Na podlagi
2. in 26. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo 49/06 – ZMetD,
66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09
– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni
list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN,
57/11) ter 16. člena
Statuta Občine Ajdovščina
(Uradni list RS, št. 44/12, 85/15) je Občinski svet Občine Ajdovščina na
17. redni seji dne 30. 6. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine
Ajdovščina |
|
1. člen |
V Odloku o
oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št.
57/09 in 47/11 in 88/12) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: |
»Ta odlok
določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje
z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega
vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za
oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev
obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno
vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s
pitno vodo. S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo
stavb, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali ter gradbenih inženirskih objektov. Kadar se oskrba s
pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, se za javno službo šteje
tudi: oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v
delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe; oskrba
s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin; oskrba zunanjega
hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo; oskrba s pitno
vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in oskrba s
pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz
prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3. |
Uporabnik
javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki
je lastnik stavbe, dela stavbe oziroma nepremičnine iz prejšnjega
odstavka, ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik objekta in
se zanj zagotavlja javna služba. Kot neposredni uporabnik lahko nastopa
najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in
obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem odloku, in je
taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Za obveznosti
najemnika, ko nastopa kot neposredni uporabnik po tem odloku, odgovarja
subsidiarno lastnik stavbe oziroma objekta. |
Če je
stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko
obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden
od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. |
Ko gre za
objekte, v katerih se izvajajo državne oziroma občinske javne službe, je
uporabnik država oziroma občina, ko gre za oskrbo s pitno vodo, ki se
odvzema iz javnega vodovoda za pranje ali namakanje javnih površin, je
uporabnik upravljavec te javne površine, ko gre za oskrbo zunanjega
hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, oziroma za oskrbo s
pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, pa je
uporabnik občina. |
Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v
državnem predpisu, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo
(v nadaljevanju: Uredba o oskrbi s pitno vodo). Z besedno zvezo »Uredba
o oskrbi s pitno vodo« se v celotnem odloku nadomesti dosedanja besedna
zveza »Pravilnik o oskrbi s pitno vodo« v ustreznem sklonu.« |
|
2. člen |
Besedilo
drugega poglavja se spremeni tako, da se glasi: »II. KOMUNALNI STANDARD
IN UPRAVLJANJE VODOVODOV«. |
|
3. člen |
Besedilo
2. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Območje
poselitve s petdeset ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z
gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar, mora biti opremljeno z javnim vodovodom. |
Ne glede
na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi
območje poselitve z manj kot petdeset prebivalci s stalnim prebivališčem
in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna
oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena
naslednja pogoja: |
1. da se
iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset prebivalcev
s stalnim prebivališčem in |
2. da je
letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot
10 m3 pitne vode na dan. |
Predvidena
poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih
opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih
izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.«. |
|
4. člen |
Besedilo
3. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Območja
javnega vodovoda so določena s tem odlokom in so lokacijsko opredeljena
s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi
koordinatami v državnem koordinatnem sistemu ter so prikazana na
temeljni topografski karti ločeno za: |
1. območja
javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom
prejšnjega člena izvaja javna služba, |
2. območja
javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom
prejšnjega člena predvideno izvajanje javne službe, |
3. območja
javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja
javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in |
4. območja
javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne
gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka. |
Z javnimi
vodovodi upravlja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba d.o.o.
