Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93 in spremembe) je Občinski svet občine Kungota
na 19. redni seji dne 28.03.2018 sprejel |
|
S T A T
U T
Občine Kungota |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(1)
Občina Kungota je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na
območju naslednjih naselij: Ciringa, Gradiška, Grušena, Jedlovnik,
Jurski Vrh, Kozjak nad Pesnico, Pesnica, Plač, Plintovec, Podigrac,
Rošpoh-del, Slatina, Slatinski Dol, Spodnje Vrtiče, Svečina, Špičnik,
Vršnik, Zgornja Kungota in Zgornje Vrtiče. |
(2)
Sedež občine je v Zgornji Kungoti, Plintovec 1. |
(3)
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4)
Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5)
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
(6)
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
2. člen |
V
statutu uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
3. člen |
(1) Na
območju Občine Kungota se ustanovijo vaške skupnosti kot ožji deli
občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov
Občine Kungota so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
(2)
Imena in območja vaških skupnosti v občini so: |
–
Vaška skupnost Jurij, ki obsega območja naselij: Grušena, Jedlovnik,
Jurski Vrh, Pesnica in Vršnik, |
–
Vaška skupnost Spodnja Kungota, ki obsega območja naselij: Gradiška,
Kozjak nad Pesnico–del in Rošpoh–del, |
–
Vaška skupnost Svečina, ki obsega območja naselij: Ciringa, Plač,
Podigrac, Slatina, Slatinski Dol, Svečina, Špičnik in Zgornje Vrtiče, |
–
Vaška skupnost Zgornja Kungota, ki obsega območja naselij: Kozjak nad
Pesnico–del, Plintovec, Sp. Vrtiče in Zgornja Kungota. |
4. člen |
Občina
Kungota (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakonov
samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge iz državne
pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakoni in so ji za to zagotovljena
potrebna sredstva. |
5. člen |
(1)
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
(2)
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
(3)
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na
podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
6. člen |
(1)
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
(2)
Občina se povezuje v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po
postopku predpisanem v zakonu. |
(3)
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(4)
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
7. člen |
(1)
Občina Kungota ima svoj grb, zastavo, praznike in insignijo, katerih
oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
(2)
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici – krogu napis: OBČINA KUNGOTA, v spodnji polovici –
krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom. |
(3) Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
II.
NALOGE OBČINE |
8. člen |
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
–
sprejema statut in druge splošne akte občine, |
–
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
–
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
–
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
–
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
–
pridobiva, razpolaga, upravlja in najema z vsemi vrstami premoženja, |
–
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
–
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
–
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
–
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov, |
– v
skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in
kmetijstva. |
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
–
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
–
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
–
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
–
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
– v
skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj, |
–
sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
5.
Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
–
ustanavlja lokalne javne službe, |
–
odloča o koncesijah. |
–
sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih
javnih služb, |
–
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
–
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
–
gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave, |
–
zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
–
ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje
za njuno delovanje, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
–
sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
–
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
–
spremlja stanje na tem področju, |
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
–
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8.
Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
–
omogoča dostopnost kulturnih programov, |
–
skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, |
–
zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
–
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
9.
Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
–
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
–
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
–
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
–
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
–
lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine. |
–
površine za pešce in kolesarje, |
–
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
–
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
–
ureja promet v občini. |
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
–
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
–
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12.
Ureja javni red v občini tako, da: |
–
sprejema ustrezne splošne akte, |
–
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
–
ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
–
organizira občinsko redarstvo, |
–
izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
–
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
13.
Skrbi za namestitev opuščenih živali |
14.
