|
Na podlagi 12. in 13.
člena Zakona o varstvu kulturne dediščine
(ZVKD-1; UL RS, št. 16/2008 in spremembe), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS; UL RS, št. 94/2007 – UPB2 in spremembe) in 14. člena Statuta Občine Zavrč
(Uradno glasilo slovenskih občin 60/2018) je Občinski svet Občine Zavrč
na 14. redni seji dne 23.09. 2021 sprejel naslednji |
|
|
|
ODLOK |
|
O
RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE
ZAVRČ |
|
|
|
I.
Splošne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(vsebina
odloka) |
|
(1)
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke,
urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi
njihov nadaljnji obstoj, Občina Zavrč (v nadaljevanju: občina) s tem
odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine
Zavrč. |
|
|
|
2. člen |
|
(strokovne podlage) |
|
(1)
Odlok je pripravljen na osnovi strokovnih podlag za razglasitev
kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Zavrč, ki jih je
pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota
Maribor, Maribor, december 2016. Vsak opis spomenika vključuje: |
|
·
evidenčno številko (EŠD), |
|
·
ime
enote, |
|
·
lokacijo, |
|
·
utemeljitev razglasitve, |
|
·
opis
varstvenega režima spomenika, |
|
·
vplivno
območje spomenika, |
|
·
opis
varstvenega režima na vplivno območje, |
|
·
grafični
prikaz. |
|
|
|
3. člen |
|
(pomen
izrazov) |
|
(1)
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali
drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma
ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in
njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih
za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je
zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v
javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih
posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status
spomenika lokalnega pomena. |
|
(2)
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke,
stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so
predvsem: |
|
·
arheološka najdišča originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to
je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih
obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki; |
|
·
stavbe
eno ali več prostorni grajeni objekti s streho; so odraz in primer
stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega
in verskega razvoja; ločimo gospodarsko-proizvodne, javne, poslovne in
stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb ter sakralne
stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju; |
|
·
parki in
vrtovi deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali
oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom; v to zvrst sodijo
tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi
in druge vrtno arhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov); |
|
·
stavbe s
parki in vrtovi enovite celote oblikovanega odprtega prostora in
grajenih objektov; ločimo profane stavbe s parki ali vrtovi (dvorec s
parkom ali vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne
stavbe s parki in vrtovi; |
|
·
spominski objekti in kraji grajeni ali oblikovani objekti in prostori
izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo,
dogodek; ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje
mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje
spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost; |
|
·
drugi
objekti in naprave grajeni objekti ali večji predmeti iz več
sestavljenih del in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje
ali opravljanje dejavnosti v stavbi; so odraz in primer stopenj
gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja; ločimo
delovne naprave, industrijske-gospodarske objekte, kulturne in vadbene
objekte, objekte transportne infrastrukture, objekte urbane opreme,
signalne in merilne naprave in objekte ter zidove in jarke; |
|
·
naselja
in njihovi deli prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča
z javnimi objekti, prostori in funkcijami; obsegajo podeželska (zaselek,
vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija,
ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči; |
|
·
kulturna
krajina del odprtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi
sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo
človekovi posegi in dejavnosti; glede na strukturne značilnosti ločimo
kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine; |
|
·
ostalo
zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče
uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti. |
|
(3)
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so v
strokovnih podlagah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena
za Občino Zavrč vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:000
in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v
merilu 1:5000. |
|
|
|
II.
Vsebinske določbe |
|
|
|
4. člen |
|
(kulturni spomeniki lokalnega pomena) |
|
(1)
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote
dediščine: |
|
|
|
|
|
|
|
Arheološka najdišča |
|
|
|
EŠD: |
18141 |
Ime enote: |
Belski Vrh – Arheološko najdišče sv. Urban |
|
|
|
|
Lokacija: |
parc. št.: *32, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4,
16/5, 16/6, 18/1, 18/2, 19/1,19/10, 19/4, 19/5, 19/6, 19/9, 20,
21, 22/1, 22/2, 22/3, 24, 25/1, 25/2, 25/3 vse k.o. Belski vrh |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Na vrhu griča Vrbanjšak, najvišjem vrhu okolice, se nahajajo
ostanki poznogotske cerkve sv. Urbana in srednjeveške utrdbe.
Ostanki cerkvenih zidov so mestoma še danes visoki več metrov.
Cerkev in utrdba sta pomemben vir arheoloških znanstvenih
podatkov, ki lahko doprinesejo k razumevanju razvoja
srednjeveške kulturne krajine Haloz. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Varstveni režim določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
- njivske in travniške površine se obdelujejo čim plitveje;
- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno
izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in
njegovo obdelavo;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti
javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v
turistično promocijo kraja; |
|
|
Merilo: |
M = 1:2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
30295 |
Ime enote: |
Hrastovec – Utrdba na Vrhovcu |
|
|
|
|
Lokacija: |
parc. št.: 419/1, 419/2, 423/1, 423/2, 426/1, 426/2, 428/1,
428/2, 428/3 vse k.o. Hrastovec |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Na vrhu grebena nad reko Dravo, med gradom Borl in cerkvijo sv.
Marije nad Zavrčem, so ostanki manjše okrogle utrdbe z obzidjem.