Ajdovščina kot upravljavec in izvajalec storitev javne službe oskrbe s
pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnih vodovodov). |
V primeru
lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če
oskrbuje: |
– eno ali
več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v
katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
– eno ali
več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb
za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb,
trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali
stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali
skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
– eno ali
več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna
raba vode iz zasebnega vodovoda. |
Lastniki
zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka ali njihov pooblaščenec morajo
skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično
osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. |
Ne glede
na prejšnji odstavek pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda ni
potrebno skleniti, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega
lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega
vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino. |
Občina
zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na
svojem območju.«. |
|
5. člen |
Na koncu
drugega odstavka 4. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »O odvzemu
vode iz hidranta za potrebe gašenja požara mora uporabnik v roku 24 ur
obvestiti upravljavca javnih vodovodov.«. |
Za četrtim
odstavkom 4. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: |
»O
tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih
vodovodov pripravi upravljavec javnih vodovodov pravilnik (v
nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno
zakonodajo. |
S
tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet, se podrobneje
določi: |
– tehnične
normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, upravljanje in vzdrževanje
vodovodnega omrežja za priključevanje na javni vodovod in njegovo
uporabo, |
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v
tehničnem pravilniku ter |
– navodila
in tehnične pogoje za izvajanje javne službe.«. |
|
6. člen |
Besedilo
6. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Objekte
in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan
način prenese v upravljanje upravljavcu javnih vodovodov. |
Način
upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu
več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo. |
Upravljavec javnih vodovodov njihovega upravljanja ne sme prepustiti
podizvajalcu. |
Obveznosti
občine in upravljavca javnih vodovodov v zvezi z rednim in
investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda
ter vodenjem evidenc se določijo s pogodbo. |
V pogodbi
iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obveznosti upravljavca javnih
vodovodov v zvezi z odstopom prostih zmogljivosti javnega vodovoda v
skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo.«. |
|
7. člen |
Besedilo
7. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Stavba
(oziroma gradbeni inženirski objekt), v kateri se zadržujejo ljudje, ali
se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ki leži znotraj območja
javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključena na
javni vodovod v skladu s tem odlokom. |
Na javni
vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne
vode z obračunskim vodomerom. |
V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri. |
Merjenje
porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti
zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa upravljavec
javnih vodovodov. |
Ne glede
na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem
gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo
celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda
oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem
mestu. |
Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti
lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na
javni vodovod.«. |
|
8. člen |
Besedilo
prvega in drugega odstavka 8. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Upravljavec javnih vodovodov mora lastnika obstoječega objekta, ki še
ni priključen na javni vodovod obvestiti, da je priključitev njegove
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta obvezna, in mu posredovati rok
ter pogoje za priključitev na javni vodovod. |
Lastnik
obstoječega objekta, ki dotlej ni bil oskrbovan iz javnega vodovoda, se
mora na javni vodovod priključiti najpozneje v roku 6 mesecev od prejema
obvestila iz prejšnjega odstavka. O kršitvi obveznosti lastnika objekta,
da se na javni vodovod priključi v skladu s pogoji, ki jih je določil
upravljavec javnih vodovodov, mora ta obvestiti pristojnega občinskega
inšpektorja, da začne s postopkom za izvršbo.«. |
|
9. člen |
Besedilo
10. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»V stavbi,
ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba,
ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
Ne glede
na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod
in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod
lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. Lastna oskrba je dovoljena tudi,
če je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta
na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški. |
Zajetja za
pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne
smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge
rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za
katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo
vode.«. |
|
10. člen |
V 11.
členu se črta zadnji odstavek. |
|
11. člen |
Besedilo
prvega odstavka 13.a člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Kadar
občina na svojo pobudo vodi investicijo v izgradnjo vodovodnih
