodice-Ljubljana in nazaj namreč stane okrog 50 EUR. Za mnoge, ki imajo
redne mesečne preglede ali posege v Ljubljani, taxi zaradi cene ne pride
v poštev. |
|
|
|
V občini priložnostni prostovoljski prevozi
starostnikov že delujejo – dobra izkušnja je na primer praznovanje za
starejše v okviru župnije Vodice, kjer organiziran prevoz na prireditev
in iz nje bistveno doprinese k številu udeležencev. Občina je v
preteklosti razmišljala o vzpostavitvi prostovoljskega sistema (npr. s
pomočjo Zlate mreže, Prostofer), vendar se v predhodni poizvedbi o
potrebah po takšnih prevozih, ki so jo opravili preko društev in drugih
deležnikov, potrebe niso evidentirale. Tudi v obdobju epidemije
covida-19 je občina dala pobudo za zagotovitev prevoza starostnikov do
zdravnika in v trgovino s pomočjo prostovoljcev, vendar odziva prav tako
ni bilo. Verjetno lahko iščemo razloge v dobro delujoči tradicionalni
družinski in sosedski socialni mreži, kjer poskrbijo za osnovno
mobilnost svojcev. Kljub temu bo smiselno povpraševanje o potrebah v
prihodnje še preverjati, kajti družba se naglo spreminja, tradicionalne
mreže postajajo šibkejše pri zadovoljevanju teh potreb, v občino se
priseljujejo novi ljudje, za baby boom generacijo, ki je vajena še večje
mobilnosti in obiskovanja prireditev, bo prevoz še pomembnejši. Graditi
velja tudi na dobri praksi prostovoljstva za priložnostne oziroma tarčne
prevoze – na konkretno prireditev ali dejavnost v občini in zunaj nje.
Na takšnem aktivnem pristopu k prevozom sloni tudi prostovoljska mreža
Sopotniki, katere cilj ni zagotoviti le nujne prevoze, ampak omogočati
in aktivno spodbujati starejše ljudi, da ostajajo aktivno vpeti v
družbeno dogajanje. Pri tem bi veljalo izkoristiti tudi zavzetost
mladih, da bi se vključili v takšno prostovoljstvo, ki jo je izrazil
predstavnik mladih pri pripravi strategije. |
|
|
|
c. Povzetek potreb |
|
|
|
• Boljše avtobusne povezave na vzhodnem delu
Vodic in tam, kjer so po njih še potrebe, |
|
• preverjanje potreb po organizaciji
prostovoljskih prevozov v prihodnje, |
|
• prostovoljstvo za tarčne prevoze (npr. na
določeno prireditev, do lokalne knjižnice ipd.) |
|
|
|
č. Razvojne možnosti |
|
|
|
Izkazani interes s strani prostovoljcev, da bi
nudili prevoz (mladi in mlajši upokojenci) ter zavzetost Občine na tem
področju. |
|
|
|
|
|
4.8 Iz tradicionalne v potradicionalno družbo in
vključevanje priseljencev |
|
|
|
a. Opredelitev področja |
|
|
|
V tradicionalni kmečko-obrtniško-stanovski družbi
so materialna varnost, oskrba onemoglih in povezanost generacij slonele
na družini in deloma na krajevni sosedski ter sorodstveni mreži. V
izjemnih primerih, ko so krvne in krajevne socialne mreže odpovedale, je
blažila stisko starih ljudi solidarnost v širši skupnosti, zlasti
dobrodelnost verskih organizacij. V tradicionalnih socialnih mrežah so
stari ljudje zadovoljevali tudi svoje nematerialne potrebe, seveda na
ravni razmer tistega časa. Bili so vtkani v tesno medgeneracijsko
povezanost, zlasti z vnuki, ki so jih varovali in jim s pripovedovanjem
predajali narodno izročilo in svoje življenjske izkušnje, srednji
generaciji pa svetovali pri njihovem delu, kar jim je dajalo tudi
družbeni ugled in položaj. |
|
|
|
Če so se tradicionalni vzorci spreminjali počasi,
obdržali pa zelo dolgo, lahko za nove razmere rečemo, da se je v kratkem
času zgodilo veliko sprememb. Industrijska družba 20. stoletja je
materialno varnost starih ljudi socializirala s sistemi zavarovanj, z
institucijami za oskrbo in programi za stare ljudi, ki delujejo bodisi v
okviru javne mreže, na osnovi civilne samoorganizacije ali kot profitna
podjetniška dejavnost. Dvogeneracijska nuklearna družina in krajevno
sosedstvo sta v modernih medčloveško odtujenih urbanih naseljih, kjer je
veliko priseljevanja in odseljevanja, v veliki meri izgubila stik s