Opravlja druge naloge v okviru zakona. |
9. člen |
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
–
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
–
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine, |
–
določanje namembnosti urbanega prostora, |
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
–
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
–
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
10. člen |
|
(1)
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
(2)
Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: |
–
enotno matično številko občana; |
–
osebno ime; |
–
naslov stalnega ali začasnega prebivališča; |
–
datum in kraj rojstva oziroma datum smrti |
–
podatke o osebnih vozilih; |
–
podatke o nepremičninah ter |
–
druge osebne podatke v skladu z zakonom. |
(3)
Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od
posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki
vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko
občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra
prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega
upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora
občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to
določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih
z zakonom določenih pristojnosti – Zahteva občine mora biti v pisni ali
drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. |
(4)
Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc
brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne
uporabnike državnega proračuna. |
Podatke
lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih
pomnilniških medijih ali po elektronski poti. Pridobivanje osebnih
podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične
pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja
zavarovanje osebnih podatkov. |
(5)
Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z
nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke
fizičnim in pravnim osebam. |
III.
ORGANI OBČINE |
1.
Skupne določbe |
11. člen |
(1)
Organi občine so: |
–
občinski svet, |
–
župan in |
–
nadzorni odbor občine. |
(2)
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
(3)
Občina ima tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki kot
predstavniški organ občine deluje na podlagi Zakona o voznikih.
|
(4)
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
(5)
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
(6)
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
12. člen |
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
13. člen |
(1) Delo
organov občine je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
(3)
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in
poslovnik občinskega sveta. |
4)
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih. |
2.
Občinski svet |
14. člen |
(1)
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
(2)
Občinski svet šteje štirinajst članov. |
(3)
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
(4) Do
prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
–
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih
volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta ali odstopu večine
članov občinskega sveta, |
–
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki
so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po
rednih volitvah v občinski svet. |
(5)
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega
sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi župana.
Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta
oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
(6) Ko
članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi mandat v
delovnih telesih občinskega sveta. |
15. člen |
(1)
Volitve članov občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake
volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
(2)
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
(3)
Območje občine Kungota je ena volilna enota. |
16. člen |
(1)
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte,
poslovnik občinskega sveta ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in
drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
(2) V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
–
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
–
sprejema občinski proračun, rebalans in zaključni račun, |
–
ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih,– nadzoruje delo župana, podžupana
in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
–
potrjuje mandate članov občinskega sveta, |
–
imenuje člane nadzornega odbora in predčasno razrešuje člane nadzornega
odbora, |
–
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
–
določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
–
občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane
občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih
občinskih organov. |
–
sprejema načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine, letni program
športa, lokalni program za kulturo |
–
odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
–
razpisuje referendum, |
– s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali dela plače
občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in
nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski
svet, |
–
sprejme sklep o višini vrednosti točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča, |
–
določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
–
določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
–
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
–
določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
–
sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– daje
mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike
občine v sosvet načelnika upravne enote, |
–
sprejme program športa ter kulture |
–
odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
17. člen |
(1)
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2)
Članu občinskega sveta pripada za udeležbo na seji občinskega sveta
sejnina. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih
teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega
sveta, ne sme presegati 7,5% plače župana, pri tem se ne upošteva
dodatek za delovno dobo. |
(3)
Nezdružljivost člana občinskega sveta in podžupana je urejena v Zakonu o
lokalni samoupravi. |
(4) Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
18. člen |
(1)
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan
lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. |
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi brez
posebnega pooblastila najstarejši član občinskega sveta. |
(3)
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
(4)
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku
sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega
sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora
biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan
dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
19. člen |
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
(1)
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2)
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
(4)
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
(5) O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
(6) Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
(7) Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
(8)
Predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske
uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
21. člen |
(1)
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(2)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet na predlog župana ali člana občinskega sveta pred izvedbo
glasovanja. |
(3)
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4)
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
(5)
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj dvakrat letno. |
22. člen |
Predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta ureja zakon. |
3.
Odbori in komisije občinskega sveta |
23. člen |
(1)
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2)
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje
stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega
sveta. |
(3)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
(4)
Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa
tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo
občinskega sveta vodi član občinskega sveta. |
(5)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
24. člen |
(1)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
–
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
–
občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
–
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in
delovnih teles ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in
predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
članov občinskih organov in delovnih teles, |
–
opravlja naloge po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s
pridobitno dejavnostjo, |
–
izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
–
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
–
odloča o drugih vprašanjih, ki jih določa zakon. |
25. člen |
(1).
