Na
podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12,
35/13, Skl. US, 76/14 – odločba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2)
in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj
(UPB-1, Uradni list RS, št. 30/17) je Svet Mestne Občine Kranj na 40.
redni seji dne 19. 9. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja KR
SA 6/2 (Stanovanjska soseska Ob Savi) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu
Mestne občine Kranj (v nadaljevanju IPN MOK, Uradni list RS, št. 74/14,
9/16, 63/16, 20/17 – spr. št. 1 in 2, 42/17, 63/17) sprejme občinski
podrobni prostorski načrt za del območja urejanja KR SA 6/2
(Stanovanjska soseska Ob Savi, v nadaljevanju OPPN). |
(2) OPPN je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko
projekta P140640, v septembru 2018. |
|
2. člen |
|
(vsebina OPPN) |
|
Ta
odlok določa: |
– območje OPPN, |
– vplive in povezave s sosednjimi območji, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– načrt parcelacije, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorske ureditve, |
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev, |
– končne določbe. |
|
3. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z
OPPN) |
|
(1) S tem odlokom se načrtuje gradnja stanovanjske soseske
večstanovanjskih stavb s spremljajočim programom ter pripadajočimi
ureditvami. |
(2) Z OPPN je določena prostorska ureditev območja, pogoji za gradnjo
novih objektov, pogoji za ureditev utrjenih, zelenih in parkovnih
površin, pogoji za vodnogospodarske ureditve ter pogoji za gradnjo
prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne
gospodarske infrastrukture. |
|
4. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in
priloge. |
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: |
1. Načrt namenske rabe prostora: |
1.1
Izsek iz kartografskega dela IPN MOK |
2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji: |
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora |
3. Načrt območja z načrtom parcelacije: |
3.1
Geodetski načrt s prikazom območja OPPN |
3.2
Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra |
4. Načrt prostorskih ureditev: |
4.1
Zazidalna situacija z značilnimi prerezi – etapa 1 |
4.2
Zazidalna situacija z značilnimi prerezi – etapa 2 |
4.3.A Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – etapa 1 |
4.3.B Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – etapa 1 |
4.3.C Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – etapa 1 |
4.4
Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – etapa 2 |
4.5.A Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – etapa 1 |
4.5.B Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – etapa 1 |
4.5.C Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – etapa 1 |
4.6
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – etapa 2 |
4.7
Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(3) OPPN ima naslednje priloge: |
– izvleček iz IPN MOK, |
– prikaz stanja prostora, |
– strokovne podlage, |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter odločbo o CPVO, |
– obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
– povzetek za javnost. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
5. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN zajema osrednji del enote urejanja prostora KR SA 6/2. |
(2) Površina območja OPPN znaša cca 3,2 ha. |
(3) Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami (stanje GURS,
marec 2018): 229/1 (del), 234, 235, 236, 240/1, 240/3, 240/4, 240/5,
240/6, 241/3, 241/4, 241/6, 241/7, 241/9, 241/10, 241/11, 242/1, 242/3,
242/4, 243, 244/1, 244/2, 245/2, 247/1 (del), 247/3, 247/4, 247/5,
247/6, 247/7, 247/8, 247/9, 247/10, 247/11, 248/4, 248/41, 248/42,
248/43, 248/5, 248/7, 248/10, 248/11, 248/12, 248/13, 248/14, 248/15,
248/16, 248/17, 248/18, 248/19, 248/20, 248/21, 248/22, 248/23, 248/24,
248/25, 248/26, 248/27, 248/28, 248/29, 248/30, 248/31, 248/32, 248/33,
248/34, 248/35, 248/36, 248/37, 248/38, 248/39, 248/40, vsa v katastrski
občini Huje (2122). |
(4) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja,
potrebna za izgradnjo infrastrukture (prometne, komunalne, energetske,
komunikacijske in druge infrastrukture) in protipoplavnih ukrepov za
zagotavljanje poplavne varnosti območja. |
(5) Območje OPPN je razdeljeno na pet funkcionalnih enot: |
– FE1, FE2 in FE3 – površine, namenjene gradnji večstanovanjskih stavb s
spremljajočim programom; |
– C1
– površine, namenjene gradnji javnih in internih prometnih površin; |
– C2
– površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin in protipoplavnih
ukrepov. |
(6) Meje območja OPPN in območij funkcionalnih enot so določene v
grafičnih načrtih »3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN« in »3.2
Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«. |
|
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI
OBMOČJI |
|
6. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi
območji) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na levem bregu vodotoka Sava, med nekdanjima
industrijskima kompleksoma Zvezda in Inteks. Območje na severni strani
meji na manipulacijske površine obstoječih stavb, na vzhodni in južni
strani je omejeno z lokalno cesto – Savsko cesto, na zahodni strani pa
se nahaja obrečni pas reke Save. |
(2) Območje OPPN je na cestno mrežo Kranja navezano preko Savske ceste,
ki od križišča pri bivši tovarni Ikos (LZ 183681 Smledniška cesta)
poteka med strmo brežino pobočja in pozidanim območjem bivše tovarne
Inteks. Pri tovarni Zvezda cesta ostro zavije proti reki Savi in jo
prečka z ozkim mostom (širina 3 m). Savska cesta se po prečkanju mostu v
križišču Planika priključi na cesto na desnem bregu Save (LZ 183711
Savska loka – Drulovka). Na Savsko cesto se na obravnavanem območju s
severa priključuje še lokalna cesta s smeri Čirč, po kateri je dovoljen
promet le za stanovalce. Obstoječe stanje prometnih površin Savske ceste
je neustrezno, tako za obstoječe kot tudi za predvidene obremenitve.