starimi ljudmi, s tem pa tudi svojo vlogo pri zadovoljevanju materialnih
potreb starejših. Nematerialne potrebe pa so bile v
industrijsko-porabniški družbi sploh zelo odrinjene na stran ali v
zasebno sfero. Na področju oskrbe se je uveljavilo prepričanje, da lahko
razne socialne ustanove za starostnike s svojimi storitvami zadovoljijo
vse njihove potrebe. To je iluzija, saj se osebnega medčloveškega
odnosa, ki ga človek nujno potrebuje vse življenje – v starosti pa še
posebej, ne da spremeniti v storitev, tako da bi jo lahko zaposleni
opravljali po »normativih«. |
|
|
|
Na področju medgeneracijskih odnosov ima veliko
težo dejstvo, da se znanje, ki je osnovna vrednota vsake družbe,
bliskovito množi. Danes mlajši za svoje preživetje in uspeh niso več
odvisni od znanja svojih staršev, kakor je to bilo vso zgodovino, ampak
je celo obratno – starejši se učijo od mlajših uporabe sodobne
informacijsko-komunikacijske tehnologije, da lahko gredo v koraku s
časom. Na področjih, ki bi jih mlajše generacije zelo potrebovale – kot
so na primer varovanje in krepitev duševnega zdravja, lepšega sožitja,
zakoreninjenost v osnovne socialne vrednote delavnosti, poštenosti,
sočutne solidarnosti in duhovnega zorenja osebnosti, skrbi za skupno
dobro ipd., so starejše generacije marsikdaj tudi same nemočne, da ne
morejo ne z zgledom ne s spoznanji pomagati mladim. Danes je v zavesti
večine osebna skrb za zdravo prehrano, gibanje in vseživljenjsko
izobraževanje, medtem ko so navedena področja nematerialne blaginje bila
v polpreteklem času sistematično zanemarjena in je enako tudi v današnji
potrošniško-tehnološki družbi. |
|
|
|
V današnji Evropi še delujejo tradicionalne
socialne mreže, vendar pa slabijo, kar se kaže zlasti v sožitju družine
in lokalne skupnosti. Moderne industrijske socialne mreže so dosegle
visoko raven učinkovitosti, kljub temu pa so celo na materialnem
področju čedalje bolj nezadostne – pomislimo na primer na kadrovsko
krizo pri zadovoljevanju materialnih storitev v dolgotrajni oskrbi. |
|
|
|
Iz problemov se čedalje jasneje kažejo tudi
rešitve. Stroka in politika se ponekod vse bolj zavedata, da je za
preživetje ključnega pomena primerna podpora še delujočim tradicionalnim
socialnim mrežam, da bodo delovale in se razvijale skupaj z novimi v
skladu s potrebami časa in vsemi razpoložljivimi viri. Tako se sodobne
oskrbovalne ustanove zavedajo svoje nesamozadostnosti in se odpirajo
skupnosti, njihova pozornost na opravljanje storitev iz industrijske
dobe pa prehaja v integriran oskrbovalni odnos. Te usmeritve marsikje
niso več samo spoznanja in razvojno nujni principi, ampak preizkušene
dobre prakse. Mnoge od njih smo omenili že v prej naštetih področjih, ko
smo na primer kratko orisali sodobni krajevni dom za oskrbo, mrežo
neformalnih oskrbovalcev ter usposabljanja zanje, razbremenilne programe
za družinske oskrbovalce v kraju, skupine na osnovi samopomoči,
prostovoljstvo za nematerialne potrebe (družabništvo in skupine za
kakovostno staranje), sistematično informiranje in ozaveščanje celotne
skupnosti o staranju in sožitju, nove programe za medgeneracijsko
sodelovanje, javno podporo pri prilagajanju stanovanj itd. Tukaj nam
ostaja osrednji program, ki povezuje vse to v lokalno celoto in s tem
odgovarja na enega največjih izzivov današnjega časa: na razdrobljenost
in razdvojenost. Ti dve težnji sta namreč v lokalnih skupnostih
mnogokrat glavni vzrok neuspeha na vseh področjih in povzročata, da
skupnost ne uspe uresničiti sicer sodobno načrtovanega programa. |
|
|
|
Starosti prijazna skupnost je sodobni program
Svetovne zdravstvene organizacije in EU, v katerem se povezujejo občine
in mesta s političnim ciljem razvoja v smeri starosti prijazne občine
ali mesta. To pomeni, da pristopijo k tem nalogam na sistematičen način.