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
–
odbor za družbene dejavnosti, |
–
odbor za gospodarstvo, varstvo in urejanje prostora, |
–
statutarnopravna komisija. |
(2)
Odbora štejeta pet članov, komisija pa tri člane. Število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se
določi s poslovnikom občinskega sveta. |
26. člen |
(1)
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
(3) Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
27. člen |
(1)
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
(2)
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
28. člen |
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
4.
Župan |
29. Župan |
(1)
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(2)
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na prvi seji po
izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poročila občinske volilne
komisije o izidu volitev ter potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana, odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
(3)
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem
mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. |
(4)
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan pisno
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
30. člen |
(1)
Župan predstavlja in zastopa občino. |
(2)
Poleg tega župan predvsem: |
–
predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine, rebalans in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
–
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
–
skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega
sveta, |
–
odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, |
–
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
–
predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja
občinske uprave za te naloge, |
–
imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske
uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic. |
–
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
–
opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
31.
člen |
Zadržanje objave splošnega akta občine ureja zakon. |
32. člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
–
skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
–
imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
–
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
–
določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
–
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
–
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
33. člen |
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
34. člen |
(1) Če
je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
(2)
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
5.
Podžupan |
35. člen |
(1)
Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega
sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
(2) V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novo izvoljenega župana, podžupan. |
(3)
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
(4)
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge za katere ga župan pooblasti. |
(5) V
soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. |
36. člen |
(1)
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
(2) V
času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
37. člen |
Prenehanja mandata župana ureja zakon. |
6.
Nadzorni odbor |
38. člen |
(1)
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini,
pristojnosti nadzornega odbora so določne z zakonom. |
(2)
Nadzorni odbor opravlja nadzor na sedežu nadzorovanega objekta (in
situ). |
39.
člen |
(1)
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po prvi seji. Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje
s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2)
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta ter prenehanje mandata je
določeno z zakonom. |
40. člen |
(1) Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
(2)
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
(3)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
(4)
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji,
na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5)
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Zgornji Kungoti,
Plintovec 1. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
(6)
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig
občine. |
|
41. člen |
(1)
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora. S programom seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
(2)
Župan in občinski svet lahko predlagata Nadzornemu odboru , katere
nadzore naj opravi. Nadzorni odbor se sam opredeli ali bo opravil
nadzor ali ne. |
42. člen |
(1)
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). |
(2) V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vpogled vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati v vpogled. |
(3) Po
opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v
katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet
pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in
predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
(4) Če
je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
(5) V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
(6)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
(7)
Dokončno poročilo Nadzornega odbora mora župan uvrstit na prvo naslednjo
redno sejo občinskega sveta po prejemu omenjenega poročila. |
43. člen |
(1) Član
nadzornega odbora mora biti pozoren na vsako dejansko ali možno
nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Član
nadzornega odbora, ki ob nastopu funkcije ali med njenim izvajanjem,
ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem
takoj pisno obvestiti predsednika nadzornega odbora, ob tem mora takoj
prenehati z nadzorom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja
interesov. |
(2)
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
(3)
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovani
uporabnik proračunskih sredstev (v nadaljevanju: nadzorovani organ).
Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je
potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.
O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
44.
člen |
(1) Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti
javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
(2) Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
osebne podatke, državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
45. člen |
(1)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2)
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
(3)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem
proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
46. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
7. Drugi
organi občine |
47. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
48. člen |
(1)
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
(2)
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV.