Glede na podobne utrdbe v okolici, predvidevamo, da je utrdba
srednjeveška. Ostanki utrdbe predstavljajo dragocen vir
arheoloških znanstvenih podatkov, ki lahko pomembno prispevajo
k razumevanju razvoja srednjeveške kulturne krajine Haloz. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Varstveni režim določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
- pri spravilu lesa je potrebno preprečiti poškodovanje ostankov
obrambnih zidov;
- strojno urejanje gozdne vlake ni dovoljeno;
- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno
izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in
njegovo obdelavo;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti
javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v
turistično promocijo kraja; |
|
|
Merilo: |
M = 1:2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
14510 |
Ime enote: |
Zavrč – Arheološko najdišče Prodnica |
|
|
|
|
Lokacija: |
parc. št.: *18, 12/9, 12/10, 13/16,, 13/17, 17/2, 17/4, 17/5,
17/6, 17/7, 17/8, severni del 18, 28, 29/3, 29/4, 29/5, 29/6,
29/7, 29/8, 30/1, 30/2, 31/5, 31/6, 31/9, 31/10, 31/11, 31/12,
31/13, 31/14, 31/15, 31/16, 31/17, 31/18, 31/19, 31/20, 31/21,
31/22, 31/23, 31/24, 31/25, 31/26, 31/27, 32/4, 32/5, 32/6,
32/7, 32/8, 32/10, 32/11, 32/12, 32/13, 32/14, 33/2, 33/3, 33/4,
37/2, 38/10, 38/6, 38/8, 38/9, 38/3, 38/4, 38/5, 39/3, 39/4,
39/5, 39/6, 39/7, 39/8, 40, 42, 44, 45, 46/4, 46/6, 46/7, 46/8,
46/9, 47/11, 47/12, 47/13, 47/15, 47/16, 47/18, 47/19, 47/20,
47/21, 47/22, 47/23, 47/24, 47/26, 47/28, 47/29, 47/3, 47/30,
47/30, 47/31, 47/32, 47/33, 47/34, 47/35, 47/36, 47/37, 49/3,
49/4, 50/1, 50/2, 50/3, 50/5, 50/6, 51/2, 51/3, 51/5, 51/6,
51/7, 51/8, 51/9, 52/1, 52/2, 52/3, 52/4, 53, 54/2, 54/3, 54/4,
55/1, 55/2, 56/1, 56/2, 56/3, 57/1, 57/2, 57/3, 57/4, 57/7,
57/8, 57/9, 57/10, 57/11, 64, 65, 67/4, 69/1, 69/2, 72/1, 75/1,
75/2, 75/3, 75/4, 75/5, 75/6, 75/7, 75/8, 79, 80/1, 80/2, 80/4,
81, 85/1, 85/2, 85/3, 86, 87, vzhodni del 159/1, 159/5, 159/6,
159/7, 159/8, 159/9, 172/2, 172/3, vzhodni del 172/7, 172/8,
174/1, 174/2, 174/4, 174/6, 174/7, severni del 174/9, 174/15,
174/16, 174/17, 174/18, 175/1, 175/3; vse k.o. Zavrč. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Na blagem pobočju in terasah nad reko Dravo se nahajajo
arheološke ostaline iz različnih obdobij. Doslej so bili odkriti
naselbinski ostanki iz bronaste dobe, rimske dobe in srednjega
veka, grobišče iz bronaste dobe ter rimska cesta. Arheološko
najdišče Prodnica je bogat vir arheoloških znanstvenih podatkov,
ki pomembno bogatijo razumevanje razvoja historične kulturne
krajine dela Haloz ob nekdanjem prehodu čez reko Dravo. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Varstveni režim določa:
- varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
- z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
- njivske in travniške površine se obdelujejo čim plitveje;
- v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno
izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in
njegovo obdelavo;
- v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti
javnosti »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v
turistično promocijo kraja; |
|
|
Merilo: |
M = 1:2880 |
|
|
|
|
Stavbe |
|
|
|
EŠD: |
22268 |
Ime enote: |
Belski Vrh –
Klet Belski Vrh 88 |
|
|
Lokacija: |
parc. št. *161, 496/2 k.o. Belski vrh |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Sredi slemenskega naselja Belski Vrh stoji pritlična vinska klet
pravokotnega tlorisa. Ostenje je grajeno kot kladna
konstrukcija, delno zaščitena z ilovnatimi ometi. Pokriva jo
dvokapnica s sekundarno salonitno valovito kritino. Ima značilno
tlorisno zasnovo, kjer bivalnemu delu pod isto streho sledi
prostor za prešo. Manjša okna kvadratne oblike ščitijo kovane
okenske mreže in enokrilne polne naoknice. Zaradi lege kleti v
brežino, je v pročelju vidna kamnita struktura kletnega
prostora. Vanj vodijo lesena enokrilna vrata. Ob vzhodnem vogalu
stoji prislonjeno leseno stranišče na štrbunk.
Vinska klet iz 19. stoletja predstavlja značilen stavbni tip
vinogradniškega območja vzhodnih Haloz. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov,
gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme,
- ohraniti smer slemena, obliko strehe in vzpostaviti prvotno
slamnato kritino; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim
okovjem,
- prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v
tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam.
|
|
|
Merilo: |
1 : 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
22270 |
Ime enote: |
Belski Vrh – Klet Belski Vrh 18 |
Lokacija: |
južni del parc. št. 76/1 k.o. Belski vrh |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Na začetku razloženega slemenskega naselja Belski Vrh stoji
pritlična klet podolžnega tlorisa, značilne kladne konstrukcije,
delno zaščitene z ilovnatimi ometi. Pokriva jo sekundarna opečna
dvokapnica. Oba zatrepa sta obita z lesom. Del južne obcestne in
vzhodne fasade obdaja preprosto oblikovana lesena ograja ganka.
Ohranjeno je vso stavbno pohištvo z okovjem. Manjša okna
pravokotne oblike so dvokrilna z delitvijo kril na tri polja.
Ščitijo jih preprosto oblikovane kovane okenske mreže in lamelne
naoknice.
Podkleten je samo bivalni del. Klet je dostopna z vzhodnega
pročelja. V notranjost kleti vodijo enokrilna lesena vrata.
Vinska klet iz zadnje četrtine 19. stoletja predstavlja značilen
stavbni tip gričevnatega predela haloške krajine. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov,
gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme,
- ohraniti smer slemena, obliko strehe in vzpostaviti prvotno
slamnato kritino; ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim
okovjem,
- prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v
tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
|
|
Merilo: |
1 : 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
3525 |
Ime enote: |
Gorenjski Vrh – Cerkev sv. Janeza |
|
|
Lokacija: |
parc. št.: *1, 223/1, k.o. Gorenjski vrh |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Podružnična cerkev svetega Janeza na Gorenjskem vrhu se omenja v
zapisniku oglejskega vizitatorja l. 1751. Zgrajena je bila na
340 m visokem Gorenjskem vrhu, zelo verjetno v drugi tretjini
17. stoletja, saj naj bi bila na velikem zvonu iz te cerkve, ki
so ga zaplenili v prvi svetovni vojni, zapisana letnica 1695.
