Na podlagi 64. člena
zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je
Občinski svet občine Podčetrtek na 7. redni seji dne 27. 5. 1999 sprejel |
S T A T U T |
Občine Podčetrtek |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Občina Podčetrtek je samoupravna lokalna
skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Brezovec
pri Polju, Cmereška gorca, Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska
gorca, Jerčin, Lastnič, Nezbiše, Olimje, Pecelj, Podčetrtek, Polje ob
Sotli, Prelasko, Pristava pri Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Roginska
gorca, Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Sodna vas, Sv. Ema, Verače, Vidovica,
Virštanj in Vonarje. |
Sedež občine je v Podčetrtku, Škofja gora
1. |
Občina je pravna oseba javnega prava s
pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami
premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan.
|
Območje, ime in sedež občine se lahko
spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
2. člen |
Na območju Občine Podčetrtek so
ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter
pravni status ožjih delov Občine Podčetrtek so določeni s tem statutom
in odlokom občine. |
Imena in območja ožjih delov občine so:
|
1. Krajevna skupnost Olimje, s sedežem v
Olimju 58, ki zajema naselja Olimje in Rudnica. |
2. Krajevna skupnost Podčetrtek, s sedežem
v Podčetrtku, Škofja gora 1, ki zajema naselja Golobinjek ob Sotli,
Imeno, Imenska gorca, Pecelj in Podčetrtek. |
3. Krajevna skupnost Polje ob Sotli, s
sedežem v Polju ob Sotli 3, ki zajema naselja Brezovec pri Polju,
Lastnič, Polje ob Sotli, Prelasko in Sedlarjevo. |
4. Krajevna skupnost Pristava pri
Mestinju, s sedežem v Pristavi pri Mestinju 29, ki zajema naselja
Cmereška gorca, Jerčin, Nezbiše, Pristava pri Mestinju, Roginska gorca,
Sodna vas, Sv. Ema, Vidovica in Vonarje. |
5. Krajevna skupnost Virštanj, s sedežem v
Virštanju 11, ki zajema naselja Gostinca, Pristava pri Lesičnem, Sela,
Verače in Virštanj. |
3. člen |
Občina Podčetrtek (v nadaljnjem besedilu:
občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne
zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz
državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta
nanjo prenesene z zakonom. |
4. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno
prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah
po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih
v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih
javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
Na osnovi odločitve organov občine se
lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v
občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
5. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog
sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi
in državo. |
Občina samostojno odloča o povezovanju v
širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem
v zakonu. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi
skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih
skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po
načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi
združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za
opravljanje skupnih zadev. |
6. člen |
Občina Podčetrtek ima svoj grb, zastavo in
praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
|
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike.
Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA PODČETRTEK,
v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan;
Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je
grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s
svojim aktom. |
Za prispevek k razvoju občine podeljuje
občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in
nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
7. člen |
Občina Podčetrtek je turistična in
kmetijska občina. Turistična območja Občine Podčetrtek, urejenost teh
območij ter specifične pogoje, ki se nanje nanašajo, ureja odlok. |
II. NALOGE OBČINE |
8. člen |
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve
javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni,
zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega
pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge splošne akte
občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun
občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema
prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje
pristojnosti. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
|
– ureja način in pogoje upravljanja z
občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami
premoženja, |
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi
nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero
izkazuje vrednost svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj
občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske
rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo
in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, |
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje
gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v
okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri
razreševanju gospodarskih problemov, |
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi,
pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in
skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo
stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni
stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na
stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo in povpraševanje
stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, |
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in
prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
– v skladu s predpisi omogoča občanom
najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami,
zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske
problematike občanov. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
|
– ustanavlja lokalne javne službe,
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način
ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje
lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske
in druge komunalne objekte in naprave, |
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s
stavbnimi zemljišči. |
6. Zagotavlja in pospešuje
vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno-izobraževalni,
zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to
področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru
finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim
zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z različnimi ukrepi pospešuje
vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje
odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja
njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju,
|
– pristojnim organom in institucijam
predlaga določene ukrepe na tem področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo,
javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in
društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov,
skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
– zagotavlja splošnoizobraževalno
knjižnično dejavnost, |
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v
programe aktivnosti občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih
virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in
opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: |
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon,
uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v
okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja
varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi
pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi
organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo
okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
|
– površine za pešce in kolesarje,
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter
otroška igrišča, |
– javne parkirne prostore, parke, trge in
druge javne površine ter, |
– ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost
občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z
merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih,
|
– organizira obveščanje, alarmiranje,
pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje,
opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi
nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom
gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k
boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi
nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da:
|
– sprejema ustrezne splošne akte,
|
– določa prekrške in denarne kazni za
prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