Po demokratični odločitvi za vstop v svetovno in slovensko mrežo
starosti prijaznih občin in mest sledi ugotavljanje potreb, želja in
zmožnosti, načrtovanje, izvajanje in spremljanje uresničevanja
načrtovanega. V vse te procese morajo biti vključeni starejši ljudje in
vsi drugi deležniki, ki so pomembni za delo z njimi in za sožitje
generacij. |
|
|
|
V Sloveniji se je dobro obnesla povezava deležnikov
v lokalno akcijsko skupino starosti prijazne skupnosti. V njej so
vsi ključni deležniki iz kraja, kar omogoči povezanost ter hiter in
celosten razvoj. Pri tem izberejo za mentorstvo zunanjega strokovnega
partnerja, ki ima sodobna znanja in delovne izkušnje na področju razvoja
starosti prijaznih skupnosti – njegova vloga je sprva večja, nato pa vse
manjša. Lokalna akcijska skupina sodeluje pri vseh korakih od analize
stanja in oblikovanja strateških usmeritev, preko priprave realnih
letnih načrtov za uresničevanje strategije in izbiri prioritet, do
njihovega uresničevanja ter ugotavljanja napredka in kakovosti po
objektivnih kazalnikih. |
|
|
|
Nič manj niso pomembne druge funkcije lokalne
akcijske skupine: povezovanje vseh deležnikov pri razvoju starosti
prijazne skupnosti, usposabljanje za razvoj na tem področju, izmenjava
izkušenj, iskanje rešitev na skupna vprašanja, ažurna izmenjava
informacij med vsemi deležniki, usklajevanje dela in širjenje pomembnih
informacij v celotno skupnost. |
|
|
|
Z lokalno akcijsko skupino dobi Občina kompetenten
organ za razvoj na področju staranja in sožitja generacij, ki celostno
zajame vso skupnost. Vsak od deležnikov namreč pokriva svoj krog
starejših ljudi in tistih, ki z njimi delajo in živijo, skupno pa vse;
ali pa vsaj sproti pokaže, če je kak del obstoječih mrež izpadel iz
skupine. Skupnosti so v tem procesu v pomoč dobre izkušnje drugih
starosti prijaznih skupnosti, s katerimi so povezane v nacionalno in
svetovno mrežo. V Sloveniji nacionalno Mrežo starosti prijaznih mest in
občin koordinira Inštitut Antona Trstenjaka, ki se trudi skrbeti tako za
izmenjavo med slovenskimi občinami kot za povezovanje s tujimi praksami. |
|
|
|
b. Slika stanja v Vodicah |
|
|
|
Iz različnih zornih kotov lahko potrdimo, da so v
Vodicah še vedno zelo močne tradicionalne mreže, ki igrajo veliko
vlogo pri oskrbi (od prevozov do nege v času pešanja), pri povezovanju
generacij (večgeneracijske hiše), pri informiranju (npr. patronažna
služba in župnija). Izjave o tem: »Smo precej majhna občina, zato se med
sabo vsi zelo dobro poznamo in si pomagamo.« »Za del občine, v katerem
živim, bi rekla, da ima vsak starostnik, ki ga poznam, nekoga, ki malo
pogleda nanj.«. Vendar pa so deležniki tudi večkrat izpostavili, da je
to značilnost predvsem vodiških staroselcev, še posebej je to razliko
izpostavila patronažna sestra, ki ima stik tako z enimi kot drugimi. |
|
|
|
To kaže na potrebo po vključevanju priseljencev
v življenje lokalne skupnosti. Vključevanje mladih družin je pogoj za
uspešno reševanje nalog ob pospešenem staranju tako priseljenih ljudi,
kakor staroselcev v naslednjih desetletjih. Poleg mladih družin se
priseljujejo tudi vitalni upokojenci – njihovo vključevanje je velik
potencial vso skupnost, saj imajo bogate poklicne in življenjske
izkušnje, čas in moči, za sodelovanje na tem področju so motivirani, ker
se sami bližajo času, ko bodo lahko potrebovali pomoč skupnosti. Mlajši
upokojenci so glede vključevanja zelo različni – nekateri se takoj
pozanimajo in vključijo v katero od društev, drugi pa se držijo sami
zase. Izpostavljeno je bilo tudi, da se družine hitreje vključijo kot
upokojenci in sicer preko šolskega sistema. Kljub temu tudi tu očitno ne
gre brez težav: »Ker se v Vodice intenzivno priseljujejo mlade družine,
ki se držijo vsaka zase in se ne vključujejo v skupnost, ni več toliko
sosedske solidarnosti oz. tega, da ljudje vedo eden za drugega, za
morebitne stiske ipd. V mojem koncu, kjer je malo manj priseljencev, ta
pojav še ni tako viden, ampak se vseeno počasi stopnjuje.« Konkreten
problem v zvezi s tem, ki je bil prav tako izpostavljen, je situacija,
ko priseljene družine vzamejo k sebi v oskrbo tudi svoje starše in se