Izjemna je njena tlorisna zasnova, saj jo sestavljata ladja in
monumentalen zvonik na vzhodu z izjemno debelimi stenami, talnim
zidcem s kamnitim porezanim robom ter kamnitim delilnim vencem.
Notranjščina ladje je obokana z banjo s sosvodnicami, ki sloni
na pilastrih z geometričnimi konzolami. Ladja se na zahodnem
delu zoži kar se v notranjščini kaže v spremembi debeline stene,
ki je na robnem delu posneta. Od opreme velja omeniti baročne
oltarje, posebej glavnega s plastično upodobljenima apostolskima
prvakoma sv. Petrom in Pavlom ob straneh, nekdanjo ukradeno
oljno sliko s prizorom Jezusovega krsta v Jordanu pa nadomešča
manj kvalitetno sodobno delo, na oltarju pa velja omeniti še
plastično upodobljeno glavo Janeza Krstnika na pladnju v temenu
slike. Tudi slika stranskega oltarja sv. Blaža je ukradena in
nadomeščena, ohranjena je slika sv. Martina v nastavku in robna
oltarna ornamentika, isto velja za oltar sv. Florjana, katerega
nastavek ob ornamentiki v temenu še krasi slika prvega
cerkvenega mučenca sv. Štefana. V cerkvi še velja omeniti lesene
klopi, leseno emporo, delno ohranjen ročno žgan opečni tlak, pod
zvonikom pa cvetlično ornamentiko na grebenih oboka. Stavbno
raščenost objekta in njen resnični umetnostnozgodovinski pomen
bo treba raziskati s konservatorsko-restavratorskimi raziskavami
gradbene substance objekta, saj se zdi, da bi vzhodni del
objekta s stolpom/zvonikom lahko bil starejšega izvora.
Cerkev sv. Janeza poleg izjemnega tlorisa z izstopajočo stavno
maso zvonika na vzhodu, katerega pomen bo skupaj s cerkvijo še
treba natančneje raziskati, odlikuje izpostavljena krajinska
lega. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih
vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik;
- da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in
konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov;
- prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle:
kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, talni zidec),
tlaki (opečni tlak itd.), oprema (baročni oltarji i.t.d.);
- pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni
detajli;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
- na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v
prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja,
vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam;
- pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
|
|
Merilo: |
M = 1: 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
22266 |
Ime enote: |
Hrastovec – Andrečekova klet |
|
|
Ulica: |
Hrastovec |
Hišna številka: |
60 |
Lokacija: |
parc. št. 843/1 k.o. Hrastovec |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
V osrednjem delu razloženega slemenskega naselja Hrastovec stoji
nekdanja viničarija. Zasnovana je kot pritlična stavba
podolžnega tlorisa. Ima značilno kladno konstrukcijo, ki jo je
nekdaj ščitil ilovnati omet. Pokriva jo slamnata dvokapnica s
polnim čopom nad jugovzhodno fasado. Sredi severozahodnega
lesenega zatrepa pod slemenom, se odkriva manjša polkrožna
odprtina. Stavba pod isto streho združuje stanovanjski in
gospodarski del. Prvi ima dvocelično zasnovo, ki ji sledi
prostor s prešo iz leta 1854 in manjši hlev, kjer so nekdaj
redili dve kravi in prašiča. Podkleten je samo bivalni del
viničarije. Obokana klet je grajena iz avtohtonega kamna. Klet
je dostopna z zunanje strani. V kletni prostor vodi enoramno
čelno stopnišče iz lokalnega peščenjaka. V celoti je ohranjeno
leseno stavbno pohištvo z okovjem. Stanovanjski del osvetljujejo
manjša lesena škatlasta dvokrilna okna pravokotne oblike.
Ščitijo jih kovane okenske mreže in dvokrilne polne naoknice.
Prostor s prešo in manjše gospodarsko poslopje sta dostopna samo
z dvoriščne strani. V celoti je ohranjena notranja oprema
(lončena peč z leseno klopjo, postelja, miza, klopi, stoli,
sklednik…).
Andrečekova klet, nekdanja viničarija, iz prve četrtine 19.
stoletja, predstavlja del stavbne dediščine vinogradniškega
območja vzhodnih Haloz. Kot taka izpričuje način življenja
viničarjev kot specifične poklicne in socialne skupine v
gričevnatih predelih vzhodnih Haloz.
|
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov,
gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme,
- ohraniti smer slemena, obliko in material strehe,
- ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem,
- prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v
tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
|
|
Merilo: |
1 : 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
22267 |
Ime enote: |
Hrastovec – Gregečova klet |
|
|
Ulica: |
Hrastovec |
Hišna številka: |
116 |
Lokacija: |
parc. št. *112/1, 567/2 k. o. Hrastovec |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Na zahodnem obrobju naselja Hrastovec, stoji vinska klet
pritličnega podolžnega tlorisa. Grajena je v obliki kladne
konstrukcije. V tlorisu se odkriva značilna razporeditev
prostorov: bivalnemu delu pod isto slamnato dvokapnico z delnimi
čopi sledi prostor s prešo iz leta 1903. Na enem od stropnih
tramov bivalnega dela se je ohranila letnica 1824.
Oba zatrepa vinske kleti sta obita z lesom. Pod slemenom
jugovzhodnega zatrepa sta dve manjši polkrožni odprtini.
Manjša lesena okna kvadratne oblike so ohranila zunanje in
notranje okenske karnise.
Podkleten je samo bivalni del. Kletni prostor, kjer se hrani
vino, je dostopen z jugozahodne strani. V njem je v celoti
ohranjen tramovni strop.