Most čez Savo omogoča samo enosmerni promet za manjša vozila. Zaradi
premajhne nosilnosti mostu je dovoljeno na mostu istočasno samo po eno
vozilo. Hodniki za pešce niso urejeni. Most je tudi prenizek in ga ob
visokih vodah ogrožajo naplavine reke Save. Odsek Savske ceste se zato
od križišča pri bivši tovarni Ikos do križišča Planika rekonstruira
skladno s projektom IDP Rekonstrukcija Savske ceste v Kranju od križišča
s Smledniško cesto do Savske loke (LZ 183701 Grmičeva ulica-Čirče-Savska
cesta in JP 686252 Savska cesta), CE DESIGN, d.o.o., št. projekta
P-365/17, februar 2018) – v nadaljevanju IDP Savska cesta. Na območju
OPPN bosta na obeh straneh ceste urejeni postajališči za javni avtobusni
promet. Območje OPPN se bo na Savsko cesto priključevalo preko
preurejenega obstoječega priključka in novega priključka, ki bo glavni
dostop v stanovanjsko sosesko. Znotraj območja stanovanjske soseske je
predvidena gradnja internih cest in površin za mirujoči promet. Urejene
bodo tudi površine za peš in kolesarski promet, ki bodo navezane na
obstoječe in predvideno omrežje. Znotraj stanovanjske soseske bodo
urejene kolesarnice in postaje za izposojo koles. |
(3) Čez osrednji del območja OPPN poteka visokonapetostni (110 kV)
daljnovod RTP Labore–RTP Primskovo. Na območju se nahaja
transformatorska postaja TP 360 Savska cesta, ki je vključena v SN (20
kV) daljnovod. Obstoječe SN daljnovode in obstoječo TP se bo nadomestilo
z novim podzemnim SN omrežjem in novo TP. Po obodu območja OPPN potekajo
prenosni plinovodi (50 bar in 6 bar). |
(4) Objekti znotraj območja OPPN se bodo glede na njihove potrebe
priključevali na vodovodno, kanalizacijsko, električno, plinovodno in
telekomunikacijsko omrežje, za kar bo potrebno zgraditi nove priključke
na obstoječa in predvidena infrastrukturna omrežja, ki se nahajajo na
območju ali v neposredni bližini obravnavanega območja. |
(5) Na in izven območja OPPN so načrtovani protipoplavni ukrepi za
zagotavljanje poplavne varnosti območja, skladno s Hidrološko
hidravlično študijo. |
(6) Na jugo zahodnem delu območja OPPN so predvidene površine za oddih,
šport in rekreacijo. Najbližji javni objekt predšolske vzgoje je Vrtec
Čebelica, ki je od območja oddaljen cca 1300 m. Območje OPPN se nahaja v
območju šolskega okoliša Osnovne šole Staneta Žagarja Kranj, na cesti
1. maja, ki je od območja OPPN oddaljena cca 1500 m. Zdravstveni center
Kranj je od območja OPPN oddaljen cca 2300 m. Najbližja trgovina je od
območja OPPN oddaljena cca 1000 m. |
(7) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem
načrtu »2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«. |
|
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN
OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
7. člen |
|
(vrste dopustnih objektov in
dejavnosti) |
|
(1) Območje OPPN je namenjeno večstanovanjski gradnji s spremljajočimi
dejavnostmi, v zelenem pasu ob reki Savi pa gradnji za potrebe
dejavnosti športa, rekreacije in prostega časa. |
(2) V funkcionalnih enotah FE1, FE2 in FE3 so dopustni naslednji objekti
in dejavnosti: |
CC-SI 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe |
CC-SI 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji |
CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (stavba do največ 100 m²
BTP) |
CC-SI 12420 Garažne stavbe (gradnja garaž pod terenom, kolesarnice in
podobno). |
V
objektih so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, kot so: |
CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe |
CC-SI 12301 Trgovske stavbe (do največ 700 m² BTP) |
CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (pod pogojem, da obseg
dejavnosti vključuje samo 5 zaposlenih in da dejavnost ne potrebuje
parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje) |
CC-SI 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo
(samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje,
jasli, vrtci) |
CC-SI 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (samo zdravstvene ambulante). |
Spremljajoče dejavnosti se umešča v pritličje stavb, dosegajo lahko do
20 % bruto tlorisne površine posameznega objekta. |
(3) Na celotnem območju OPPN je poleg že navedenega dopustna tudi
gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in
naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske
infrastrukture ter: |
CC-SI 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste |
CC-SI 21410 Mostovi in viadukti (mostovi, vključno s podpornimi in
opornimi konstrukcijami) |
CC-SI 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (nasipi in
podobni objekti za zaščito pred poplavami) |
CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna
komunikacijska omrežja |
CC-SI 24110 Športna igrišča (igrišča za športe na prostem) |
CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki in
trgi, ki niso sestavni deli javne ceste) |
CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
(ograje, oporni zidovi) |
CC-SI 31110 Nasipi |
CC-SI 31120 Izkopi in odkopi |
CC-SI 31130 Utrjene površine (parkirišča kot samostojna utrjena
površina) |
CC-SI 3114 Utrjene brežine |
CC-SI 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. |
|
8. člen |
|
(opis načrtovanih objektov in površin) |
|
Zazidalna zasnova: |
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo so določena območja za umestitev
stavb, prometne in zelene površine. Urbanistična zasnova območja izhaja
iz prostorskih danosti ter omejitev, infrastrukturnih koridorjev in
obstoječe parcelacije. |
(2) Na območju je predvidena gradnja dveh nizov večstanovanjskih stavb,
ki sta ločena z interno prometnico in površinami za mirujoči promet pod
daljnovodom. Stavbe so obdane z zelenimi površinami in površinami za
igro otrok ter rekreacijo stanovalcev. Ob reki Savi se uredi javna
kolesarska in pešpot, ob kateri so predvidene površine za šport in
druženje ter manjša stavba – paviljon z nadstreškom, ki služi kot javni
večnamenski prostor z gostinskim programom. |
(3) Stavbe so umeščene znotraj območja za umestitev stavb, ki je omejeno
z gradbenimi mejami. Gradbena meja (GM) je črta, ki je stavbe ne smejo
presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v
notranjost zemljišč. |
(4) Izvedba kletnih etaž je dovoljena znotraj gradbene meje – podzemne
etaže (GMp). GMp je črta, ki je podzemne etaže stavb ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost
zemljišč. Gradnja kletnih etaž mora upoštevati geomehanske in geološko
hidrotehnične pogoje in poteke obstoječe ter predvidene komunalne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture. |
Funkcionalna enota FE1 |
(5) V funkcionalni enoti FE1 je predvidena gradnja 4 večstanovanjskih
stavb (A1, A2, A3 in A4). Stavbe so umeščene znotraj območja za
umestitev stavb, ki je okvirnih gabaritov 170,00 m x 72,00 m in meri cca
10.170 m2. |
(6) V sklopu površin za šport in druženje v bližini javne kolesarske in
pešpoti je predvidena manjša stavba – paviljon z nadstreškom, ki služi
kot javni večnamenski prostor z gostinskim programom. |
(7) Med večstanovanjskimi stavbami je predvidena gradnja kolesarnic za
potrebe stanovalcev. |
(8) Dopustna pozidanost parcele, namenjene gradnji, je do 0,4. |
(9) Natančna umestitev, tlorisna velikost in oblika posameznih stavb in
objektov se ob upoštevanju gradbenih mej natančneje opredeli v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(10) Etažnost stavb na območju je določena s številom etaž nad terenom,
ki postopno narašča od Save. Etažna gradacija stavb je od P+3N do P+4N v
smeri od Save proti notranjosti območja. Etažnost nestanovanjskih stavb
na območju je največ P. Izvedba kletnih etaž je dovoljena znotraj GMp. |
(11) Absolutne višine (kote ±0.00) pritličij stavb A1, A2, A3 in A4 so:
351,00 m.n.v. oziroma ne smejo biti nižje od 350,63 m.n.v. (kota
stoletnih voda Q100 + 30 cm varnostnega nadvišanja). |
Funkcionalni enoti FE2 in FE3 |
(12) V funkcionalnih enotah FE2 in FE3 je predvidena gradnja 3
večstanovanjskih stavb (B1, B2 in B3). Stavbe so umeščene znotraj
območja za umestitev stavb, ki je v FE2 okvirnih gabaritov 82,00 m x
23,00 m in meri 1.960 m2 ter v FE3 okvirnih gabaritov 36,00 m
x 23,00 m in meri 860 m2. |
(13) Dopustna pozidanost parcele, namenjene gradnji, je do 0,4. |
(14) Natančna umestitev, tlorisna velikost in oblika posameznih stavb in
objektov se ob upoštevanju gradbenih mej natančneje opredeli v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(15) Etažnost stavb na območju je določena s številom etaž nad terenom,
ki postopno narašča od Save. Etažna gradacija stavb je od P+3N do P+4N v
smeri od Save proti notranjosti območja. Etažnost nestanovanjskih stavb
na območju je največ P. Izvedba kletnih etaž je dovoljena znotraj GMp. |
(16) Absolutne višine (kote ±0.00) pritličij stavb so: B1 351,00 m.n.v.,
B2: 351,50 m.n.v., B3: 352,00 m.n.v. oziroma ne smejo biti nižje od
350,63 m.n.v. (kota stoletnih voda Q100 + 30 cm varnostnega nadvišanja). |
Funkcionalna enota C1 |
(17) Funkcionalna enota C1 obsega Savsko cesto od priključka P1 (v km
0+460) do novega mostu čez Savo. Savska cesta bo rekonstruirana skladno
s projektom IDP Savska cesta. Znotraj območja OPPN je predvidena kot
dvosmerna cesta s pločnikom za pešce, kolesarsko stezo in dvema
avtobusnima postajališčema. Predviden je nov priključek na Savsko cesto,
ki bo glavni dostop do stanovanjske soseske (priključek P2, v km 0+530).