Občinska uprava |
49. člen |
(1)
Upravne naloge občine izvaja občinska uprava. |
(2)
Občina ima občinsko upravo kot upravni organ, ki v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge, naloge v zvezi zagotavljanja javnih
služb iz občinske pristojnosti ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
(3)
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim
aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. |
(4)
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi
direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor
občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih
uslužbencev. |
(5)
Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določi župan. |
50. člen |
(1)
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske
uprave. |
(2)
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo občinski sveti občin. |
(3)
Župan se lahko dogovori z drugimi občinami, da se naloge skupnega organa
občinske uprave ali skupne službe opravljajo v eni od občinskih uprav. |
51. člen |
(1)
Občina odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter
o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. |
(2)
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O
upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih
dejanj v postopku na drugi stopnji zaposlenega v občinski upravi. |
(4) O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
52. člen |
(1)
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske
uprave, ki lahko pooblasti javne uslužbence uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih stvareh. |
(2)
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz
prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
53. člen |
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu s predpisi |
54. člen |
O
upravnih zadevah iz izvirne občinske pristojnosti ter prenesene
pristojnosti države lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
55. člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
56. člen |
(1) O
izločitvi uradnih oseb občinske uprave odloča direktor občinske uprave,
ki o stvari tudi odloči. |
(2) O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana pa odloči občinski svet,
ki v primeru izločitve tudi odloči |
(3) O
izločitvi se odloči s sklepom. |
V. OŽJI
DELI OBČINE |
57. člen |
(1)
Zaradi zagotavljanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
naslednje vaške skupnosti: Jurij, Spodnja Kungota, Svečina in Zgornja
Kungota. |
(2)
Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(3)
Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 15%
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
(4)
Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
58. člen |
Vaške
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
–
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju, |
–
sodelujejo v pripravi in izvedbi projektov celostnega razvoja podeželja
in obnove vasi na svojem območju, |
–
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
–
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
–
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev
in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
–
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
–
predlagajo programe javnih del, |
–
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
–
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov
ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
–
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
–
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
–
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
–
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
–
dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem
občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
59. člen |
(1)
Organ vaške skupnosti je svet vaške skupnosti, ki ga izvolijo volilni
upravičenci s stalnim prebivališčem na območju vaške skupnosti. Način
izvolitve članov sveta vaške skupnosti določa zakon. |
(2)
Volitve v svet vaških skupnosti razpiše župan. |
(3)
Število članov v svetu vaških skupnosti je naslednje: |
– svet
vaške skupnosti Jurij, šteje pet članov, |
– svet
vaške skupnosti Spodnja Kungota, šteje sedem članov, |
– svet
vaške skupnosti Svečina, šteje sedem članov, |
– svet
vaške skupnosti Zgornja Kungota, šteje sedem članov. |
(4)
Mandat članov sveta vaške skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
(5)
Funkcija člana sveta vaške skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana,
podžupana ter člana v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski
upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje
mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana sveta vaške skupnosti ožjega dela občine. |
(6)
Funkcija člana sveta vaške skupnosti je častna. |
60. člen |
(1) Prvo
sejo sveta vaške skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po
izvolitvi članov sveta vaške skupnosti. Svet vaške skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta ožjega dela
občine:Svet vaške skupnosti je konstituiran, ko so potrjeni mandati več
kot polovici njegovih članov. |
(2)
Predsednik sveta vaške skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi
seje sveta ter predstavlja vaško skupnost. |
(3) Svet
vaške skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika.
Podpredsednik sveta vaške skupnosti nadomešča predsednika in opravlja
naloge, ki mu jih določi predsednik. |
(4) Svet
vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
(5)
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta vaške skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
(6)
Predsednik sveta vaške skupnosti skliče svet vaške skupnosti najmanj
štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet vaške skupnosti, če to zahteva župan ali
najmanj polovica članov sveta. |
(7) O
sklicu seje sveta vaške skupnosti se obvesti vse člane občinskega sveta. |
(8) Za
delovanje sveta vaške skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
61. člen |
(1) Svet
vaške skupnosti izvršuje naloge, ki so v tem statutu opredeljene kot
naloge vaške skupnosti. Svet vaške skupnosti tudi: |
–
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
vaške skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
– daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine. |
(2)
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta vaške skupnosti niso pogoj za
izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno. |
62. člen |
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
63. člen |
(1) Za
delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v
proračunu občine. |
(2) Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev vaških
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
(3)
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti vaških skupnosti zagotovi, in z njimi upravlja občina. |
64. člen |
(1)
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine vaško skupnost, če
ugotovi, da svet vaške skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog vaške skupnosti v skladu s tem statutom. |
VI.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
65. člen |
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor
občanov |
66. člen |
(1)
Občani na zboru občanov: |
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
–
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
–
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
–
dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
(2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
67. člen |
(1) Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških skupnosti. |
(2) Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali
sveta vaške skupnosti. |
(3)
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
(4)
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. Če župan ne skliče zbora občanov v 30 dneh po pravilno
vloženi zahtevi ga lahko skliče tisti, ki je pobudo za sklic občanov
dal. |
68. člen |
(1)
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
(2)
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način. |
69. člen |
(1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
(3)
Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
2.