naenkrat znajdejo v neobvladljivi situaciji sendvič generacije, ko sami
ne zmorejo usklajevati službe, skrbi za svoje otroke in oskrbo onemoglih
staršev, niso pa v stiku s tradicionalno socialno mrežo okolja, ki bi
jim pri tem pomagala, kakor si pomagajo staroselci. Dobro prakso pomoči
mladim družinam preko »babi servisa« domačink smo omenili že pri
področju medgeneracijskega sožitja. |
|
|
|
Nujnost novih mrež in programov pa se ne kaže le
zaradi priseljencev. Spoštovanje do starejših in dobro medgeneracijsko
sodelovanje sta bila s strani deležnikov pri pripravi strategije med
najbolj izpostavljenima problemoma. To kaže, da tudi tradicionalne
mreže potrebujejo pomoč. In prav tako tradicionalna oblika
oskrbovanja – to so neformalni družinski oskrbovalci; ti potrebujejo
podporo in javno razbremenilno pomoč, kakor je bilo obsežno
predstavljeno pri prvem področju. Deležniki so pokazali veliko zanimanje
za nove oblike prostovoljstva, ki mu pravimo tudi sodobno nekrajevno
sosedstvo. Za uspeh novih programov, ki so odvisni od prostovoljstva, so
v prevladujoči tradicionalni miselnosti potrebni specifični pristopi,
sicer iniciative ne zaživijo; to se je zgodilo tudi v Vodicah, na primer
pri poskusu vpeljevanja prostovoljstva za prevoze starejših ali pri
pobudah za pomoč v času epidemije. |
|
|
|
Posebno pozornost pa velja nameniti informiranju.
Informiranost in socialna vključenost sta neločljivo povezani. Iz
intervjujev z deležniki je bilo razvidno, da se ljudje še vedno zanašajo
na tradicionalne načine informiranja. Prizadevanja za vzpostavitev
novih, potradicionalnih načinov informiranja in komuniciranja s
starejšimi so bila živa zlasti v času epidemije. Štab civilne zaščite je
v tem času vzpostavil telefonsko linijo, kjer so bili dosegljivi za vsa
vprašanja in težave občanov, a klicev skoraj ni bilo. Tudi župnijska
Karitas je pozvala mlade, da so prispevali svoje telefonske številke ter
bili v pripravljenosti, če bi kdo od starejših želel pogovor. Vendar
tudi na to pobudo skoraj ni bilo odziva. V raziskovalni intervjujih je
bila izpostavljena dilema, ali odzivov ni bilo, ker res ni bilo nobenih
potreb ali sta bila vzroka sram in negotovost pred tem, da bi prosili za
pomoč. O tem, da so ljudje bolj vajenih tradicionalnih načinov
informiranja, priča tudi naslednja izjava: »Ker župnik ob prvih petkih
obhaja na domovih, ima kar nekaj vpogleda v morebitne stiske. Enako tudi
obe patronažni, ki sta zelo srčni.« Patronažna sestra je dejala, da so
starejši ljudje najbolj veseli in najbolj pričakujejo prav novice
(zanima jih kdo je umrl, ko zvoni, kdo se je odselili in kdo priselil
ipd.). Obenem pa je povedala tudi, da so imele pred leti teren veliko
bolj pokrit, tudi zaradi normativov, ki jim danes to onemogočajo. Bila
je izražena tudi misel, da se je potrebno zavedati, da se tako
patronažne sestre kot župnik enkrat zamenjajo in takrat ni vprašanje le,
če bodo le-ti domačini, ki teran poznajo, ampak tudi, koliko posluha
bodo imeli za prevzem tradicionalne funkcije informatorja. Tudi sodobni
koncept informiranja v skupnosti se ne nanaša samo na medije, ampak
računa tudi na osebne odnose med ljudmi, vendar pa ta naloga ne sloni
več na eni sami osebi, ki bi imela celoten pregled in osebni stik z
vsemi starejšimi krajani, ampak na skupini ključnih deležnikov – v
programu Starosti prijazne skupnosti tudi to vlogo uspešno opravlja
lokalna akcijska skupina, ki je s svojo dobro organizacijo in delovanjem
(za kar je potem, ko je utečena, potrebno le nekaj srečanj letno)
odločilna za osebno širjenje pomembnih informacij o dolgotrajni oskrbi,
kakovostnem staranju in medgeneracijskem sožitju v lokalni skupnosti ter
za vzpostavljanje novih programov na tem področju. |
|
|
|
c. Povzetek potreb |
|
|
|
• Skrb za vključevanje priseljencev, |
|
• skrb za podporo tradicionalnim socialnim
mrežam (opisane so pod posameznimi področji), |
|
• najti načine za uspešnejše uvajanje novih
programov za to področje v občinski skupnosti Vodic. |
|
|
|
č. Razvojne možnosti |
|
|
|
V sklopu priprave strategije se je izoblikovala
skupina deležnikov, ki so se izkazali s svojim znanjem in zavzetostjo.