Obstoječe priključke na območju OPPN se rekonstruira: do parkirišča
'MegaCenter' (P1, v km 0+460), do tovarne Zvezda (P3 v km 0+610) in na
lokalno cesto za Čirče (P4 v km 0+492). |
Funkcionalna enota C2: |
(18) Funkcionalna enota C2 je namenjena gradnji javne kolesarske in
pešpoti, ki je umeščena na kroni protipoplavnega nasipa. |
|
9. člen |
|
(pogoji za oblikovanje objektov) |
|
(1) Tlorisni gabarit objektov je podolgovato pravokotne oblike.
Arhitekturno oblikovanje objektov znotraj območja OPPN mora biti
poenoteno. Barve fasade morajo biti iz spektra svetlih naravnih tonov do
temnejših peščenih zemeljskih tonov. Vsiljive in izstopajoče barve fasad
niso dovoljene. |
(2) Nakloni strešin so enokapni ali ravni oziroma v minimalnih naklonih,
pogojenih z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča
odvodnjavanje padavinske vode s streh. Izbor kritin in barva kritin mora
biti načeloma enotna, svetleči in bleščeči materiali niso dopustni.
Dopustna je izvedba intenzivno ali ekstenzivno ozelenjenih streh. |
(3) Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na
fasade umeščati diskretno. |
(4) Na strehah objektov je dopustno postavljati tehnične naprave za
obratovanje stavbe, klimate, prezračevalne naprave, sončne zbiralnike,
sončne celice in druge tehnične naprave, le ti naj bodo umeščeni
zadržano (oblikovno zastrti) in z upoštevanjem vpliva na podobo območja. |
(5) Dopustne so izvedbe zaprtih dostopov na streho vključno z
vertikalnimi komunikacijami, ki ne štejejo kot samostojna etaža. |
(6) Strehe se lahko pohodne, lahko se jih uporabi za zelene vrtove v
obliki visokih gred, postavitev urbanega pohištva in primernih ograj,
oblikovno usklajenih s podobo stavbe. |
|
10. člen |
|
(pogoji za oblikovanje zunanjih
površin) |
|
(1) Kote zunanjih ureditev morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest,
kotam predvidene rekonstruirane Savske ceste in kotam zunanjih ureditev
na sosednjih zemljiščih. Kota krone protipoplavnega nasipa je min.
351,50 n.m.v. |
(2) Na območjih funkcionalnih enot FE1, FE2, FE3 in C2 je dopustna
izravnava terena. Nasip terena je dopusten do absolutne višine 350,63
m.n.v. (kota stoletnih voda Q100+30 cm varnostnega nadvišanja). Na
manjših delih, kjer je predvidena navezava na okoliški teren z višjimi
kotami, je navedena absolutna višina lahko višja. Na terenu se
razporeditev oziroma izravnava zemeljskih mas izvede tako, da se z
nasipavanjem ne preseže najvišje kote okoliškega terena. |
(3) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi
brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi
zidovi do višine 1,5 m. Oporni zidovi morajo biti praviloma obdelani z
naravnimi materiali, lahko so kombinirani (naravni in umetni materiali –
beton), v primeru, da so iz umetnih materialov, morajo biti ozelenjeni. |
(4) Za vsako stavbo z več kot 13 stanovanji je znotraj območja OPPN
potrebno zagotoviti za vsako stanovanje 3 m2 igralne
površine. |
(5) Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2 (vendar
ne manj kot 100 m2). Igrišča za igro otrok morajo biti
umaknjena od prometnic. |
(6) Za vsako stavbo z oskrbovanimi stanovanji je znotraj območja OPPN
potrebno na vsako posteljo zagotoviti najmanj 8 m2zelenih
površin. |
(7) Na območju OPPN ni dovoljeno zasajanje visoko alergenih rastlinskih
vrst in rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge strupene dele ter
tujerodnih vrst. |
(8) V kolikor bo na območju potrebno odstraniti obstoječa drevesa, je
znotraj funkcionalne enote odstranjena drevesa potrebno nadomestiti z
enakim številom dreves. |
(9) Glavna interna prometnica in osrednje parkirišče sta predvidena pod
daljnovodom. Umeščanje manjših parkirišč do 500 m2 je
dopustno tudi v FE1, na zahodnem robu območja OPPN in med
večstanovanjskimi objekti. |
(10) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih
pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike vegetacije. Parkirišča, ki
po površini presegajo 500 m², je potrebno členiti v več manjših enot in
jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi
elementi. |
(11) Izbrane sorte dreves za saditev ob pločniku Savske ceste ne smejo
imeti koreninskega sestava, ki bi poškodoval pločnik, krošnje pa ne
bujne rasti, ki bi segale v prosti profil cest, pločnikov in kolesarskih
stez. |
(12) Izbrane sorte dreves v varovalnem pasu 110 kV daljnovoda ne smejo
presegati končne višine 12 m. V nasprotnem primeru je potreben redni
letni monitoring višine dreves in obrezovanje dreves pod navedeno
višino. Zasaditev se izvede tako, da se v osi daljnovoda pri tleh
ohranja 3 m čisti pas brez dreves. |
(13) Pri ureditvah je potrebno upoštevati priobalno zemljišče, to je 15
m širok pas ob reki Savi. Na priobalnem zemljišču je dopustna gradnja,
ki je navedena v 37. členu ZV-1. |
(14) Ob Savi je obrečni pas vegetacije, ki sega do trase obstoječe poti
in predvidenega protipoplavnega nasipa. Obrečni pas vegetacije se dosadi
z drevnino iz rodov avtohtonih topolov, vrb in jelš. Obrežne drevnine ni
dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. |
(15) Glavni dostopi do objektov v javni rabi, primarne peš površine ter
vse javne površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za
funkcionalno ovirane uporabnike. |
(16) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu »4.1
Zazidalna situacija z značilnimi prerezi – etapa 1« in »4.2 Zazidalna
situacija z značilnimi prerezi – etapa 2«. |
|
11. člen |
|
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov) |
|
(1) Na celotnem območju OPPN so dopustni naslednji nezahtevni in
enostavni objekti: |
– nadstreški, senčnice in vetrolovi, |
– pomožni objekti v javni rabi, |
– ograje, |
– podporni zid, |
– podzemni rezervoarji, |
– vodnjaki, vodometi, |
– samostojna parkirišča, |
– športna igrišča na prostem, |
– grajeni ribniki in okrasni bazeni, |
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe, |
– merilne in regulacijske postaje, nadstrešnice za komunalne odpadke in
ekološki otoki, |
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih
infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko umeščajo tudi izven
določenih gradbenih mej, skladno z grafičnima načrtoma »4.1 Zazidalna
situacija z značilnimi prerezi – etapa 1« in »4.2 Zazidalna situacija z
značilnimi prerezi – etapa 2«. |
(4) Nezahtevni in enostavni objekti, ki niso prikazani v grafičnih
načrtih, morajo biti od meje parcele, namenjene gradnji (razen ob
cestah) oddaljeni najmanj 1,5 m. Od cestnega telesa javnih
kategoriziranih in nekategoriziranih cest morajo biti oddaljeni najmanj
2,0 m. Ograje in podporni zidovi (razen ob cestah) se lahko postavijo do
meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v
sosednje zemljišče. Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo tudi na
meji parcele, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem
medsebojno pisno sporazumejo. Za postavitev ograj in podpornih zidov ob
javnih kategoriziranih in nekategoriziranih cestah je potrebno pridobiti
soglasje upravljavcev, s katerim ti določijo ustrezne odmike in višine,
tako da ograje in podporni zidovi ne ovirajo preglednosti na cestah in
vzdrževanje cest. Ograje in podporni zidovi morajo biti od cestnega
telesa oddaljene najmanj 1,0 m. Manjši odmik od 1,0 m lahko v svojem
soglasju, na podlagi kategorizacije ceste, obstoječega cestnega profila
(izveden pločnik, že rekonstruirana cesta) in preglednosti ceste, dovoli
upravljavec ceste. |
(5) Omrežja gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne,
manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine ter igrišča se
lahko, brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, gradi do meje
sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje
zemljišče in da je možno vzdrževanje in raba objektov in naprav. |
(6) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni
(glede materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti) z objekti, h
katerim pripadajo. |
(7) Ograje v naselju morajo biti oblikovno usklajene (tip, material in
višina ograje). Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične, lesene in
kovinske (kovane) ograje. Za varovalne in igriščne ograje naj se
uporabljajo prosojne ograje nevpadljivih barv. Višina ograje ne sme
presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne
ograje. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti
javni cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika.
Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi
zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. |
(8) Priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja ter pomožni
komunalni objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo, v sklopu drugega
objekta, neposredno poleg njega ali pod površino. |
|
V. NAČRT PARCELACIJE |
|
12. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
(1) Območje OPPN je razdeljeno na več funkcionalnih enot (FE1 do FE3 ter
C1 in C2), ki predstavljajo podlago za predvideno parcelacijo zemljišč. |
(2) V FE1 se v 1. etapi lahko izvzame del zemljišča parc. št. 244/2,
k.o. Huje, kot je prikazano v grafičnem načrtu »4.1 Zazidalna situacija
z značilnimi prerezi – etapa 1«. Po izvedeni parcelaciji na območju FE3
se navedeni del zemljišča priključi k FE1. |
(3) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem
načrtu »3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«. |
|
13. člen |
|
(javne površine) |
|
(1) Površine, namenjene za javno dobro, obsegajo parcele namenjene: |
– javni prometnici – Savska cesta (odsek od priključka P1 do novega
mostu čez Savo), ki se uredi skladno z IDP Savska cesta; |
– ureditvi protipoplavnega nasipa in kolesarske in pešpoti ob reki Savi. |
(2) Površine, namenjene za javno dobro, so določene v grafičnem načrtu
»3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra«. |
|
VI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
14. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture: |
– obveznost priključevanja velja za cestno, vodovodno, kanalizacijsko
ter elektroenergetsko omrežje; |
– priključitev stavb na plinovodno omrežje je obvezna, razen v primeru
vzpostavitve enega od alternativnih sistemov za oskrbo z energijo ali
zamenjave sistema z enim od alternativnih sistemom; |
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno
komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje po
pogojih posameznih upravljavcev komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih vodov; |
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih,
energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav; |
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih
površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo
vzdrževanje; |
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in
energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to
od lastnika pridobiti služnost; |
– gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav ter
objektov mora potekati usklajeno; |
– obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo
je dopustno odstranjevati, zaščititi, prestavljati, obnavljati,
dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi; |
– morebitne potrebne prestavitve in zaščite obstoječih komunalnih,
energetskih in telekomunikacijskih naprav je treba projektno obdelati in
izvesti v skladu s predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. |
(2) Za energetsko oskrbo objektov je dopustna tudi izraba obnovljivih
virov energije (biomasa, energija sončnega sevanja, vodne črpalke ipd.),
v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V kolikor stavbe
zagotavljajo lastne obnovljive vire energije, priključitev na energetsko
omrežje ni obvezna. |
(3) Pri izgradnji infrastrukturnih vodov in objektov je treba upoštevati
načrtovane rešitve, ki so določene v tem OPPN in so razvidne iz
grafičnih načrtov »4.5 A, B, C Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav –
etapa 1« in »4.6 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – etapa 2«. |
|
15. člen |
|
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in
vodo za gašenje) |
|
(1) Na območju ni ustrezne javne vodovodne infrastrukture. |
(2) Vodovodno omrežje se zgradi v dveh etapah, skladno z etapno
izgradnjo stanovanjske soseske. |
(3) Glavni vir vodooskrbe objektov 1. etape je priključitev na obstoječe
vodovodno omrežje pri mostu čez reko Kokro na Savski cesti. Mesto
priključitve je od območja OPPN oddaljeno cca 600 m severno. |
(4) Predvideni sekundarni vodovod od priključne točke pri mostu čez
Kokro poteka ob robu vozišča rekonstruirane Savske ceste, do območja
OPPN. Glavni napajalni vodovod na območju OPPN poteka od jaška v cestnem
priključku P1, po zahodnem robu do jaška na vogalu objekta A4. |
(5) Za vodooskrbo stavb 2. etape bo potrebno izvesti povezavo z
vodovodno cevjo DN 300 mm na Cesti 1. maja. Krožna povezava, navezava na
obstoječi vodovod in hidravlični izračun za zagotovitev ustrezne
vodooskrbe morajo biti ustrezno obdelani v dokumentaciji za gradnjo 2.