Gregečeva klet iz leta 1824 sodi v skupino stavbnih tipov
vinogradniškega območja vzhodnih Haloz in kot taka izpričuje in
ohranja identiteto haloške kulturne krajine.
|
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov,
gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme,
- ohraniti smer slemena, obliko in material strehe; ohraniti
stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem,
- prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v
tlorisno zasnovo in gabarite stavbe, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
|
|
Merilo: |
1 : 2880 |
|
|
|
|
|
|
EŠD: |
3526 |
Ime enote: |
Turški Vrh – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
|
|
|
Lokacija: |
parc. št.: *61/5, 867/2, k.o. Turški vrh |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Čeprav se v vseh – sicer skromnih – obravnavah objekta pojavlja
navedba, da je cerkev iz druge polovice 17. stol., je že na
zunanjščini razvidno dejstvo, da je arhitektura srednjeveškega
izvora. Ohranjen je poligonalno sklenjen prezbiterij z zunanjimi
stopnjevanimi oporniki, prirezanim kamnitim talnim zidcem in
majhnim, rahlo šilastoločno sklenjenim oknom, z lijakasto
stopnjevanim kamnitim ostenjem v vzhodni stranici ter nekoliko
večjim oknom, katerega ločni del se že oblikuje v trilist, na
južni strani prezbiterija. Pravokotno ladjo in severno steno
prezbiterija sicer členijo pravokotna okna z rahlo v zgornjem
delu ločno oblikovanim ostenjem, severno in zahodno steno ladje
pa predirata polkrožno sklenjena kamnita portala. Na slemenu je
nad zahodnim delom strehe nameščen zvonik jahač. Na vratnicah
severnega stranskega vhoda se zdi še ohranjeno baročno okovje
(ščitek iz tolčenega železa, zapiralo). Banja ladje sloni na
pilastrih z geometričnimi, bogato razgibanimi konzolami, ki se
na stiku ladje in prezbiterija razgibajo v bogat stenski okras,
katerega vrhnji del se nadaljuje v prezbiterij in nosi banjo
oboka, zaradi česar v notranjščini ne razbiramo več
prezbiterijevega srednjeveškega izvora. V zahodni del ladje je
inkorporirana zidana empora, ki sloni na dveh pravokotnih
stebrih, pri čemer je odličen tamkajšnji kamnit tlak iz plošč
belega marmorja, kot posebno kvaliteten del opreme pa velja
omeniti baročno orgelsko omaro, ki bržkone datira še v 17.
stoletje. Med srednjeveškimi kamnitimi elementi velja omeniti še
kamnit portal oblikovan v formo t.i. oslovskega hrbta z
rozetastim okrasom v vogalih, ki vodi v zakristijo. Glede
patrocinija velja omeniti navedbo, da naj bi bila cerkev prvotno
posvečena sv. Mavriciju, kdaj so zamenjali zavetnika pa ni
znano. Današnjo opremo predstavlja glavni oltar z oljno sliko
Mohorja in Fortunata med kipoma sv. Erazma in Frančiška
Ksaverija in sv. Klaro na temenu, pri čemer tako oltarni
nastavek kot tudi kipi še datirajo v 17. stoletje. Stranska
oltarja sta posvečena sv. Mavriciju in sv. Matiji. Za
temeljitejšo gradbenozgodovinsko razumevanje objekta bo treba
opraviti konservatorsko-restavratorske raziskave gradbene
substance objekta.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata poleg izjemne lege odlikujejo
kvalitetni srednjeveški in baročni arhitekturni elementi.
|
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih
vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik;
- da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in
konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov;
- prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle:
kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, talni zidec,
okenska ostenja itd.), tlaki (kamnit tlak itd.), oprema (baročni
oltarji, orgelska omara itd.);
- pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni
detajli;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
- na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v
prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja,
vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam;
- pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Opis vplivnega
območja
spomenika: |
parc. št.: *61/3, 940, 941/1, 941/2, 946, 947, 953/1, k.o.
Turški vrh, južni del parc. 1, k.o. Drenovec |
|
|
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
Zaradi varovanja pojavnosti spomenika je potrebno ohranjati
njegovo neposredno bližino nepozidano in zatravljeno (redna
košnja trave..), širšo pa obdano z avtohtonim gozdnim pokrovom.
|
|
|
Merilo: |
M = 1: 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
3523 |
Ime enote: |
Zavrč - Cerkev sv. Nikolaja |
|
|
Lokacija: |
parc. št.: *5, k.o. Zavrč |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
V osnovi je cerkev še poznogotska arhitektura iz prve polovice
15. stoletja, glede na patrocinij je lokacija lahko tudi
starejša. Od srednjeveške faze ja ohranjen 5/8 sklenjen
prezbiterij z enkrat stopnjevanimi zunanjimi oporniki, delno je
ohranjen kamniti profil šilastoločno sklenjenega vzhodnega okna
ter pod ometom skrit talni zidec z kamnito kapo. Cerkev je bila
v drugi polovici 17. stoletja barokizirana. Enoladijsko cerkev
na zunanjščini členijo polkrožne lunete nad pravokotnimi okni s
profiliranimi okviri izvedenimi v ometu, pri čemer vertikalnost
okenskih osi ritmizira eleganten štukiran okras nad in pod
pravokotnimi okni, bržkone že del klasicistične dekoracije.