To je lahko dobra zasnova lokalne akcijske skupine v 5-letnem programu
razvoja starosti prijazne Občine Vodice. |
|
|
|
5 POVZETEK POTREB IN STRATEŠKIH CILJEV |
|
|
|
 |
|
 |
|
|
|
|
|
 |
|
 |
|
|
|
6 NADALJNJI KORAKI |
|
|
|
Potem, ko je Občinski svet Občine Vodice na 26.
redni seji dne 22.6.2021 sprejel ta razvojni program za področje
dolgotrajne oskrbe, kakovostnega staranja in sožitja med generacijami
kot del celovite razvojne strategije Občine Vodice in je bil le-ta
objavljen v Uradnem glasilu Občine Vodice, št. 6/21, sledijo naslednji
koraki: |
|
• Občina Vodice bo v okviru svojih možnosti in
pristojnosti finančno, materialno in organizacijsko, aktivno prispevala
k uresničitvi razvojnega strateškega načrta za področje staranja in
sožitja med generacijami v občini Vodice, posebej pri izgradnji doma kot
je opredeljen v dokumentu; |
|
• Občina Vodice vstopa v slovensko in svetovno
mrežo starosti prijaznih mest in občin, ki s svojim programom pomaga
uresničevati cilje pričujočega razvojnega programa; |
|
• V treh mesecih po sprejetju tega razvojnega
programa bo imenovana lokalna akcijska skupina za uresničevanje ciljev
tega razvojnega programa; |
|
• Istočasno bo izbrana ustrezna strokovna
organizacija za pomoč pri vodenju akcijske skupine in uresničevanju
ciljev starosti prijazne občinske skupnosti; |
|
• V tem obdobju se Strategija izda v brošuri in
razdeli občanom.« |
|
|
|
7 POMEMBNI KONTAKTI |
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
Literatura |
|
|
|
Drole in Lebar ur. (2014). Podpora samostojnemu
bivanju v domačem okolju in dolgotrajna oskrba. V:
http://www.staranje.si/files/upload/images/aha.si_dolgotrajna_oskrba_porocilo_v1.pdf |
|
Federal/Provincial/Territorial Ministers
Responsible for Seniors (2006). Age-Friendly Rural and Remote
Communities: A Guide. V:
www.health.gov.nl.ca/health/publications/afrrc_en.pdf (sprejem
26.11.2012). |
|
Grdiša Rok (2010). Priročnik za načrtovanje
sodobnih oblik bivanja starih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za
arhitekturo. |
|
Hughes in sod. (2008). Patient Safety and Quality:
An Evidence-Based Handbook for Nurses. . AHRQ Publication št. 08-0043.
Rockville: Agency for Healthcare Research and Quality. V:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK2665/ |
|
Hughes in O‘Sullivan (2016). Family carer training.
A resource for those working with Family Carers. V:
https://www.iasw.ie/attachments/Family_Carer_Training_Booklet_for_Professionals_19th_Dec.pdf. |
|
Hvalič Touzery Simona (2007). Družinska oskrba
starih družinskih članov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani. |
|
Hvalič Touzery (2010). Družinski oskrbovalci starih
ljudi v Evropi. V: Kakovostna starost, letnik 8, št. 4. Ljubljana:
Inštitut Antona Trstenjaka.