Referendum o splošnem aktu občine |
70. člen |
(1)
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
(2)
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3)
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
71. člen |
(1)
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
(2)
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
(3) Če
je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
72. člen |
(1)
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
(2) Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
(3) Če
je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
(4)
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
73. člen |
(1)
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
(2)
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3)
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
(4) Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom
tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
(5)
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
74. člen |
(1)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem ali varnim elektronskim podpisom.. |
(2)
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
(3)
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
(4)
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
75. člen |
(1)
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
(2)
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
3) Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt
o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen
za objavo splošnih aktov občine. |
(5)
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
76. člen |
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
77. člen |
(1)
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
(2)
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
(3)
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
3.
Svetovalni referendum |
78. člen |
(1)
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
(3)
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4)
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4. Drugi
referendumi |
79. člen |
(1)
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
(3)
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina volivcev, ki so glasovali v občini oziroma v delu občine, za
katerega se bo samoprispevek uvedel, če zakon ne določa drugače. |
5.
Ljudska iniciativa |
80. člen |
(1)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2)
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
(3) Če
se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
(4) Če
se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
81. člen |
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
VII.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
82. člen |
(1)
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2)
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
–
neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij, |
– na
drug način, določen v skladu z zakonom. |
83. člen |
(1) Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
–
osnovno zdravstvo in lekarna, |
–
osebna pomoč družini in |
–
knjižničarstvo. |
(2)
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
84. člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb
ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. |
85. člen |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja javne službe za: |
–
oskrbo s pitno vodo, |
–
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
–
odlaganje ostankov predelave in odstranjevanje komunalnih odpadkov |
–
javno snago in čiščenje javnih površin, |
–
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
–
vzdrževanje občinskih javnih cest |
– skrb
za opuščene živali |
– in
na drugih področjih, če tako določa zakon. |
86. člen |
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
87. člen |
Občinske
javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev
določenih z zakonom. |
88. člen |
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru
zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
89. člen |
(1) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene
za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic
ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) V
aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
(3) Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic in opravljanje občinskih javnih
služb lahko občina skupno z drugimi občinami ustanovi zvezo občin na
katero prenese izvajanje teh nalog. |
(4) Pod
pogoji, ki jih določa zakon lahko občina ustanovi tudi javni sklad ali
javno agencijo. |
90. člen |
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
VIII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
91. člen |
(1)
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
(2)
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3).
Upravljanje s premoženjem občine ureja zakon. |
92. člen |
(1)
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2)
Občina je upravičena do finančne izravnave pod pogoji določenimi z
zakonom. |
93. člen |
(1)
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
predvideni v proračunu občine. |
(2)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
(3)
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
(4)
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov. |
(5)
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani
razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
94. člen |
Za
pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
95. člen |
Župan
mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa
zakon. |
96. člen |
Župan
mora predložiti občinskemu svetu: |
–
predlog proračuna z obrazložitvami, |
–
predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z
obrazložitvami, |
–
predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih
ustanovitelj je občina z obrazložitvami, |
–
predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna. |
Sestavni
del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in načrt
nabav z obrazložitvami. |
97. člen |
Postopek
sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
98. člen |
Občinski
svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s
prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
99. člen |
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti
višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
100.