Južno stran ladje v osrednji osi odpira kamnit portal s
profiliranim robom, na severni strani pa baročna kapela in
zakristija. Notranjost ladje členijo tri obočne traveje banje s
poudarjenimi delilnimi oprogami, posamezne traveje pa členijo
štukirani robovi sosvodnic, ki se sklenejo v centralne medaljone
s štukaturnim robom. Stene členijo slopi arkad s profiliranimi
kapiteli, obočne oproge pa se stečejo v stopnjevane pilastre s
prav tako bogato profiliranimi kapiteli. Na zahodni strani je v
volumen ladijske traveje vzidana zahodna empora, ki se naslanja
na štiri nekoliko predimenzionirane stebre. Prvič naj bi bila
cerkev poslikana že leta 1792, leta 1891 pa je bila notranjščin
poslikana s poslikavo dopasnih cerkvenih očetov v medaljonih na
oboku prezbiterija, izbranimi celopostavnimi svetniki in
svetnicami v medaljonih na oboku ladje, Zadnjo večerjo na
ladijski strani slavoločne stene in Jezusom na Oljski gori v
luneti nad prehodom v severno kapelo. V tem obdobju je cerkev
dobila tudi barvna stekla v baročno oblikovanih pravokotnih
oknih v strukturi srednjeveškega prezbiterija, ki so sneta in
hranjena v kapeli. Po požaru leta 1855 je bil preoblikovan
zgornji del s skodlami kritega baročnega zvonika, ki je bil ob
tej priložnosti povišan in pokrit z neogotsko pocinkano streho.
Posebno odlična je cerkvena baročna oprema, pri čemer po
kvaliteti izstopa desni stranski oltar, danes posvečen
Jezusovemu srcu. Posebno razgibani telesnini s pretanjenima
vzvalovanima draperijama in izrazito realistično in karakterno
zastavljenima obraznima potezama kažeta plastiki cerkvenega
očeta sv. Bonaventure in Janeza Nepomuka, ki nedvomno in v
najboljši luči kažeta roko baročnega kiparja Holzingerja. Temu
lahko pripišemo tudi plastiki cerkvenih očetov sv. Petra in
Pavla v atiki oltarja. Nekoliko slabšo kvaliteto kažejo plastike
glavnega oltarja iz leta 1764. Tako sv. Peter in Pavel na lokih
kornega obhoda kot tudi sv. Simon in Juda Tadej so ozke figure
brez prave telesnine, draperije so testene, obrazi tipizirani,
brez osebnih karakteristik in čustvene potence izražene v
obraznih potezah. Prav tako osrednji kip svetega Miklavža iz
leta 1899. Holzingerjevi roki lahko pripišemo tudi figuri sv.
Helene in Lucije na levem stranskem oltarju, danes posvečenemu
Lurdski Materi božji, ki z nekoliko stiliziranimi obraznimi
potezami in umirjenimi draperijami kažejo izzvenevanje baročne
vznesenosti. Dokumentarne fotografije kažejo na severni strani
ladje prižnico z razgibano figuralno kompozicijo sv. Jurija z
zmajem s tremi spremljevalnimi puti na strehi prižnice. Na konhi
prižnice je razviden reliefni prizor sv. Petra, ki sprejema
ključe svoje cerkve. Danes sta od nekdanje celote ostala le dva
izmed treh omenjenih putov, pritrjena na steno na mestu, kjer je
nekoč stala prižnica, ki pa kažeta manjšo rokodelsko spretnost.
Cerkveni kompleks na zunanjščini zamejuje kamnito obzidje, ki ga
na dveh straneh odpirata vhodni kompoziciji s kamnitima
portaloma. Da je obzidje vsaj iz 17. stoletja priča upodobitev
Georga Matthäusa Vischerja, v osnovi pa je lahko še iz
srednjega veka.
Cerkev sv. Miklavža odlikuje krajinska lega, številni kvalitetni
arhitekturni detajli in baročna oltarna oprema, zaradi celovito
ohranjenega cerkvenega kompleksa z obzidjem, župniščem in
spremljevalnimi gospodarskimi objekti, sodi med kvalitetnejše
sakralne ansamble v širšem prostoru slovenske Štajerske.
|
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih
vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik;
- da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni
ohranjanju, varovanju in valoriziranju spomeniških lastnosti;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in
konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov;
- prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle:
kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, profilirano gotsko
okno, itd.), opremo (baročni oltarji itd.);
- da morajo biti vsi posegi v spomenik podrejeni ohranjanju in
varovanju pojavnosti in oblikovanosti zunanjščine (kot členitev
objekta in fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina,
fasadni detajli, stavbno pohištvo;
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
- na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v
prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja,
vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam;
- pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
- potrebno je varovati arheološke plasti na območju spomenika,
tako zunaj kot znotraj objektov;
- v primeru posega pod talne nivoja spomenika je potrebno
zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
- ob odkritju kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja.
|
Opis vplivnega
območja
spomenika: |
parc. št.: *3, 119/8, 119/9, 120, 121/1, 119/8, 119/9, 121/3,
121/4, 127, 128/3, 128/4 severovzhodni del 128/2, vzhodni del
173/1, 173/7 k.o. Zavrč |
|
|
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
Zaradi varovanja pojavnosti spomenika je potrebno ohranjati
njegovo neposredno bližino pozidano zgolj z obstoječimi objekti
nekdanjega cerkvenega ansambla, ki ga je poleg cerkve z obzidjem
tvorilo še župnišče in spremljevalni gospodarski objekti. Sicer
v vplivnem območju spomenika novogradnje niso dovoljene.
Urejanje okolice mora biti podvrženo ohranjanju berljivosti
cerkvenega ambienta, morebitno krajinsko oblikovanje pa po
uporabljenih materialih in pristopih usklajeno z lokalnimi in
historičnimi značilnostmi prostora. |
|
|
Merilo: |
M = 1: 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
3524 |
Ime enote: |
Zavrč - Cerkev sv. Marije
|
|
|
Lokacija: |
parc. št. *27, južni del parc. št. 97 k.o. Zavrč |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Cerkev svete Marije v Zavrču je enoladijska gotska arhitektura s
tristranim prezbiterijem z ohranjenim profiliranim kamnitim
gotskim oknom in zvonikom na zahodni fasadi. Neposrednih
podatkov, ki bi govorili o nastanku kvalitetnega sakralnega
objekta arhivski viri žal ne prinašajo, razen izročila, da so jo
zgradili splavarji v priprošnjo za varstvo. Zidavo lahko
postavimo v okvirni čas zgodnjega 15. stoletja, gotovo pa je
nastala veliko pred letom 1592, v katerega naj bi bila datirana
slika iz glavnega oltarja, danes hranjena v Pokrajinskem muzeju
Maribor. Okrog leta 1700 je bila prvotni cerkvi na severni
strani prizidana baročna kapela, v letu 1914 pa je cerkveno
notranjščino z ornamentiko in prizori iz Marijinega življenja
poslikal mariborski slikar Horvat. Posebno odliko sakralnega
objekta predstavlja izjemen, skorajda v celoti ohranjen južni
stranski kamniti portal, v gotski formi t.i. oslovskega hrbta in
filialnim okrasom, njegovo posebnost pa predstavlja mestoma še
ohranjena originalna polihromacija. Visoko kvaliteto in sledenje
aktualnim umetnostnim tokom kaže tudi zvezdasto-rombasta obočna
shema v prezbiteriju, ki sloni na mestoma figuralnih, mestoma pa
konzolah oblikovanih v t. i. formo parlerjanskih listnih mask.