– ureja lokalni promet in določa prometno
ureditev, |
– organizira občinsko redarstvo,
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi
prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve
iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh
pristojnosti. |
9. člen |
V okviru lokalnih zadev javnega pomena
občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: |
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, |
– ugotavljanje javnega interesa v primeru
razlastitve za potrebe občine, |
– določanje namembnosti urbanega prostora,
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in
določanje pogojev za njihovo uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega
premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in
kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
|
– mrliško ogledno službo in |
– ureja druge lokalne zadeve javnega
pomena. |
10. člen |
Občina opravlja statistične, evidenčne in
analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva
statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje
statističnih in evidenčnih podatkov. |
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena
pridobiva občina od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki
imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki
imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo
sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
III. ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
11. člen |
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni
občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi
predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih
ustanovitev in naloge določa zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine
oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem
statutom. |
Člani občinskega sveta, župan in podžupan
so občinski funkcionarji. |
12. člen |
Občina ima občinsko upravo kot občinski
organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja
upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na
prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje
organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave
ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
13. člen |
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače
določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve,
če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je
sprejeta, če za njo glasuje večina navzočih članov. |
14. člen |
Delo organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem
javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem
splošnih aktov občine v Uradnem listu RS in po potrebi v lokalnem
glasilu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Način zagotavljanja javnosti dela
občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej
organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo
pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine
o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
2. Občinski svet |
15. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja
o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje dvanajst članov.
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri
leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega
občinskega sveta. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji,
na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega
sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi. |
Ko članom občinskega sveta preneha mandat,
jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih
zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina
in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta oziroma
do imenovanja novih. |
16. člen |
Volitve občinskega sveta se opravijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim
glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po proporcionalnem
sistemu. |
O oblikovanju volilnih enot za volitve
občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
17. člen |
Občinski svet sprejema statut občine,
odloke in druge splošne akte ter poslovnik občinskega sveta.
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet
predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane
razvoja občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni
račun, |
– ustanavlja organe občinske uprave ter
določi njihovo organizacijo in delovno področje, |
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih
občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih
podjetjih, |
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne
pristojnosti na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz
državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in
občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta
ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na
predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega
odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in
odborov občinskega sveta, |
– na predlog župana imenuje in razrešuje
podžupana, določi podžupanu, da bo v primeru predčasnega prenehanja
funkcije opravljal funkcijo župana ter odloča o poklicnem opravljanju
funkcije podžupana, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi
občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za
odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
– odloča o najemu posojila in dajanju
poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– s svojim aktom, v skladu z zakonom,
določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije
in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki
jih imenuje občinski svet, |
– določa vrste lokalnih javnih služb in
način izvajanja lokalnih javnih služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna
podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
|
– imenuje in razrešuje člane komisije po
zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno
dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter
člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
|
– določi organizacijo in način izvajanja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let,
katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, |
– sprejme program in letni načrt varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt
varstva pred požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter
način njegovega delovanja v vojni, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot
javna služba, |
– daje mnenje k imenovanju načelnika
upravne enote in imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne
enote, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata
zakon in ta statut. |
18. člen |
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje
organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo
interese prebivalcev samo te skupnosti. |
Organi iz prvega odstavka tega člena
morajo dati mnenje najkasneje v 20 dneh od dneva prejema obvestila
oziroma zahteve občine. Če v danem roku mnenja ne dajo, lahko občina
odloča samostojno. |
19. člen |
Člani občinskega sveta opravljajo svojo
funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta ni
združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z
delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
Član občinskega sveta, ki je imenovan za
podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo
podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni
združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje
organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot
tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci
izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela organov občine. |
20. člen |
Občinski svet predstavlja, sklicuje in
vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih
župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi nastarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v
skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede
na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
šestkrat letno. |
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva
najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih
dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja
občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve,
jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi
za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan,
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni
red predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
21. člen |
Strokovno in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
22. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga
župan. |
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
Župan mora predloge komisij in odborov
občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega
odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski
svet na začetku seje. |
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti
predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih
postavljajo člani sveta. |
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje
vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku
nadzornega odbora občine in tajniku občine. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine,
predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter tajnik občine so se
dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja
članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove
pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
23. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z
večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim
glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom
ali če tako sklene občinski svet. |
Način dela in odločanja, razmerja do
drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta
se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta
župan in občinska uprava. |
Župan in tajnik občine o izvrševanju
odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat
letno. |
24. člen |
Članu občinskega sveta predčasno preneha
mandat: |
– če izgubi volilno pravico, |
– če postane trajno nezmožen za
opravljanje funkcije, |
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na
nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev, |
– če v treh mesecih po potrditvi mandata
ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati
dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
|
– če odstopi. |
Razlogi za prenehanje mandata člana
občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega
člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega
sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z
četrto in peto alineo prvega odstavka tega člena. Odstop člana
občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep
na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
|
Za izvolitev oziroma potrditev mandata
nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
Odbori in komisije občinskega sveta |
25. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več
komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
se določa z odlokom. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa
in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
26. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za
delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski
svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude
oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega
sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo
plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki mu jih
določi občinski svet. |
27. člen |
Občinski svet ima stalne ali občasne
komisije in odbore kot svoja delovna telesa. |
Stalna delovna telesa občinski svet
ustanovi z odlokom, s katerim določi število članov posameznega
delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski
svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število
članov ter opravi imenovanje. |
28. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski
svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Delo delovnega telesa občinskega sveta
vodi član občinskega sveta kot predsednik. |
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
29. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu z odlokom obravnavajo zadeve
iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana. |
30. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika,
posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
3. Župan |
31. člen |
Župana volijo državljani, ki imajo v
občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve
župana se opravijo v skladu z zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta.
|
Potek štirih let od nastopa mandata župana
je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan
se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je
župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
32. člen |
Župan predstavlja in zastopa občino.
|
Poleg tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem
proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz
pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča
druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega
proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine
in drugih odločitev občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi
premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in
drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske
uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o
imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski
upravi ter pooblašča tajnika občine za te naloge, |
– imenuje in razrešuje tajnika občine,
predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske
uprave in organov skupne občinske uprave, |
– opravlja druge zadeve, ki jih določata
zakon in ta statut. |
33. člen |
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta
občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu
svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora
navesti razloge za zadržanje. |
Če občinski svet vztraja pri svoji
odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem
sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
|
Župan zadrži izvajanje odločitve
občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s
statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu,
da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
Ob zadržanju izvajanja odločitve
občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko
župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na
zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take
odločitve. |
34. člen |
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge
na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov
ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne
zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno
službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki
morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne
ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju,
če se občinski svet ne more sestati, |
– v primeru nastale nevarnosti odredi
evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter
materialno dolžnost. |
35. člen |
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko
v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski
svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne
ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta
lahko sestane. |
36. člen |
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima
občina podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na
predlog župana izmed svojih članov. S sklepom o imenovanju podžupana se
ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem
prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega
župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu
ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru
njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja
podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere
ga župan pooblasti. |
37. člen |
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot
podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši
član občinskega sveta. |
V času nadomeščanja opravlja član
občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
38. člen |
Če je tako določeno v zakonu ali drugem
predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe
občine. |
Župan lahko ustanovi komisije in druga
delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje
posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
39. člen |
Županu in podžupanu preneha mandat:
|
– če izgubi volilno pravico, |
– če postane trajno nezmožen za
opravljanje funkcije, |
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na
nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev, |
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati
dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata
ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali
podžupana, |
– če odstopi, |
– če je po odločitvi Državnega zbora
razrešen. |
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga
občinski svet na predlog župana razreši. |
Če je župan razrešen po odločitvi
Državnega zbora, je razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem
razrešitve. |
Razlogi za prenehanje mandata iz prve,
druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in
šesto alineo prvega odstavka tega člena. Odločitev oziroma odstopna
izjava župana oziroma podžupana mora biti v pisni obliki posredovana
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta.
Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati
predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. |
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z
dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep
na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet
predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot
šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi
razlogov iz prve do vključno pete alinee prvega odstavka tega člena
preneha tudi mandat člana občinskega sveta. Odstop se šteje za
razrešitev, če podžupan ne izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega
sveta. Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
Prenehanje mandata podžupana zaradi
razrešitve po drugem odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana
občinskega sveta. |
4. Nadzorni odbor |
40. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ
nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom
naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s
premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe
sredstev občinskega proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih
pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih
organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost
porabe občinskih javnih sredstev. |
41. člen |
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane
nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. V nadzornem odboru morajo biti
zastopane vse krajevne skupnosti Občine Podčetrtek. |
Člani nadzornega odbora ne morejo biti
člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov
občine, tajnik občine, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora
se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
42. člen |
Prvo sejo nadzornega odbora občine po
imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi
seji navzočih večina članov. |
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed
sebe predsednika nadzornega odbora. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor,
sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila,
priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov
nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
43. člen |
Nadzorni odbor sprejme letni program
nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna,
zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov
in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in
finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim
nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor
vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski
svet in župana. |
Poleg zadev iz letnega programa dela mora
nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga
občinski svet ali župan in o nadzorih poročati trimesečno. |
44. člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge
poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na
predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom
nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o
izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in
kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe. V postopku nadzora so
odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Po opravljenem pregledu pripravi član
nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana
oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja
ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme
nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku
petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru
ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh.
Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu
svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču. |
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo
kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so
opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v
petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo
in računsko sodišče. |
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da
obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba
storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati
mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan
in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
45. člen |
Predsednik nadzornega odbora izloči člana
nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. |
Izločitev člana nadzornega odbora v
posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za
izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno
navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O
izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
O izločitvi predsednika nadzornega odbora
odloči nadzorni odbor. |
46. člen |
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni
odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo
dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
|
Pri opravljanju svojega dela so člani
nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti
nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z
akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev
ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto
fizičnih in pravnih oseb. |
47. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo
nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora
lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje
občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega
programa nadzora. |
48. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela
uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
5. Občinska uprava |
49. člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje
občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določi župan. |
50. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana
odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali
več organov skupne občinske uprave. |
Organizacija in delo organa skupne
občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
51. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in
dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih
v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
O upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne
občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost
zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
52. člen |
Posamične akte iz izvirne pristojnosti
občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi
o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno. |
53. člen |
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za
dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih
stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
54. člen |
O upravnih stvareh iz občinske izvirne
pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in
opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem
postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi
stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima
srednjo strokovno izobrazbo. |
55. člen |
O pritožbah zoper posamične akte iz
izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev
župana je dopusten upravni spor. |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v
zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava,
odloča državni organ, določen z zakonom. |
56. člen |
O izločitvi predstojnika organa občinske
uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v
primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če
je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O izločitvi tajnika občine ali župana
odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
6. Občinsko pravobranilstvo |
57. člen |
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo,
ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske
organe in ožje dele občine. |
Po pooblastilu lahko občinsko
pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile
občine. |
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z
odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. Občina lahko skupaj s še eno
ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. |
7. Drugi organi občine |
58. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo
organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki
urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan
oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in
imenovanju članov posameznega organa. |
59. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne
zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite
in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi
načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno
zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE |
60. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih
potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli
občine ustanovljene krajevne skupnosti. |
Krajevne skupnosti so del občine v
teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in
pravnem smislu. |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne
skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor
občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volilcev s tega območja po
postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali
spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni
volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem
naj bi se ustanovila skupnost. |
61. člen |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri
pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na
svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in
investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju, sodelujejo pri
nadzoru nad opravljenimi deli in lahko tudi same izvajajo določene
investicije, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe
s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju
soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih
služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih
odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
|
– dajejo predloge za ureditev in
olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih
poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno
ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejevanje hitrosti ipd.), |
– predlagajo in izvajajo programe javnih
del, |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih
razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo
območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude za spremembo
prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
– dajejo mnenja glede spremembe
namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj
večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s
problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja
prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih,
športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju
in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo
in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
|
– dajejo soglasja k odločitvam o
razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano
na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
62. člen |
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz
pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti.