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/clanek.html?ID=590. |
|
http://www.inst-antonatrstenjaka.si. |
|
http://www.uke.de/extern/eurofamcare. |
|
Imperl Franc (2012). Kakovost oskrbe starejših –
izziv za prihodnost. Logatec: Firis Imperl & Co., Seniorprojekt. |
|
Imperl Franc (2013). Javni domovi na razpotju. V:
Kakovostna starost, letnik 16, št. 3, str. 3–18. |
|
Imperl Franc (2014). Možne strategije razvoja domov
za starejše. V: Kakovostna starost, letnik 17, št. 4, str. 3–22. |
|
Imperl Franc (2015). E-Qualin. V: Kakovostna
starost, letnik 18, št. 4. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. |
|
Leichsenring Kai, Billings Jenny in Nies Henk (ur.)
(2013). Long-Term Care in Europe. Improving Policy and Practice.
Hampshire: Palgrave Macmillan. |
|
Lipar Tina (2014) po European Commission (2013).
Dolgotrajna oskrba v starajočih se družbah – izzivi in politične
možnosti. V: Kakovostna starost, letnik 17, št. 4. Ljubljana: Inštitut
Antona Trstenjaka. http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/ |
|
kakovostna-starost/clanek.html?ID=1474. |
|
Pflegezeitgesetz (2008).
Https://www.bgbl.de/xaver/bgbl/start.xav?startbk=Bundesanzeiger_BGBl&jumpTo=bgbl108s0874. |
|
pdf#__bgbl__%2F%2F*%5B%40attr_id%3D%27bgbl108s0874.pdf%27%5D__1537292907162. |
|
Pihlar Tanja (2010) po Bundesministerium für
Familie, Senioren, Frauen und Jugend (2008). Kakovostno bivanje v
starosti. V: Kakovostna starost, letnik 13, št. 2. Ljubljana: Inštitut
Antona Trstenjaka.
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/clanek.html?ID=840. |
|
Ramovš Jože (2003). Kakovostna starost. Socialna
gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. |
|
Ramovš Jože (2008). Krajevno medgeneracijsko
središče. V: Kakovostna starost, letnik 11, št. 1, str. 26–45. |
|
Ramovš Jože, ured. (2013). Staranje v Sloveniji.
Raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih
prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. |
|
Ramovš Jože (2013a). Starosti prijazna občina.
Vademecum. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in
medgeneracijsko sožitje. |
|
Ramovš Jože (2015). Deinstitucionalizacija
dolgotrajne oskrbe. V: Kakovostna starost, letnik 18, št. 3, str. 3-25;
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/slike/1535-1.pdf#search=%22deinstitucionalizacija%20dolgotrajne%20oskrbe%22. |
|
Ramovš Jože (2020). Integrirana dolgotrajna oskrba.
Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. |
|
Ramovš Jože in Ramovš Ksenija (2012). Družinska
oskrba starejšega svojca. Priročnik na tečaju za družinske oskrbovalce.
Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. |
|
Ramovš Ksenija (2015). Razbremenitev družinskih
oskrbovalcev z vidika ZDA in nekaterih evropskih držav. V: Kakovostna
starost, letnik 18, št. 2, str. 22–33. |
|
Ramovš Marta, Thibauld Maulaert, Ramovš Jože
(2020). Na poti k starosti prijazni skupnosti. Priročnik za starejše
občane in za lokalno akcijsko skupin starosti prijazne občine.
Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. |
|
Report jointly prepared by the Social Protection
Committee and the European Commission (2014). Adequate social protection
for long-term care needi in an ageing society. European Union,
Luxemburg. |
|
Svet EU (2005). Zelena knjiga »Odziv na demografske
spremembe: nova solidarnost med generacijami«. Bruselj, 2005, uradni
slovenski prevod. |
|
Voljč Božidar in sod. (2010). Starosti prijazna
Ljubljana. Izsledki raziskave 2008-2009. Ljubljana: Inštitut Antona
Trstenjaka; dostopna na:
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/izdelki/78.pdf |
|
WeDO. Za dobro počutje in dostojanstvo starejših.
Evropski okvir kakovosti storitev dolgotrajne oskrbe;
www.wedo-partnership.eu. |
|
WHO (2007). Global Age-friendly Cities: A Guide.
Geneva: World Health Organization. |
|
|
|
|
|
Številka: 00701-0020/2021 |
|
Datum: 22.6.2021 |
|
|
|
Župan Občine Vodice |
|
Aco Franc Šuštar, l.r. |