Temenski sklepnik kaže Jezusovo obličje, osrednjo polo sklene
sklepnik s simbolom začetka in konca, grškima črkama alfa in
omega, sklepnik na zahodni strani prezbiterija pa bržkone kaže
simbol kraljevske lilije. Med konzolami najdemo tudi angele z
napisnimi trakovi in angele grbonosce ter samostojne grbovne
ščitke, polihromacija, ki je izpričevala njihovo pripadnost in
napise, je žal izgubljena. Ladja je obokana z križnorebrastim
obokom z oprogami, katerega konzole in sklepniki so veliko
preprostejši. Od žal izropane opreme velja posebej izpostaviti
poznogotsko plastiko Marije kot Apokaliptične žene na glavnem
oltarju, ki sicer kaže nekoliko robato rezbarsko roko, vendar s
testenimi gubami draperije in realističnim obrazom vsakdanje
žene kaže duha časa zgodnjega 16. stoletja. Na baročnem oltarnem
nastavku jo obstopata plastiki Ane in Joahima, pripisani
mariborskemu kiparju Holzingerju. V zgornjem delu nastavka je
upodobljena Sv. Trojica obdana z angelskimi glavicami. Na zadnji
strani oltarja je v deske vrezana letnica 1781. Stranska oltarja
sv. Urbana in sv. Antona puščavnika sta žal izropana vseh figur.
V banjasto obokani kapeli je baročni oltar roženvenske Matere
božje z njenim kipom v sredini, ki ga ob straneh obdajata
plastiki sv. Dominika in sv. Klare. Oltarje naj bi leta 1893
renoviral Angelo Zoratti, iz istega leta pa naj bi bila tudi
Brollova slika roženvenske Matere božje v bližini stranskega
vhoda. V kapeli nad kamnitim portalom je oljna slika Marije
sedmih žalosti, v cerkvi pa so omembe vredne tudi baročne lesene
klopi in zakristijska omara ter tlaki.
Cerkev Device Marije poleg izjemnih gotskih kamnitih
arhitekturnih detajlov, med katerimi velja izpostaviti južni
portal in konzole prezbiterija, odlikuje slikovita krajinska
lega.
|
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih
vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik;
- da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni
ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in
konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov;
-prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti
arhitekturni členi (kot npr. portali, profilirana gotska okna,
itd.), oprema (baročni oltarji, poznogotska plastika Marije kot
Apokaliptične žene itd.);
- pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, strešna kritina, fasadni
detajli;
- preprečiti je potrebno zaraščanje neposredne okolice cerkve
zaradi ohranjanja vedut na spomenik (predvsem z drevesno
vegetacijo na južni in vzhodni strani);
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
- na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v
prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja,
vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam;
- pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
-potrebno je varovati arheološke plasti na območju spomenika,
tako zunaj kot znotraj objektov;
- v primeru posega pod talne nivoja spomenika je potrebno
zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
- ob odkritju kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno
izpovednih ostalin, je le-te potrebno predstaviti javnosti »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja.
|
|
|
Merilo: |
M = 1: 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
6518 |
|
Ime enote: |
Zavrč – Grad Zavrč |
|
|
|
|
Lokacija: |
parc. št. 1/1, 1/2, 1/3, 1/4, 12/1, 12/11, 12/12, 12/13, 12/14,
12/15, 12/8, 122/10, 122/11, 13/10, 13/11, 13/15, 13/18, 13/20,
13/3, 13/4, 13/5, 13/6, 13/7, 13/8, 174/3, 174/5, 176/4, 176/5
k.o. Zavrč |
|
|
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Zavrč sodi med dvore, ki so izpričani sorazmerno pozno.
Pokrajina je sodila k borlskemu uradu Bela in je bila v 16.
stoletju v posesti Szekelyjev, 1622 pa je prešla v roke
njihovega upnika, ptujskega trgovca Matije Quallandra, ki je tu
ustanovil novo gospoščino. Leta 1739 je Quallandrom sledil Jožef
Anton pl. Klis, 1750 Marija Ana pl. Klis, 1781 Cecilija pl.
Lendenfeld, roj. Klis, 1792 Tomaž Ulm, 1803 njegova vdova Tekla,
1823 njun sin Anton. Njegovi potomci so ostali v posesti dvora
do nacionalizacije leta 1945, zdaj so v njem stanovanja.
Stavbo sestavljajo trije samostojni, enonadstropni trakti, ki so
nastali postopoma in niso rezultat enotnega arhitekturnega
koncepta. Trakti v obliki podkve oklepajo pravokotno notranje
dvorišče, ki ga na četrti strani zapira zid z novejšim vhodom.
Fasade stranskih traktov so na zunanjih stenah členjene z
maltastimi pilastri in gredami, osrednji vzhodni trakt, ki leži
nasproti vhoda, pa ima na zunanji strani stolpast prizidek;
njegove fasade so členjene z baročnimi okviri. Vsi trije trakti
so na dvoriščni strani arkadirani. V pritličju počivajo arkade
na slopih, v nadstropju na okroglih stebričih. Arkadni hodniki
so v pritličju obokani in delno tlakovani z mačjimi glavami. V
nadstropju so stropi hodnikov ravni, tlak pa je ornamentalno
sestavljen in drobnih belih in črnih rečnih oblic, vanj pa je
vložen napis THECLA ULM 1817. V osrednji vzhodni trakt vodi
rusiciran renesančni portal. V teracastem pragu je napis: A Q
1717 – 1956 K G. Ta trakt je hkrati edini podkleteni del
graščine. V klet, ki ima opečne oboke vodi, vodi preprost kamnit
portal z letnico, kombinirano z inicialkami: 18 A. V. U. 44.