priključkov, je lastnik stavbe, ki je na dan obvestila o dolžnosti
priključitve na javni vodovod že v uporabi, upravičen do občinske
subvencije za izvedbo vodovodnega priključka. Sredstva za občinsko
subvencijo se zagotovijo v proračunu občine. O višini subvencije in
morebitnih dodatnih pogojih odloča občinski svet s sklepom.«. |
|
12. člen |
V 13.b
členu se za besedo »objekta« doda vejica in besedilo: »ki je ob
rekonstrukciji vodovoda v uporabi«. |
|
13. člen |
Besedilo
15. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Viri
financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so: |
– cena
storitve, |
– občinski
proračun. |
Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine,
omrežnine za javno infrastrukturo, vzdrževalnine priključka in
števčnine, kar se ločeno prikaže na računu. |
Vodarina
je del cene za kritje stroškov, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem
storitev javne službe (neposredne stroške materiala in storitev,
neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne – posredne
proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne
nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne upravne
stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno
potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške
prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne
izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja
oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos na vložena poslovno
potrebna osnovna sredstva upravljavca javnih vodovodov). |
Omrežnina
za javno infrastrukturo je del cene, ki vključuje stroške javne
infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo (stroške najema osnovnih
sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja
infrastrukture javne službe, stroške odškodnin za služnost, povzročeno
škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne
službe, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz
kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode in odhodke
financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in
druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove
infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo). Omrežnina se določi na
letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih
s premerom vodomera, skladno s preglednico. Za posamezni obračunski
vodomer se izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z
vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni
količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer
posameznega obračunskega vodomera. |
PREMER VODOMERA |
FAKTOR OMREŽNINE |
DN
≤ 20 |
1
|
20
< DN < 40 |
3
|
40
≤ DN < 50 |
10
|
50
≤ DN < 65 |
15
|
65
≤ DN < 80 |
30
|
80
≤ DN < 100 |
50
|
100 ≤ DN < 150 |
100 |
150 ≤ DN |
200 |
Vzdrževalnina priključka je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika
za pokritje stroškov obnove in vzdrževanja priključka na javni vodovod v
obsegu nalog upravljavca javnih vodovodov (rednih pregledov vodovodnih
priključkov, popravil in obnov spojnih cevi do dolžine 50 m ter popravil
oziroma zamenjav ventilov pred in za vodomerom). V primeru, da je
dolžina vodovodnega priključka daljša od 50 m, se za vsak meter nad to
dolžino uporabniku zaračuna sorazmerni delež vseh stroškov, na meter
obnove cevi glede na celotno dolžino. Višino vzdrževalnine sprejme
občinski svet na osnovi kalkulacij upravljavca javnih vodovodov. |
Števčnina
je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika za pokritje stroškov
overjanja in popravila oziroma zamenjave obračunskih vodomerov. |
Za uporabo
sredstev, pridobljenih iz naslova vzdrževalnine in števčnine, mora
upravljavec javnih vodovodov vsako leto pripraviti načrt predvidenih
obnov vodovodnih priključkov ter overjanja in zamenjav obračunskih
vodomerov. O realizaciji porabe, ki jo mora voditi ločeno, je
upravljavec javnih vodovodov dolžan poročati v letnem poročilu. |
Iz
občinskega proračuna se pokrivajo stroški za vzdrževanje objektov in
opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, in
za zagotavljanje vode, kot tudi stroški za izvajanje od občine
prenešenih strokovno tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z načrtovanjem
in gradnjo objektov in naprav, ki služijo oskrbi s pitno vodo ter
izvajanje javnih pooblastil. |
Količina
pitne vode, odvzete za namene iz prejšnjega odstavka, se v zvezi z
obveznostjo plačila storitve javne službe ugotavlja z vodomeri oziroma
jo je gasilska organizacija dolžna evidentirati in podatke sporočiti
upravljavcu javnih vodovodov.«. |
|
14. člen |
Besedilo
16. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Ceno
storitve oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga upravljavec
javnih vodovodov z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev te
javne službe in jo predloži občinskemu svetu v potrditev. |
V primeru
potrebe po enkratnem poračunu cene, upravljavec javnih vodovodov
pripravi predlog poračunske cene in jo predloži občinskemu svetu v
potrditev.«. |
|
15. člen |
V 18.
členu se na koncu stavka doda besedilo: »in ne sme za vodomerom
priključiti drugega vira vode«. |
|
16. člen |
V 19.
členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»Poraba
pitne vode za namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka
tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3 in se
voda ne odvaja v kanalizacijo, se zaradi zahteve po obračunu, ki ne bo
vključeval dajatev za čiščenje in kanalščino, mora meriti z ločenim
vodomerom.«. |
|
17. člen |
V 20.
členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: |
»Pravico
zahtevati kontrolo izvedbe priključka zaradi zagotovitve pravilnosti
merjenja porabe vode pa ima upravljavec javnih vodovodov v primeru, ko
upravičeno dvomi v ustreznost evidentirane porabe (npr. na obračunskem
vodomeru več mesecev ugotavlja porabo, ki je manjša od polovice
povprečne porabe v državi).«. |
|
18. člen |
V 25.