Krajevne skupnosti Občine Podčetrtek praviloma samostojno: |
– skrbijo za urejenost pokopališč in
organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom
občine ni drugače določeno, |
– skrbijo za pluženje in odvoz snega,
|
– skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest,
|
– v skladu z zakonom o gostinstvu dajejo
mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov, |
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s
premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge
društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne,
športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah,
kadar je organizator občina. |
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti
opredelijo z odlokom. |
63. člen |
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega
prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem
statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v
pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. |
Krajevna skupnost odgovarja za svoje
obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga.
Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
64. člen |
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga
izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti.
Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše
župan. |
Število članov sveta določi občinski svet
z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne
skupnosti. |
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se
začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
|
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s
članstvom v nadzornem odboru občine. Določbe zakona in tega statuta, ki
urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno
uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
|
Funkcija člana sveta je častna. |
65. člen |
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče
župan najkasneje deset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih
članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe
izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti
zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega
sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne
skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene
predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega 1,000.000 tolarjev,
so veljavni le ob pisnem soglasju župana, o čemer župan poroča o takšnih
poslih na prvi seji občinskega sveta. |
Svet na predlog predsednika izvoli
podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja
naloge, ki mu jih določi predsednik. |
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema
svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino
glasov navzočih članov. |
Župan ima pravico biti navzoč na seji
sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice
glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne
skupnosti najmanj šestkrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to
potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to
zahteva župan ali najmanj ena četrtina članov sveta. |
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se
smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
66. člen |
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge,
ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
|
– obravnava vprašanja iz občinske
pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno
prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem
odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta
krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo,
razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo
posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic
in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta,
s katerimi je urejen zbor občanov. |
67. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih
vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko
župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
68. člen |
Krajevna skupnost mora s svojim
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s
premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo
razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali
če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in
obveznosti na občino. |
69. člen |
Delovanje krajevnih skupnosti se financira
iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih
oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
Kriteriji in merila za financiranje nalog
in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z
odlokom. |
Krajevne skupnosti se ne smejo
zadolževati. |
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti
morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko
leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne
načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga,
sprejme na predlog župana občinski svet. |
Občina ne prevzema finančnih obveznosti
krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine. |
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne
skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
Krajevne skupnosti imajo svoje žiro
račune. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan. |
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih
skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje
javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne
skupnosti opravlja nadzorni odbor občine, ki dvakrat letno poroča
občinskemu svetu o opravljenem nadzoru o delu krajevne skupnosti.
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi
nezakonito, nenamensko, nesmotrno ali prekomerno porabo v krajevni
skupnosti, lahko občinski svet med proračunskim letom ustavi
financiranje krajevni skupnosti iz občinskega proračuna in sam zagotovi
izvedbo nalog, ki so poverjene krajevni skupnosti. |
70. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana,
nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali
zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve: |
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne
sestane, |
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu
s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom,
predpisi in splošnimi akti občine, |
– če se ugotovi, da očitno nezakonito
razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti
dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko. |
Občinski svet lahko s spremembo statuta
tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne
opravlja svojih nalog, oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI |
71. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov
pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska
iniciativa. |
1. Zbor občanov |
72. člen |
Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za
spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v
zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za
sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne
lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za
ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo
njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo
stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v
skladu z zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v
zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter
varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi
posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov,
odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja,
stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s
tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene
občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna
zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog
upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud,
stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je
občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje
predstaviti in utemeljiti. |
73. člen |
Zbor občanov se lahko skliče za vso
občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali
zaselek. |
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo
ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso
občino na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v
krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej
skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov
mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo
podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in
naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število
volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu
podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v
tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
74. člen |
Sklic zbora občanov mora vsebovati
območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov
ter predlog dnevnega reda. |
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na
krajevno običajen način. |
75. člen |
Zbor občanov vodi župan ali od njega
pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje
predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor občanov veljavno sprejema svoje
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje
najmanj 10 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor
sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj
polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Delavec občinske uprave, ki ga določi
tajnik občine, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je
glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o splošnem aktu občine |
76. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema
občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz
prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana
občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum,
če to zahteva najmanj 10 odstotkov volivcev v občini in če tako določa
zakon ali statut občine. |
77. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži
župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. |
Če je vložen predlog za razpis referenduma
ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma,
župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi
oziroma do odločitve na referendumu. |
78. člen |
Referendum se opravi kot naknadni
referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe. |
Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj
z objavo izida referenduma. |
Če je splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob
upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s
katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove
posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem
je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
79. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih
določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma.
Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali
svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki
vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva,
naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo
predloži županu. |
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni
oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z
zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude
obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila
vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu
obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana
preizkusi upravno sodišče. |
80. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis
referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu.
|
O načinu dajanja odloči župan s sklepom. Z
istim sklepom določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki
vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
Državni organ, pristojen za vodenje
evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
|
Šteje se, da je zahteva za razpis
referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom
zadostno število volivcev. |
81. člen |
Občinski svet razpiše referendum v
petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega
svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve
zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena. |
Referendum se izvede najprej trideset in
najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
Z aktom o razpisu referenduma določi
občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo
oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako,
da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na
način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi
občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
82. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi
občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če
zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. |
83. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo
organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri
delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
Glede glasovanja na referendumu in drugih
vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo
referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem
statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu
pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na
način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni referendum |
84. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o
posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni
referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso
občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z
določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
|
Odločitev volivcev na svetovalnem
referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
4. Drugi referendumi |
85. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o
samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se
opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in
ureja referendum, ni drugače določeno. |
Odločitev o uvedbi samoprispevka je
sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v
delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. |
5. Ljudska iniciativa |
86. člen |
Najmanj 10 odstotkov volivcev v občini
lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih
organov. |
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve
iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo
določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o
splošnem aktu občine. |
Če se zahteva nanaša na razveljavitev
splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora
občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej
pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih
občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od
dne pravilno vložene zahteve. |
87. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov
pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo
izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
88. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih
služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z
zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja
občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave,
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in
javnih podjetij, |
– z dajanjem koncesij, |
– z vlaganjem lastnega kapitala v
dejavnost oseb zasebnega prava. |
89. člen |
Na področju družbenih dejavnosti
zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
|
– osnovnošolsko izobraževanje,
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
|
– osnovno zdravstvo in lekarna,
|
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na
drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja
odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se
zagotavljajo javne potrebe. |
90. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj
z drugimi občinami. |
91. člen |
Na področju gospodarskih javnih služb
občina ustanovi javne službe za: |
– oskrbo s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in
odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, |
– odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda, |
– javno snago in čiščenje javnih površin,
|
– urejanje javnih poti, površin za pešce
in zelenih površin, |
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na
drugih področjih, če tako določa zakon. |
92. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno
službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih,
socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
93. člen |
Občinske javne službe ustanavlja občina z
odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
94. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in
učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi
gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov
skupaj z drugimi občinami. |
95. člen |
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v
javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko
občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga
sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se
določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja
odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega
organa. |
96. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih
javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
97. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične
in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot
dober gospodar. |
Odločitev o odtujitvi nepremičnega
premoženja občine sprejme občinski svet. O pridobitvi in odtujitvi
premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je
pristojen župan. |
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi
nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu
zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in
premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa
zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin
in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
98. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih
virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
99. člen |
Prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. |
Proračun občine sestavljata bilanca
prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. |
V bilanci prihodkov in odhodkov se
izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih
dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z
občinskim premoženjem in načrtovani odhodki. |
V računu financiranja se izkaže
odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in
odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
100. člen |
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le
za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo
prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena
za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če
so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za
uporabo sredstev. |
101. člen |
Za izvrševanje proračuna je odgovoren
župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave
ali podžupana. |
102. člen |
Proračun občine je odlok občine, v katerem
so predvideni prihodki in drugi prejemki in odhodki in drugi izdatki
občine za eno leto. |
Rebalans proračuna je odlok o spremembi
proračuna. |
Neposredni uporabnik občinskega proračuna
je občinski organ in ožji deli občine. |
Posredni uporabnik občinskega proračuna je
občinski sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi
uporabnik, če se financira iz občinskega proračuna. |
103. člen |
Proračun občine sestavljajo bilanca
prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. |
Proračun občine sprejme občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
V odloku o proračunu občine se določi tudi
obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z
izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju
proračuna za posamezno leto. |
104. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej
prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu. |
105. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej
prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu. |
106. člen |
V bilanci prihodkov in odhodkov se
izkazujejo načrtovani odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih
proračuna, investicijah, investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
107. člen |
Proračun občine mora biti sprejet pred
pričetkom leta, na katerega se nanaša. |
Če proračun ni sprejet pred pričetkom
leta, na katerega se nanaša, se finaciranje nadaljuje na podlagi
proračuna za preteklo leto. |
V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
O izvajanju proračuna občine za začasno
financiranje lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike
župan s sklepom. |
108. člen |
Če se med proračunskim letom zaradi
nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna
ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži
izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja
zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan
obvesti občinski svet. |
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora
župan predlagati rebalans proračuna. |
109. člen |
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon
ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za
proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
110. člen |
Če se med letom spremeni delovno področje
oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med
letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se
neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se
prerazporedijo med druge uporabnike. |
111. člen |
Če se zaradi neenakomernega pritekanja
prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko
za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame
posojilo največ 5 odstotkov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano
do konca proračunskega leta. |
O uporabi sredstev rezerve in o najetju
posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
112. člen |
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere
izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov,
ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotka prihodkov.
|
Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak
mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta. |
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko
dosežejo rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
113. člen |
Rezerva se uporablja: |
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč
prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so:
suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v
skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski
škodljivci; |
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar
prihodki pritekajo neenakomerno; |
– za kriterije proračunskega
primanjkljaja. |
Sredstva za namene iz prve in tretje
alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja,
sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
|
O uporabi sredstev iz prvega in drugega
odstavka tega člena odloča župan. |
114. člen |
Po preteku leta, za katero je bil sprejet
proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo
leto. |
V zaključnem računu proračuna se izkažejo
predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter
predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva
rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi
premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega
sprejme zaključni račun. |
Zaključni račun za preteklo leto se
predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. |
115. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za
investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa
zakon. |
116. člen |
Javna podjetja in javni zavodi, katerih
ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
|
O soglasju odloča župan v soglasju z
občinskim svetom. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev
obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je
občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
117. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje
knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje
knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali
pri specializirani organizaciji. |
118. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo
investicijskih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo
javno naročanje. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti občine |
119. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik
občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte
tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme
občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine
ureja poslovnik občinskega sveta. |
120. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki
ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
Statut se sprejme po enakem postopku, kot
je predpisan za sprejem odloka. |
121. člen |
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet
z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način
dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
122. člen |
Z odlokom ureja občina na splošen način
zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in
določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz
prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
123. člen |
Z odredbo uredi občina določene razmere,
ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
124. člen |
S pravilnikom se razčlenijo posamezne
določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
125. člen |
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše
način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali
odloka. |
126. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine
morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in po potrebi v lokalnem
glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi
akti, za katere tako določi občinski svet. |
2. Posamični akti občine |
127. člen |
Posamični akti občine so odločbe in
sklepi. |
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo –
odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene
državne pristojnosti. |
128. člen |
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih
izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi
stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v
upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ,
ki ga določi zakon. |
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov
občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN
ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
129. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži
zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s
katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se
s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v
njene pravice. |
130. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred
ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s
svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina
posega v njeno pristojnost. |
131. člen |
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu
spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi
izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo
pravice na škodo javnih koristi občine. |
132. člen |
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni
postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v
teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in
koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
133. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe
občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov,
ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje
občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru. |
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
134. člen |
Vsako ministrstvo na svojem področju
nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje
izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci občinske uprave. |
V zadevah, ki jih na organe občine prenese
država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem
odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za
izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog
na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz
državne pristojnosti. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja
nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno
sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
135. člen |
Volilne enote za volitve članov svetov
ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega
dela občine s svojim aktom. |
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko
določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem
soglaša. |
136. člen |
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha
veljati statut Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 30/95 in 58/98). |
137. člen |
Ta statut začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 06202-052/99 |
Podčetrtek, dne 28. maja 1999. |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Marjan Drofenik, univ. dipl. ing. str. l.
r. |