Stavbnozgodovinski razvoj dvorca še ni docela raziskan.
Najstarejši je vsekakor njegov osrednji, vzhodni trakt, ki ga
ohranjeni portal datira vsaj na začetek 17. stoletja, v čas, ko
so posest prevzeli Quallandri. Vendar so, kot kaže
upodobitev Georga Matthäusa Vischerja k dvorcu že zgodaj
prizidali pomožne gospodarske stavbe. Letnica 1717 utegne biti
izhodišče za opredelitev časa, ko je dvorec dobil svojo današnjo
tritraktno zasnovo. Takrat so podrli pomožna gospodarska
poslopja, pozidali oba stranska trakta in tako sklenili stavbni
koncept, novo nastalo notranje dvorišče pa so opremili z
arkadami. K zunanji strani prvotnega dvorca so prizidali
stolpič, hkrati pa so modernizirali in poenotili fasade. Takšno
datacijo v temeljnih potezah še vedno nespremenjene zasnove
potrjujejo arhitekturni členi, med njimi zlasti kamniti okenski
okvirji in značaj arkad. Poznejše predelave, ki jih potrjujeta
letnici 1817 in 1844, so omejene večji del na utilitarne posege.
Takrat so odstranili s stavbe starejše arhitekturne sestavine in
jo oblikovno osiromašili, je pa čas 19. stoletja pustil pečat v
notranjščini objekta z ohranjenim stavbnim pohištvom z okovjem
in elegantnim štukaturnim okrasom na stropovih. Za natančnejšo
stavnozgodovinsko analizo objekta bi bile potrebne temeljite
konservatorsko-restavratorske analize stavbe substance. Namesto
stanovanjske rabe bi bila ustreznejša vsebinska revitalizacija
objekta s spremljevalnimi poslopji v upravno ali/in
kulturno-turistično krajevno vozlišče. V kompleks dvorca sodijo
tudi bližnja gospodarska poslopja s številnimi kvalitetnimi
stavbnimi detajli (kot so tlaki, oboki itd.), ki so predvidoma
iz preloma 19. stoletja, vendar bodo za ugotovitev njihove
dejanske stavbne zgodovine potrebne
konservatorsko-restavratorske raziskave.
Dvorec Zavrč poleg izjemne krajinske lege in nepozidane parkovne
okolice, odlikujejo dokaj kvalitetni baročni arhitekturni
elementi in številni ohranjeni stavbni detajli iz različnih
časovnih obdobij.
|
|
|
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških,
vrtnoarhitekturnih in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na
spomenik;
- da morajo biti vsi posegi v spomenik in okolico ter vsaka raba
podrejeni ohranjanju, varovanju in valoriziranju spomeniških
lastnosti;
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in
konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov;
- prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle:
kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali), tlaki, stavbno
pohištvo z okovjem, štukaturni okrasi itd;
- pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in
fasad, oblika in naklon strešin, kritina, fasadni detajli itd.);
- ohranjati se mora vse naravne sestavine, ki so vključene v
kompozicijo (vegetacija, relief) in grajene sestavine (zidovi,
ograje, stopnišča itd.);
- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
- na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v
prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja,
vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam;
- pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave;
|
|
|
|
|
Merilo: |
M = 1: 2880 |
|
|
|
|
|
EŠD: |
22264 |
Ime enote: |
Zavrč – Stara pošta |
|
|
Ulica: |
Zavrč |
Hišna številka: |
3 |
Lokacija: |
parc. št. 75/6, 75/7, 75/8 k.o. Zavrč |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
V samem jedru naselja Zavrč, tik ob cesti, stoji večji stavbni
kompleks, ki obsega nadstropno stanovanjsko hišo in bližnje
visokopritlično gospodarsko poslopje. Stanovanjsko hišo s
tlorisom v obliki črke L, pokriva simetrična opečna dvokapnica.
Fasadno členitev ponazarjajo poudarjeni talni, profiliran mejni
in strešni zidec ter polkrožno zaključen strešni venec. V
osrednji osi petosne obcestne fasade vodi v notranjost hiše
preprosto oblikovani kamniti portal pravokotne oblike s čelnim
kamnitim stopniščem iz lokalnega sivega peščenjaka. Obcestno
južno in zahodno stransko fasado krasijo izjemni detajli
fasadnega okrasja – nad vsakim pilastrom in zaključkom šivanih
robov se je ohranilo figuralno okrasje z motivom ženske glave.
Vsa okna nadstropja taistih fasad uokvirjajo profilirani
segmentno zaključeni okenski okvirji z okenskimi policami.
Na južni dvoriščni fasadi se je ohranil polkrožni kamniti portal
z letnico 1742 in kamnoseško oznako za pošto. Zapirajo ga kovane
polkrožne vratnice s profiliranimi okrasnimi detajli.
Vso stavbno pohištvo razen vratnic dvoriščnega portala je
sekundarno. Enako velja tudi za okenske mreže na oknih obcestne
fasade. V notranjosti pritličja se na hodniku odkrivajo križni
oboki. Na hodniku nadstropja je mogoče slediti obokom z
oprogami. V notranjih prostorih se je v večji meri ohranilo
notranje stavbno pohištvo z okovjem.
Visoko pritlično gospodarsko poslopje, pretežno kamnite gradnje,
je v tlorisu zasnovano v obliki črke T. Pokriva ga opečna
dvokapnica, ki se v zahodnem traktu zaključuje s polnim čopom.