etape. |
(6) Za vsak posamezen objekt se predvidi samostojen vodovodni priključek
in samostojno odjemno mesto vode. Merilne naprave se vgrajujejo v
zunanje jaške na dostopnih nepovoznih površinah. |
(7) Voda za gašenje bo zagotovljena iz predvidenega javnega vodovodnega
omrežja. Na območju je predvidena izvedba novih nadtalnih požarnih
hidrantov na medsebojnih razdaljah do 80 m. |
|
16. člen |
|
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod) |
|
(1) Na območju Savske ceste se nahajajo vodi mešanega kanalizacijskega
sistema, raztežilnik visokih vod (RVV), zadrževalni bazen (ZB) ter
črpališče odpadne vode. Na JV delu območja poteka glavni kanalizacijski
vod za odvajanje fekalne in padavinske vode z javnih in tudi deloma
zasebni površin, celotnega dela Planine, Primskovega in Britofa. |
(2) Kanal je bil zgrajen pred več kot 40 leti, iz območja Planine se
spusti preko betonskih kaskadnih jaškov na spodnjo savsko teraso. Vmes
je na brežini zgrajen RVV od kjer se sušni pretok preko sifona odvaja v
kanal, ki je umeščen v mostno konstrukcijo mostu čez reko Savo. Višek
odpadne vode se v času padavin iz RVV vodi v ZB, del odpadne vode se iz
RVV preliva po kanalu v reko Savo. Na zahodnem delu predmetnega območja
poteka kanal iz Savske ceste, ki se preko črpališča odvaja v kanal
umeščen v mostno konstrukcijo. |
(3) V navedene objekte in naprave javnega kanalizacijskega omrežja se bo
posegalo v sklopu rekonstrukcije Savske ceste, skladno s projektom
Idejni projekt preureditve kanalizacije zaradi rekonstrukcije Savske
ceste, št. P-2842, izdelal Planing biro d.o.o., april 2018 – v
nadaljevanju IDP preureditev kanalizacije. |
(4) Projektna rešitev IDP preureditve kanalizacije je upoštevana in
prikazana v OPPN. |
Fekalna kanalizacija |
(5) Na JZ delu OPPN se nahaja fekalna kanalizacija DN 315 mm, na katero
je predvideno priključevanje vseh objektov stanovanjske soseske. |
(6) Fekalna kanalizacija se zgradi v dveh etapah, skladno z etapno
izgradnjo stanovanjske soseske. |
(7) Za priključitev objektov 1. etape se predvidi gradnja novega
kanalizacijskega omrežja po SZ robu območja. Za vsak posamezen objekt se
predvidi samostojen kanalizacijski priključek. |
(8) Za priključitev objektov 2. etape se predvidi gradnja novega
kanalizacijskega omrežja po JV robu območja. Za vsak posamezen objekt se
predvidi samostojen kanalizacijski priključek. |
(9) Na delu trase obstoječe fekalne kanalizacije DN 315 mm je predvidena
gradnja oziroma nadvišanje protipoplavnega nasipa (do kote 351,50
m.n.v.). Obstoječi jaški imajo koto pokrova na nivoju obstoječega
terena, zato bo potrebno tudi nadvišanje tangiranih jaškov. |
(10) Odpadne komunalne vode se odvodnjava v skladu s predpisi in pogoji
pristojnega upravljavca. |
Meteorna kanalizacija |
(11) Meteorna kanalizacija se zgradi v dveh etapah, skladno z etapno
izgradnjo stanovanjske soseske. |
(12) Meteorne vode s strešin in utrjenih površin se ponika v predvidenem
ponikovalnem polju oziroma se jih preko varnostnega preliva kontrolirano
odvaja v reko Savo. Varnostni preliv meteorne vode je predviden na
višinski koti Q100+50 cm. |
(13) Meteorna odpadna voda z utrjenih povoznih površin se pred iztokom v
ponikovalno polje predhodno očisti v lovilcu olj in usedalniku finih
delcev. |
(14) Meteorna odpadna voda ne sme pritekati na javno cesto. |
|
17. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN se nahaja elektro-energetsko omrežje, ki služi
napajanju odjemalcev z električno energijo na širšem območju Mestne
Občine Kranj. Preko osrednjega dela območja poteka visokonapetostni (110
kV) daljnovod RTP Labore-RTP Primskovo. Na območju, ob Savski cesti, se
nahaja transformatorska postaja (TP) 360 Savska cesta, ki je vključena v
SN (20 kV) daljnovod. |
(2) Na območju ima operater, Elektro Gorenjska d.d., namen zgraditi novo
SN kabelsko omrežje, ki bo nadomestilo obstoječe SN daljnovode, ter novo
kabelsko TP, ki bo nadomestila obstoječo TP in omogočila napajanje novih
stavb na območju OPPN. |
(3) Nova TP je predvidena ob Savski cesti v FE2, s stalnim dostopom za
potrebe vzdrževanja in posluževanja. |
(4) Iz nove TP se do tehničnega prostora v vsakem predvidenem objektu in
do polnilnice za električna vozila zgradi NN kabelska kanalizacija s
pripadajočimi kabelskimi jaški. |
(5) Rekonstrukcija SN omrežja in nova transformatorska postaja se
izvedeta v prvi etapi. Razvodna kabelska NN kanalizacija se zgradi v
dveh etapah, skladno z etapno izgradnjo stanovanjske soseske, razvodna
kabelska NN kanalizacija pa se zgradi v dveh etapah, skladno z etapno
izgradnjo stanovanjske soseske. |
(6) V varovalnem pasu 110 kV daljnovoda se upošteva SIST EN50341-1:2013
in določila Pravilnika o varstvu pred nevarnostjo električnega toka
(Uradni list RS, št. 29/92). |
(7) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih
naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja
naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega
dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavitve
oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške
izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela
prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko
opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške
investitorja. |
|
18. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Znotraj območja OPPN je javna razsvetljava predvidena ob Savski
cesti in vzdolž kolesarske in pešpoti ob Savi, skladno z IDP Savska
cesta. |
(2) Vse javne prometne površine morajo biti opremljene z javno
razsvetljavo, tako da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči
zagotovljen varen in pravilen potek prometa. |
(3) Za napajanje razsvetljave je potrebno predvideti novo odjemno mesto. |
(4) Razvod cestne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji. |
(5) Zunanja razsvetljava znotraj območja stanovanjske soseske je
internega značaja. Zunanja razsvetljava se zgradi v dveh etapah, skladno
z etapno izgradnjo stanovanjske soseske. |
(6) Vsa javna in interna razsvetljava na območju OPPN mora biti izvedena
skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
19. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Preko območja OPPN potekajo obstoječi zemeljski telekomunikacijski
vodi upravljavca Telekom Slovenije d.d.. Predvidena je odstranitev
oziroma prestavitev teh vodov. |
(2) Ob Savski cesti poteka tudi obstoječe omrežje telekomunikacijskih
vodov podjetja T2 d.o.o.. |
(3) Predvidene stavbe na območju OPPN se priključijo na javno
telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije v jašku, ki bo zgrajen ob
prestavitvi obstoječe telekomunikacijske kanalizacije ob rekonstrukciji
Savske ceste. Predvideni jašek bo nadomestil obstoječega na zemljišču
parc. št. 241/11, k.o. Huje. |
(4) Od priključnih točk se po internih površinah med predvidenimi
stavbami zgradi skupna telekomunikacijska kabelska kanalizacija s
pripadajočimi kabelskimi jaški. Razvod se zgradi do tehničnega prostora
v posamezni stavbi. |
(5) Razvodna kabelska kanalizacija se zgradi v dveh etapah, skladno z
etapno izgradnjo stanovanjske soseske. |
(6) Za izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture je treba izdelati
ustrezno dokumentacijo, ki mora biti skladna z zahtevami upravljavca
posameznega omrežja. |
(7) V primeru gradbenih del v območju obstoječih telekomunikacijskih
naprav je treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve
oziroma zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav v skladu s
predpisi in pogoji pristojnega upravljavca. |
|
20. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN potekajo prenosni plinovodi, v upravljanju Plinovodi
d.o.o.: |
– P291 od R29 v km 11853 – MRP Škofja Loka (premer 200 mm, tlak 50 bar); |
– P2913 MRP Kranj Čirče 1 – MRP Tekstilindus (premer 200 mm, tlak 6
bar); |
– P29131 od P2913 v km 0+080 – MRP Zvezda (premer 80 mm, tlak 6 bar). |
(2) Izven območja OPPN se nahaja distribucijsko plinovodno omrežje
zemeljskega plina, ki ga upravlja distributer Domplan d.d.. Delovni tlak
distribucijskega plinovoda v tem delu je 100 mbar. |
(3) Plinovodno omrežje za potrebe objektov na območju OPPN se bo na
distribucijsko plinovodno omrežje navezovalo ob stavbi Ineks, severno od
območja. |
(4) Za priključitev načrtovanih objektov bo potrebno izvesti priključne
plinovode na območju OPPN, do priključne točke na distribucijsko
plinovodno omrežje. Priključni plinovodi za potrebe objektov se izvedejo
skladno s fazno izgradnjo stanovanjske soseske. |
(5) Varovalni pas prenosnega plinovoda znaša 2x65 m, varnostni pas pa
2x5 m. Za predvidene posege v navedenih pasovih je potrebno pridobiti
pogoje in soglasje operaterja. Dela v tem pasu se lahko izvajajo pod
posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja družbe
Plinovodi d.o.o. |
(6) Varovalni pas distribucijskega plinovoda znaša 2x1 m. Varnostni pas,
v katerem morajo tretje osebe predvidene posege vnaprej javiti
upravljavcu plinovodnega omrežja, je 2x2 m od predmetnega plinovoda. |
|
21. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Za predvidene večstanovanjske objekte je potrebno zagotoviti skupna
odjemna mesta za odpadke, kamor se postavijo zabojniki za mešane
komunalne odpadke in odpadno embalažo ter zabojnike za biološke odpadke. |
(2) Za objekte 1. etape so znotraj FE1 predvidena 3 skupna odjemna mesta
za odpadke in umestitev ekološkega otoka. Ekološki otok se v 2. etapi
prestavi na drugo lokacijo. |
(3) Za celotno stanovanjsko sosesko je predvideno 6 skupnih odjemnih
mest za odpadke in umestitev 2 ekoloških otokov. |
(4) Velikost in količina skupnih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov
bosta naknadno določena v nadaljnjih fazah priprave projektne
dokumentacije. |
(5) Za odpadni gradbeni material, ki bo nastal ob gradnji stanovanjske
soseske in infrastrukture, je potrebno predhodno pridobiti ustreznega
prevzemnika tovrstnih odpadkov. |
|
22. člen |
|
(pogoji za prometno urejanje) |
|
Ureditve na območju Savske ceste |
(1) Območje OPPN je dostopno s Savske ceste, ki bo rekonstruirana
skladno z IDP Savska cesta. Rekonstrukcija Savske ceste je predvidena v
dveh fazah. |
V 1.
fazi bo rekonstruiran del Savske ceste od uvoza na Savsko cesto na
severu (km 0+119,00) pod Čirškim klancem do priključka P2 (uvoz v
stanovanjsko sosesko). V 2. fazi bo rekonstruiran odsek Savske ceste od
priključka P2 do Savske loke, vključno z novim mostom čez Savo. |
(2) Projektna rešitev rekonstrukcije Savske ceste je upoštevana in
prikazana v OPPN. |
Ureditve na območju OPPN |
(3) Območje OPPN je prometno dostopno z javne Savske ceste, ki ima na
obravnavanem območju štiri priključke. |
(4) Cestni priključek P1 (v km 0+460) omogoča dostop do parkirišča
'MegaCenter' in obstoječe pozidave severno od območja OPPN. Predvidena
je rekonstrukcija priključka. Širina priključka je 7,0 m. Zavijalni
radiji omogočajo zavijanje vlačilcev v vse smeri s tem, da se pri
zavijanju uporabi tudi druga polovica ceste. Na priključku je predviden
prehod za pešce. Ob priključku se na obeh straneh do prehoda za pešce
uredi pločnik, od prehoda za pešce pa je pločnik samo na severni strani
priključka. Napajanje za potrebe stanovanjske soseske ni predvideno s
tega priključka. |
(5) Cestni priključek P2 (v km 0+530) omogoča dostop do stanovanjske
soseske znotraj območja OPPN. Širina priključka je 6,5 m. Zavijalni
radiji omogočajo zavijanje smetarskega kamiona. Na priključku je
predviden prehod za pešce. Ob priključku se na obeh straneh do prehoda
za pešce uredi pločnik, od prehoda za pešce bo pločnik samo na severni
strani priključka. Priključek napaja interne ceste znotraj stanovanjske
soseske. |
(6) Širina internih cest (cesta A in cesta B) je 6,0 m, saj v večjem
delu služijo kot površina za manevriranje pri pravokotnem parkiranju. |
(7) V 1. etapi je potek ceste A takoj za priključkom ukrivljen.
Ukrivljenost za prevoznost in prometno varnost ni problematična in
ugodno vpliva na umirjanje prometa. |
(8) Cestni priključek P3 (v km 0+610) omogoča dostop do industrijskega
območja bivše tovarne Zvezda. Širina priključka je 6,0 m. Preko
priključka je prehod za pešce, pločnik pa poteka na jugu do novega mostu
čez Savo, na severu pa do avtobusnega postajališča in prehoda za pešce
do stanovanjske soseske. |
(9) Cestni priključek P4 (v km 0+492) omogoča dostop do naselja Čirče.
Popravi se kot priključevanja stranske ceste na Savsko cesto tako, da bo
možno zavijanje za osebna vozila. Zaradi spremembe priključka bo
potrebno izvesti večji vkop v brežino in ga zavarovati z opornim zidom
višine do 5,0 m, v dolžini 22 m. |
(10) V območju OPPN so predvidene prometne površine za peš in kolesarski
promet. |
(11) Kolesarske poti ob Savski cesti bodo urejene skladno z IDP Savska
cesta. Na območju OPPN bo kolesarska steza potekala od priključka P3
preko novega mostu čez Savo, na katerem je predvidena obojestranska
kolesarska steza. Kolesarske steze se na križišču Planika navežejo na
predvideno kolesarsko omrežje, ki je načrtovano z Idejno zasnovo
dopolnitve kolesarskega omrežja v Mestni občini Kranj, št.