členu se za peto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: |
»–
presojanje potrebe po enkratnem poračunu storitev za preteklo obračunsko
leto po zaključku poslovnega leta in predlaganje občinskemu svetu v
potrditev poračunske cene za enkratni poračun;«. |
|
19. člen |
V 28.
členu se na koncu prve alineje doda besedilo: »in tehničnega
pravilnika«. |
|
20. člen |
Besedilo
30. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Upravljavec javnih vodovodov ima pravico prekiniti dobavo vode za
krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah
javnega vodovoda ali zaradi nepredvidenih okvar. |
V primeru
vzdrževalnih del na javnem vodovodu mora o času prekinitve dobave vode
najmanj 24 ur prej upravljavec javnih vodovodov obvestiti uporabnike
preko svoje spletne strani in na krajevno običajen način, v primeru
nepredvidene okvare pa jih mora o času trajanja prekinitve dobave vode
obvestiti takoj, neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. Če
traja prekinitev dobave več kot 24 ur, mora upravljavec javnih vodovodov
zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo. |
V skladu s
prejšnjim odstavkom mora postopati upravljavec javnih vodovodov tudi v
primeru, ko je dobavo pitne vode moral prekiniti zaradi preprečitve
ogrožanja zdravja ali življenja ljudi in živali (dogodki, ki bi lahko
ogrozili vodni vir, distribucijo pitne vode ali povzročili njeno
onesnaženje, kot npr. nedovoljen izpust odpadnih vod, nevarnih snovi,
nedopustno ravnanje z odpadki ipd.).«. |
|
21. člen |
V 32.
členu se besedilo za prvim stavkom črta. |
|
22. člen |
Besedilo
35. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Če
obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje
storitev javne službe v skladu z 2. členom tega odloka, niso opremljena
ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je lastna oskrba s
pitno vodo dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev
stavb na javni vodovod. |
Občina
Ajdovščina najkasneje v 3 mesecih od sprejema tega odloka sprejme
Operativni program oskrbe s pitno vodo v Občini Ajdovščina. V programu
se določi tudi terminski načrt priključitve vseh naselij, v katerih je
predvideno izvajanje javne službe skladno s tem odlokom. |
Za
obstoječe stavbe in stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega
dovoljenja vložena pred uveljavitvijo tega odloka, se drugi in tretji
odstavek 7. člena tega odloka ne uporabljata. |
Dokler za
posamezen zasebni vodovod, s katerim se zagotavlja lastna oskrba s pitno
vodo v obstoječih stavbah na poselitvenem območju naslednjih naselij
oziroma njihovih delov: Podkraj (zgornji in spodnji del), Bela, Vodice,
Višnje, Grivče, Čohi, Brod, Slokarji, Kompari, Kovači, Stomaž, Kamnje,
Vrtovin (zgornji del) in Ravne (katerega letna povprečna zmogljivost je
enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan ali se iz njega
oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem, zaradi česar bi
moral imeti upravljavca v skladu drugim odstavkom 3. člena tega odloka),
upravljavec kot izvajalec javne službe ni določen, občina ne prevzema
obveznosti upravljavca iz Pravilnika o pitni vodi, pač pa morajo
izvajati vse obveznosti iz omenjenega predpisa lastniki zasebnega
vodovoda.«. |
|
23. člen |
Besedilo
36. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Občinska
uprava opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo iz
zasebnih vodovodov, pri katerih je določitev upravljavca obvezna, dokler
upravljavec ni določen. Pred izdajo soglasja oziroma dovoljenja za
priključitev mora občinska uprava s predstavnikom lastnikov takega
vodovoda uskladiti pogoje, ki jih mora v zvezi s priključitvijo
izpolniti bodoči uporabnik.«. |
|
24. člen |
39. člen
se črta. |
|
25. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
3541-3/2009-7 |
Ajdovščina, dne 30. junija 2016 |
|
Župan |
Občine Ajdovščina |
Tadej Beočanin l.r. |
|
grafična priloga
|