Izjemen notranji volumen gospodarskega poslopja krasijo visoki
oboki z oprogami. Na dvoriščni zahodni fasadi severnega trakta
si sledijo večje polkrožne vratne odprtine. Na taistem traktu na
vzhodni fasadi so večje pravokotne vratne odprtine,
najverjetneje so sekundarne. Notranjščino gospodarskega poslopja
osvetljujejo manjša pravokotna ležeča okna.
Ker se je po reki Dravi odvijal močan splavarski in brodarski
promet, je prav v Zavrču bila pomembna pošta in mitnica.
Celoten stavbni kompleks je po nekaterih pisanih virih rabil kot
mitnica in pošta, kjer se je pobirala vodna mitnina od dravskih
splavarjev vse do 19. stoletja. Mitnica in pošta sta med drugim
zarisani na zemljevidu završke župnije iz leta 1816.
Gre za edinstven primer stavbne dediščine iz prve polovice 18.
stoletja. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov,
gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme,
- ohraniti smer slemena, obliko strehe; ohraniti tako notranje
kot zunanje stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem,
- prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v
tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
|
|
Merilo: |
1 : 2880 |
|
|
|
|
EŠD: |
22263 |
Ime enote: |
Zavrč – Ulmova klet |
|
|
Ulica: |
Zavrč |
Hišna številka: |
1 |
Lokacija: |
parc. št. 170/1, 170/3, 170/4 k.o. Zavrč |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Na začetku obmejnega naselja Zavrč, ob glavni cesti Zavrč –
Varaždin, stoji nadstropna v brežino grajena grajska zidanica
znana kot Ulmova klet, z datacijo 1836 na sklepniku kamnitega
segmentno zaključenega kletnega portala. Mogočno stavbo
podolžnega tlorisa s sedemosno obcestno fasado pokriva opečna
dvokapnica s polnima čopoma. Mogočnost stavbe poudarjajo
posamezni fasadni detajli izraziti predvsem na glavni obcestni
fasadi. V kleti se odpira ogromen obokani prostor, kjer se
hranijo leseni sodi. V jugozahodnem predelu je manjša bivalna
enota, ki je rabila za bivanje upravnika grajske zidanice.
Ostali del pritličja je rabil za predelavo grozdja. Prvotne
grajske preše ni več.
Členitev fasade v kletnem in pritličnem predelu ponazarjajo tudi
okenske in vratne odprtine. Na glavni obcestni fasadi so se
ohranile okenske odprtine s kamnitimi okenskimi okvirji in
kovanimi mrežami ter polnimi naoknicami. Ohranjeno je vso
pripadajoče okensko okovje. V predelu stanovanjske enote in
nekdanje preše je mogoče slediti večjim pravokotnim pokončnim
dvokrilnim oknom z delitvijo kril na tri polja, ki jih ščitijo
kovane mreže in lamelne naoknice.
V osrednji osi glavne obcestne fasade vodijo v notranjost kleti
mogočna polkrožna kovana vrata z manjšim kovanim okrasjem v
obliki cveta.
Na dvoriščni fasadi je troje vrat, ki vodijo v stanovanjski in
gospodarski del stavbe. Vzdolž vzhodne polovice taiste fasade se
je ohranil novejši nadstrešek in manjša betonska rampa za
potrebe stiskalnice.
Ulmova klet z datacijo 1836 predstavlja tip gospodarskega
poslopja namenjenega izključno predelavi grozdja in hranjenju
vina.
Zidanica predstavlja tako po tlorisnih kot višinskih gabaritih
daleč največje gospodarsko poslopje tovrstnega stavbnega tipa.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
- posebno varovanje zunanjosti objekta, njegovih gabaritov,
gradbene substance, tlorisne zasnove, notranje opreme,
- ohraniti smer slemena, obliko strehe;
- ohraniti stavbno pohištvo s pripadajočim okovjem,
- prepoved vseh posegov v zunanjščino in notranjščino ter v
tlorisno zasnovo in gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov,
- strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja originala,
- prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture in reklam. |
Merilo: |
1 : 2880 |
|
|
5.
člen |
|
(kulturno varstveni pogoji in kulturno varstveno soglasje) |
|
(1)
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak
poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so
potrebni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno
varstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
|
6.
člen |
|
(pravice in obveznosti povezane z dediščino) |
|
(1)
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege,
fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika,
dostopnost spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter
posamezne druge ukrepe določa zakon. Varstveni režim lahko omejuje
lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje
varstva spomenika. |
|
|
|
7.
člen |
|
(kartografski prikaz) |
|
(1)
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so
vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in 1:2880, prav
tako pa prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in Občina
Zavrč. |
|
|
|
8.
člen |
|
(zemljiškoknjižno urejanje) |
|
(1)
Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine pristojno sodišče po
uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega
spomenika na parcelah, navedenih v 4. členu tega odloka. |
|
(2)
Občina ima predkupno pravico na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in
na nepremičninah v vplivnem območju kulturnega spomenika. |
|
|
|
9.
člen |
|
(označevanje kulturnih spomenikov lokalnega pomena) |
|
(1)
Kulturni spomeniki lokalnega pomena na območju Občine Zavrč se označijo
skladno s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov,
razen arheoloških spomenikov. |
|
|
|
10.
člen |
|
(nadzor) |
|
(1)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in na njegovi podlagi izdanih
predpisov ali drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, izvaja inšpektor,
pristojen za dediščino. |
|
|
|
11.
člen |
|
(prekrški) |
|
(1)
Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe vsakokrat veljavnega
Zakona o varstvu kulturne dediščine. |
|
|
|
III.
Končni določbi |
|
|
|
12.
člen |
|
(prenehanje veljavnosti obstoječega predpisa) |
|
(1)
Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju mestne
občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj 35/1989) v delu, ki se
nanaša na območje Občine Zavrč. |
|
|
|
13.
člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
(1)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilo
slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 900-4/2018-030(002) |
|
Datum:
23. 9. 2021 |
|
|
|
|
Občina Zavrč |
|
Slavko Pravdič. župan |
|
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih
spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Zavrč (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 28/2022) vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme občinski svet Občine Zavrč in
naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
|