PR329-IDZ-CE-F2, Provia d.o.o., avgust 2017. Severno od priključka P3 bo
kolesarski promet potekal po vozišču Savske ceste. |
(12) Predvidena je umestitev nove kolesarske poti ob Savi. Kolesarska
pot bo urejena kot mešana površina za pešce in kolesarje in bo poteka po
kroni protipoplavnega nasipa. Pot se na južni strani priključuje na
kolesarsko pot na mostu čez Savo, na severni strani pa se kolesarska pot
nadaljuje ali preko reke Kokre pri Sotočju in se zaključi na drugi
strani odcepa ceste Sejmišče–Vodopivčeva, oznaka ceste – JP 686084, ali
pa kolesarska pot poteka tudi po zemljiščih par. št. 251/1, 249/53,
249/89 in 254/3, vse k.o. Huje in se na severni strani Savske ceste
zaključi z vertikalno povezavo do območja OŠ Staneta Žagarja. |
(13) Površine za pešce ob Savski cesti bodo urejene v okviru IDP Savska
cesta. Od priključka Koli severno od območja OPPN do prehoda za pešce
pred priključkom P2 se ob desnem robu uredi pločnik, od prehoda za pešce
do priključka P3 pa bo pločnik na obeh straneh Savske ceste. Od
priključka P3 do začetka novega mostu čez Savo bosta ob levem robu ceste
kolesarska steza in hodnik za pešce, na desni strani pa samo hodnik za
pešce. Preko mostu in do križišča Planika izven območja OPPN bosta na
obeh straneh ceste kolesarska steza in hodnik za pešce. |
(14) Znotraj območja stanovanjske soseske peš površine potekajo vzdolžno
med stavbami FE1 in prečno preko osrednjega parkirišča povezujejo FE1 in
FE2 ter FE3. |
(15) Mirujoči promet na območju OPPN je predviden v podzemnih garažah in
na zunanjih parkirnih površinah. Dostop do osrednjega parkirišča je
predviden z priključka P2, dostop do manjšega parkirišča na severni
strani FE1 pa je možno urediti tudi s priključka P1. Dostop do podzemnih
garaž je predviden preko dveh dvosmernih uvoznih ramp, ki morata
omogočati normalno prevoznost za osebna vozila. Za potrebe novogradenj
je na območju OPPN potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri izračunu
parkirnih mest upoštevati normative predpisane z IPN MOK. |
(16) Ob upoštevanju izvedbe ukrepov trajnostne mobilnosti je na območju
OPPN potrebno zagotoviti vsaj 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko
enoto, kjer so že vključena parkirna mesta za invalide, obiskovalce in
souporabo vozil. Za ostale namembnosti in dejavnosti v objektih je
potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati normative predpisane z
IPN MOK. |
(17) Ukrepi trajnostne mobilnosti za območje OPPN so: |
– ureditev dveh avtobusnih postajališč na občinski cesti – Savski cesti; |
– ureditev kolesarnice; |
– vzpostavitev postaje za izposojo koles z ureditvijo kolesarskih poti z
navezavo na kolesarsko omrežje; |
– ureditev vsaj štirih parkirnih mest za souporabo vozil z najmanj dvema
električnima polnilnicama. |
(18) Upoštevati je potrebno predpisani prostor za postavitev prometne
signalizacije in opreme (5,0 m od roba vozišča oziroma 2,0 m od
zunanjega roba pločnika občinske ceste). |
(19) Vzvratno vključevanje vozil na javno cesto ni dopustno. |
(20) Zagotoviti je treba intervencijske poti in površine ter dostop za
komunalna vozila. |
(21) Prometne ureditve so določene v grafičnih načrtih »4.3 A, B, C
Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – etapa 1« in »4.4
Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – etapa 2«. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
23. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju varovanj kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja tudi
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE |
|
24. člen |
|
(varstvo narave) |
|
(1) Na jugovzhodnem delu območja OPPN se nahaja naravna vrednota (NV);
Sava – od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke do Črnuč, ident. št.
2726. |
(2) Kolesarska in pešpot ter protipoplavni nasip se umestijo izven
20-metrskega obvodnega pasu vegetacije. |
|
25. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo
zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati
prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos
materiala z gradbišč. |
(2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za
odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v
ozračje pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. |
|
26. člen |
|
(varstvo voda in varstvo tal) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja ob vodotoku Sava (vodotok 1. reda), del
območja pa sega v 15 m pas priobalnega zemljišča. |
(2) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na
varstvenih in ogroženih območjih ter stavbna zemljišča je treba
programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja
voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje
naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov,
ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o
ohranjanju narave. |
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor,
razen za: |
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov
javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na
podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega
pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka tega
člena, |
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, |
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje
posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču
(npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in |
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(4) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno
kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim
vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih
padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj
in goriv v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikovalno polje z
varnostnim prelivom v površinski odvodnik. |
(5) Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do
čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred
škodljivim delovanjem voda. |
(6) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in
tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali
podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe
tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod
predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter
drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v
okolje. |
(7) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OPPN, ki so potrebni za
izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti,
da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Za določitev ravni hrupa na območju OPPN je bila izdelana strokovna
podlaga: Poročilo o modeliranju hrupa za OPPN za del območja urejanja KR
SA 6/2 (Stanovanjska soseska ob Savi) (izdelal Marbo d.o.o. Bled, št.
35/1-2015, marec 2018). |
(2) Za območje OPPN je opredeljena III. stopnja varstva pred hrupom. |
(3) Dopustna mejna raven hrupa: |
–
III. območje: Lnoč=50 (dBA), Ldvn=60 (dBA). |
|
28. člen |
|
(osončenje) |
|
(1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno
zahtevano osončenje oziroma osvetlitev v skladu s predpisi, ki urejajo
to področje. |
(2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam, mora biti praviloma
zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen se
šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro
osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot
ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe. |
|
29. člen |
|
(elektromagnetno sevanje) |
|
Čez
osrednji del območja OPPN poteka daljnovod 110 kV. Za umeščanje objektov
z varovanimi prostori je potrebno upoštevati minimalni potrebni odmik od
virov EMS. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda
na višini 1 m od tal in so za daljnovod 110 KV je odmik min. 11 do 14 m
od osi daljnovoda na vsako stran. |
|
30. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali
oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. |
|
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
31. člen |
|
(pogoji za varstvo pred vodami) |
|
(1) Za potrebe varstva pred površinskimi vodami je bila za območje OPPN
izdelana Hidrološko hidravlična študija za potrebe rekonstrukcije mostu
pri Planiki ter gradnjo stanovanj SSRS (novelacija študije), EHO projekt
d.o.o., številka H-38/17-2, junij 2018. |
(2) Območje OPPN je poplavno ogroženo ter se nahaja na erozijskih
območjih. |
(3) Za zagotovitev poplavne varnosti površin, predvidenih za pozidavo,
so načrtovani ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti, skladno s
Hidrološko-hidravlično študijo in IDP Savska cesta: |
– gradnja novega mostu čez Savo; |
– izvedba manjšega nizkega (h=0,5–1,0 m) nasipa od novega mostu (P19) do
P22 v dolžini cca 160 m. |
(4) Po izvedbi protipoplavnih ukrepov se bo območje OPPN nahajalo v
razredu preostale nevarnosti in izven razredov erozijske nevarnosti. |
(5) Kota stoletne vode (Q100) znaša 350,33 m.n.v. Prelivanje na območje
pozidave bo preprečeno z izvedbo protipoplavnega nasipa s krono na
351,50 m.n.v. Protipoplavni nasip je predviden kot rekonstrukcija
obstoječe poti, po kateri poteka trasa nove javne kolesarske in pešpoti. |
(6) Za območje OPPN je bilo izdelano Geološko-geomehansko poročilo za
potrebe izgradnje stanovanjske soseske na parcelah št. 240/2, 241/2,
242/2, 244/1, 245, 247, 248/2 k.o. Huje v Kranju, Gradbeni inštitut ZRMK
d.o.o., številka DN 2002705/08, marec 2008. |
(7) Iz poročila izhaja, da je na območju visoka talna voda, ki se nahaja
na 344,59 m.n.v. |
(8) Izvedba ene kleti je možna brez posebnih ukrepov za zaščito pred
talno vodov, pri čemer mora biti kota tlaka kleti vsaj 1,50 m nad koto
talne vode, ki je bila ugotovljena v času izdelave
geološko-geomehanskega poročila. |
(9) Meritve so bile izdelane v dolgem sušnem obdobju, zato je potrebno
spremljati nivo podtalnice v času visokih vodostajev in upoštevati nove
podatke pri izvedbi temeljenja in morebitne zaščite kletnih etaž. Novi
podatki morajo biti vključeni in obrazloženi v projektni dokumentaciji
za gradnjo predvidenih objektov na območju. |
|
32. člen |
|
(pogoji za varstvo pred potresom) |
|
(1) Pri načrtovanju nove pozidave in z njo povezanih ureditev je treba
upoštevati projektni pospešek tal (0,225 g) ter temu primerno predvideti
tehnične rešitve gradnje. |
(2) Pri načrtovanju novogradenj je potrebno predvideti ojačitve prve
plošče tako, da zdrži rušenje objektov nanjo. |
|
33. člen |
|
(pogoji za varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in
aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja
varstva pred požarom. Zagotavljati je treba zadostne odmike med objekti,
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne površine za dovoz in
intervencijska vozila. |
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki mora
zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. |
|
34. člen |
|
(letalski promet) |
|
Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju letališča Jožeta Pučnika
Ljubljana in posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad
letališčem in okrog njega. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati
določila predpisa s področja letalstva. |
|
X. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA
IZVAJANJE PROSTORSKE UREDITVE |
|
35. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Novogradnje v območju OPPN so predvidene v 2 etapah: |
– 1.