člen |
(1) Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem
letu. |
(2) Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi
v tem roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko
podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
101.
člen |
(1)
Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. |
(2)
Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe za izvrševanje proračuna. |
(3) V
odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh
predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter
posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna. |
102.
člen |
(1)
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene in višine, ki so
določeni s proračunom. |
(2) V
imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so
v proračunu predvidena za posamezne namene. |
(3)
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom predpisani pogoji. |
103.
člen |
(1)
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. |
(2) Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne javne
uslužbence v občinski upravi ali podžupana. |
104.
člen |
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega
nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in
odpre nov konto za ta namen. |
105.
člen |
(1) Če
se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. |
(2) Če
se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame
drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo
ali se prerazporedijo med druge uporabnike. |
106.
člen |
(1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. |
(2)
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu
svetu. |
107.
člen |
(1) Če
se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more
uravnovesiti mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna. |
(2)
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
108.
člen |
Župan je
dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo občinskemu svetu poročilo
o izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije,
ki jih določa zakon. |
109.
člen |
(1) V
proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
(2) O
uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru, do višine ki
jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski
svet z odlokom. |
110.
člen |
Zaradi
ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja
posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski
sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
111.
člen |
Župan
zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z
merili, ki jih predpiše minister za finance. |
112.
člen |
(1)
Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in
ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
(2) O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
113.
člen |
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet
v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
114.
člen |
(1)
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
smejo zadolževati le ob soglasju občine. |
(2) O
soglasju odloča občinski svet. |
115.
člen |
Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba občine, občina pa si lahko
zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z drugimi
občinami ali pri specializirani organizaciji. |
116.
člen |
Nabavo
blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
IX.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1.
Splošni akti občine |
117.
člen |
(1)
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
(2)
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
(3)
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
(4)
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
118.
člen |
(1)
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
(2)
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
119.
člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
120.
člen |
(1) Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
(2) Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
121.
člen |
Z
odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja
način ravnanja v takih razmerah. |
122.
člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
123.
člen |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
124.
člen |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Medobčinskem uradnem vestniku in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
Medobčinskem uradnem vestniku se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
(3) Na
svetovnem spletu se objavljajo: |
–
prečiščena besedila statuta, odlokov in drugih predpisov, programov ter
strategij povezana z državnim registrom predpisov na spletu; |
–
programe, strategije, stališča, mnenja, študije in druge podobne
dokumente, ki se nanašajo na delo občine; |
–
predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov,
ki se nanašajo na delo občine; |
– vse
objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna
naročila; |
–
podatke o upravnih storitvah; |
–
druge informacije javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo dostop
do informacij javnega značaja. |
125.
člen |
Krajevno
običajen način obveščanja, je obveščanje javnosti na oglasni deski na
sedežu občine in spletnih straneh občine Kungota ter obveščanje
svetnikov ter predsednikov vaških skupnosti. |
2.
Posamični akti občine |
126.
člen |
(1)
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
127.
člen |
(1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
(3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
X.
VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
128.
člen |
Občinski
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice
občine. To podrobneje ureja zakon. |
XI.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
129.
člen |
Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. Podrobneje to
ureja zakon. |
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
130.
člen |
(1) Na
območju Občine Kungota pa se uporabljajo tudi predpisi in drugi pravni
akti – Skupščine mesta Maribor, Skupščine občine Maribor–Pesnica,
Skupščine občine Pesnica v kolikor urejajo nasledstvena vprašanja ter
zakonodajo iz področja urejanja prostora. |
(2) S
sprejemom tega statuta preneha veljati Statut Občine Kungota (Uradni
list RS, št. 12/04, 18/07, in Medobčinski uradni vestnik Štajerske in
Koroške regije, št. 13/08). |
131.
člen |
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem
vestniku. |
|
|
Številka:007-06/2018 |
Datum:
28.03.2018 |
|
|
Občina Kungota |
ŽUPAN
|
|
Igor Stropnik |
|