etapa: gradnja stavb A1, A2, A3 in A4 in pripadajočih ureditev v
funkcionalni enoti FE1. |
– 2.
etapa: gradnja stavb B1, B2 in B3 in pripadajočih ureditev v
funkcionalnih enotah FE2 in FE3. |
(2) Gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb 1. etape, s pripadajočo
komunalno in energetsko infrastrukturo za potrebe priključevanja stavb
1. etape, za odstranitev obstoječega mostu čez Savo, za izvedbo
protipoplavnega nasipa in za 1. etapo rekonstrukcije Savske ceste, se
mora pridobivati sočasno. |
(3) Pred pričetkom gradnje stavb 1. etape je treba odstraniti obstoječi
most čez Savo in izvesti protipoplavni nasip. |
(4) Do pridobitve uporabnega dovoljenja stavb 1. etape mora biti: |
– izvedena rekonstrukcija dela Savske ceste od uvoza na Savsko cesto na
severu (km 0+119,00) pod Čirškim klancem do območja P2 (uvoz v
stanovanjsko sosesko), |
– izvedena parcelacija FE1 skladno z 12. členom OPPN, |
– zgrajena pripadajoča komunalna in energetska infrastruktura za potrebe
priključevanje stavb 1. etape. |
(5) Do pridobitve gradbenega dovoljenja stavb 2. etape mora biti: |
– izvedena celotna rekonstrukcija dela Savske ceste od uvoza na Savsko
cesto na severu (km 0+119,00) pod Čirškim klancem do Savske loke
vključno z novim mostom čez Savo, |
– izvedena javna kolesarska in pešpot ob Savi do navezave na predvideno
omrežje, |
– izvedena parcelacija na celotnem območju OPPN, |
– izvedena vsa pripadajoča javna komunalna in energetska infrastruktura,
ki poteka izven GM FE2 in FE3. |
(6) Gradnja prometnih površin (prometnic, površin za mirujoči promet na
terenu in v kletnih etažah) in pripadajoče komunalne in energetske
infrastrukture 1. etape je dopustna tudi na funkcionalnih enotah FE2 in
FE3. |
(7) Gradnja v 2. etapi je možna sočasno z ali po izvedbi 1. etape. |
(8) Objekti znotraj posamezne etape so lahko zgrajeni sočasno ali v več
neodvisnih fazah v poljubnem časovnem zaporedju. |
(9) Za vse faze in etape gradnje je potrebno zagotoviti priključke na
prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. |
|
36. člen |
|
(drugi pogoji in obveznosti
investitorjev in izvajalcev) |
|
(1) Za izvajanje OPPN je potrebna izvedba nove parcelacije zemljišč
etape, ki je predmet gradnje. |
(2) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan
zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih
objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. |
(3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne
objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno
deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih
površin. |
(4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok je potrebno upoštevati
tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja
prostora in vso veljavno zakonodajo. |
(5) Investitor lahko sofinancira izgradnjo gospodarske javne
infrastrukture širšega območja, tudi izven območja OPPN, v kolikor je to
dogovorjeno s Pogodbo o opremljanju. |
|
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
37. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
Splošno |
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in
tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških,
hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske
in okoljske razmere. |
(2) Odstopanja v OPPN določenih rešitev ne smejo biti v nasprotju z
javnim interesom, zanje pa je potrebno pridobiti soglasja organov
oziroma organizacij, v delovno področje katerih posegajo. |
(3) Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah,
ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja
so dopustna skladno z določbami tega odloka. |
Odstopanja pri oblikovanju, legi in velikosti objektov in površin: |
(1) Dopustna so odstopanja od gabaritov, oblike, lege in števila
objektov, prikazanih v grafičnem načrtu »4.1 Zazidalna situacija z
značilnimi prerezi – 1. etapa« in »4.2 Zazidalna situacija z značilnimi
prerezi – 2. etapa«. Navedena odstopanja so dopustna v okviru gradbenih
mej, ob pogoju, da so upoštevani pogoji za varstvo pred požarom ter
zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v
objektu ter v kolikor niso preseženi urbanistični parametri. |
(2) Dopustno je zmanjšanje tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov
ter števila etaž. |
(3) Nad koto venca strehe je dopustno postaviti tehnične naprave za
obratovanje objektov, dostope na streho, dvigalne jaške, strojne
inštalacije in telekomunikacijske naprave. |
(4) Pozicije in število uvozov v kletne garaže in pozicije ter število
vhodov v objekte se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam. |
(5) Manjkajoča parkirna mesta se lahko, v kolikor na parceli, namenjeni
gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega
števila parkirnih mest, zagotavlja tudi na sosednjih funkcionalnih
enotah v območju in sicer pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba. |
(6) Toleranca pri določanju absolutne višine (kote ±0.00) pritličij
stavb je ±0,50 m. |
Odstopanja od predvidene parcelacije: |
(7) Na območju znotraj posameznih funkcionalnih enote je dovoljeno
združevanje parcel za gradnjo ali delitev na manjše gradbene parcele,
pri čemer je treba ohranjati predvideni koncept parcelacije (delitev na
funkcionalne enote ter ohranjanje koncepta prometne ureditve in javnih
površin znotraj območja OPPN). |
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture: |
(8) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od predvidenih tehničnih
rešitev prometnih površin ter infrastrukturnih vodov, objektov in naprav
na območju in tudi izven območja OPPN, če so pri nadaljnjem
projektiranju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega,
finančnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so za drugačne
rešitve pridobljena soglasja pristojnih organov in organizacij. |
(9) Dopustna je prestavitev lokacije transformatorske postaje, če je za
to pridobljeno soglasje pristojnega upravljavca. |
(10) Dopusten je tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav
po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano v
grafičnih načrtih »4.5 A, B, C Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav –
1. etapa« in »4.6 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav – 2. etapa«. |
(11) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja
druge komunalne, energetske in komunikacijske in druge infrastrukture,
ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne
onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku. |
Odstopanja pri ureditvi intervencijskih dostopov in površin: |
(12) V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do
objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo
biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
38. člen |
|
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih
ureditev) |
|
Po
izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni
naslednji posegi: |
–
odstranitev naprav in objektov, |
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave, dozidave in novogradnje na
mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in
izrabe zemljišč), |
–
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju
OPPN, |
–
spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje
na območju OPPN, |
če
je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. |
|
39. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN
je na vpogled na sedežu Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj. |
|
40. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
41. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni
strani Mestne občine Kranj in začne veljati osmi dan po objavi. |
|
Št. 350-214/2017-65 |
Kranj, dne 19. septembra
2018 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Boštjan Trilar l.r. |