Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP),
Sklepa ministra, pristojnega za prostor, o usklajenosti predloga
Občinskega prostorskega načrta Občine Zagorje ob Savi št.
35016-12/2007/85 z dne 5. 7. 2011 in 16. člena
Statuta Občine Zagorje ob
Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – UPB) je občinski svet na 1. izredni
seji dne 25. 7. 2011 sprejel |
O D L O K |
o občinskem
prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet občinskega
prostorskega načrta) |
(1) S tem odlokom se
sprejme občinski prostorski načrt Občine Zagorje ob Savi (v nadaljevanju
OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2) OPN Zagorje ob
Savi (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelal Savaprojekt, družba za
razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d., Krško, pod številko
projekta 04244–00, junij 2011. |
(3) Skladno z odločbo
Ministrstva za okolje in prostor, št.: 35409-22/2007 z dne 7. 3. 2007 je
bilo v postopku priprave OPN Zagorje ob Savi potrebno izvesti postopek
celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov
izvedbe plana na varovana območja, zato je bilo izdelano Okoljsko
poročilo za OPN Občine Zagorje ob Savi z dodatkom za varovana območja
(izdelal Aquarius d.o.o. Ljubljana, št. projekta: 1146-08/OP; 27. 2.
2008, dopolnjen februarja in novembra 2008). |
(4) Strateški del OPN,
ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb
občine in varstvenih zahtev določa: |
– izhodišča in cilje
prostorskega razvoja občine, |
– usmeritve za razvoj
prostorskih ureditev, |
– območja naselij,
vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
in |
– območja razpršene
poselitve. |
(5) Izvedbeni del OPN
določa: |
– območja namenske
rabe prostora, |
– prostorske
izvedbene pogoje in |
– območja, za katera
se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
2. člen |
(vsebina in oblika
OPN) |
(1) OPN vsebuje
tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del
OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
I. UVODNE DOLOČBE
|
II. STRATEŠKI DEL
|
1. Splošne določbe
|
2. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
3. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
4. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega
dobra |
5. Zasnova okvirnih
območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in območij
razpršene poselitve |
6. Usmeritve za
razvoj poselitve in za celovito prenovo |
7. Usmeritve za
razvoj v krajini |
8. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
9. Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
10. Koncept
prostorskega razvoja urbanih središč |
10.1 Urbanistični
načrt Zagorje ob Savi |
10.2 Urbanistični
načrt Kisovec |
10.3 Urbanistični
načrt Izlake |
III. IZVEDBENI DEL
|
1. Temeljne določbe
|
2. Skupni prostorski
izvedbeni pogoji |
2.1 Splošne določbe
za načrtovanje posegov na območju podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)
|
2.2 Skupni pogoji o
vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter
glede velikosti in oblikovanja objektov |
2.3 Skupni pogoji za
gospodarsko javno infrastrukturo |
2.4 Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
2.5 Pogoji glede
varovanja zdravja |
3. Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji |
3.1 Naselja in odprti
prostor |
3.2 Urbanistični
načrti Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake |
IV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
(3) Grafični del
strateškega dela OPN vsebuje: |
1. Zasnova
prostorskega razvoja M 1:50.000 |
2. Zasnova
gospodarske javne |
infrastrukture lokalnega pomena in |
grajenega
javnega dobra M 1:50.000 |
3. Zasnova
okvirnih območij naselij, |
razpršene
gradnje ter okvirna območja |
razpršene
poselitve M 1:50.000 |
4. Usmeritve
za razvoj poselitve in |
celovito
prenovo M 1:50.000 |
5. Usmeritve
za razvoj v krajini M 1:50.000 |
6. Usmeritve
za določitev namenske rabe M 1:50.000 |
zemljišč |
(4) Grafični del
izvedbenega dela OPN vsebuje: |
1. Pregledna
karta občine z razdelitvijo |
na
liste M 1:50.000 |
2. Pregledna
karta občine s prikazom |
osnovne
namenske rabe in ključnih |
omrežij
gospodarske javne |
infrastrukture M 1:50.000 |
3. Prikaz
območij enot urejanja prostora, |
osnovne
oziroma podrobnejše namenske |
rabe
prostora in prostorskih izvedbenih |
pogojev M 1:5.000 |
4. Prikaz
območij enot urejanja prostora |
in
gospodarske javne infrastrukture M 1:5.000. |
II. STRATEŠKI DEL |
1. Splošne določbe |
3. člen |
(strateški del) |
Strateški del OPN
določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine.
Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za
razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih
izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene
poselitve. |
2. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine |
4. člen |
(razvojne potrebe v
občini in razvojne potrebe države in regije) |
(1) Razvojne potrebe
občine so zaradi reliefnih značilnosti ter nekdanjega pridobivalnega
prostora rjavega premoga (Rudnika Zagorje) prednostno usmerjene v razvoj
treh urbanih jeder: Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki so
pomembnejša lokalna središča in tvorijo urbano omrežje. Razvojna os, ki
poteka skozi vsa tri mesta, predstavlja poselitveni, prometni ter
komunalno energetski koridor. |
(2) Zagorje ob Savi
je skupaj s Trbovljami in Hrastnikom somestje in je opredeljeno kot
središče nacionalnega pomena regionalnih območij in se razvojno usmerja
v središče medobčinskega pomena skladno s Strategijo prostorskega
razvoja Slovenije. |
(3) Poleg tega ima
občina razvojne potrebe po razvoju manjših lokalnih središč, in sicer
Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. |
(4) Težnja občine je
sprememba in širitev obstoječih počitniških naselij v stanovanjska.
|
(5) Prav tako obstaja
potreba po ureditvi in prenovi obstoječih naselij, ki imajo dokaj dobro
ohranjen stavbni fond in značilne urbanistično-arhitektonske elemente.
|
(6) Težnja občine je
spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe prebivalstvo,
oziroma podati pogoje za gospodarski in kulturni razcvet občine.
|
(7) Razvoj omrežja
centralnih dejavnosti je, na podlagi jasno opredeljenih centrov razvoja
centralnih dejavnosti, zagotovljen v poselitveni osi treh urbanih jeder
– Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake ter delno tudi v okviru lokalnih
središč. |
(8) Povečanje
kakovostnih turističnih namestitvenih in rekreacijskih zmogljivosti,
izboljšanje prometne infrastrukture in dostopnosti, povezanost celotne
ponudbe ter oblikovanje nosilnega, prepoznavnega turističnega
produktnega jedra v občini. |
(9) Dostopnost in
propustnost obsavskega prostora, katerega del je občina, v širšo
osrednjeslovensko regijo. |
(10) Že nekaj časa
obstaja v državnem planu potreba po izgradnji hitre železnice, trasa
katere poteka skozi prostor občine ob reki Savi. Hitra železnica
potrebuje svoj prostor za izgradnjo, prav tako je potrebno na nivoju
države zagotoviti primerni prometni vozel, ki bi združeval železniški in
cestni promet. |
(11) Na področju
kmetijstva so razvojne potrebe občine usmerjene na ohranjanje najboljših
kmetijskih zemljišč in usposobitev novih zemljišč za kmetijsko
dejavnost. Ta omogočajo kvalitetno integrirano pridelavo zelenjave,
spodbujanje ekološkega kmetovanja na hribovitih pobočjih ter ohranjanje
in razvoj avtohtonega ekstenzivnega kmetijstva v višjih legah.
|
(12) Na področju
lokalnega infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami
obnova lokalnih cest, dogradnja vodovodnega omrežja in izgradnja
kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami.
|
(13) Razvoj
širokopasovnih povezav in infrastrukture za telekomunikacije s poudarkom
na zagotavljanju pogojev za gradnjo brezžičnih telekomunikacij.
|
(14) V preučevanju so
hidroelektrarne na srednji Savi s katerimi se vzpostavlja osnova za
potrebe razvoja turizma z ureditvijo kolesarskih poti ter rekreacijskih
površin vzdolž Save. |
(15) Poselitev
predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z minimalnimi
standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna razvojna os
poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od severa proti jugu
občine. |
(16) Zagotavljanje
obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
varstvo pred požarom. |
5. člen |
(cilji skladnega
prostorskega razvoja) |
(1) Cilji
prostorskega razvoja so ohranitev ter razvijanje nacionalne,
gospodarske, socialne in kulturne samobitnosti in širitev gospodarskega
in ustvarjalnega vpliva Občine Zagorje ob Savi v širši prostor
Slovenije. Pri tem se upošteva trajnostni in sonaravni prostorski razvoj
občine, ki vključuje gospodarske, družbene in okoljske parametre.
|
(2) Na podlagi
izhodišč in ob upoštevanju osnovnih načel prostorskega razvoja so
določeni temeljni cilji prostorskega razvoja Občine Zagorje ob Savi, ki
se prednostno usmerja v: |
– razvoj Zagorja ob
Savi – kot občinskega središča ob srednjem delu Save, |
– razvoj Kisovca –
kot središče s perspektivno poudarjeno obrtno-proizvodno dejavnostjo,
|
– razvoj Izlak –
pomembnega turistično zdraviliško–rehabilitacijskega središča, s ciljem
postati ena prvih turističnih centrov socialnega turizma v Sloveniji,
|
– poleg prednostnega
razvoja treh pomembnejših lokalnih središčih, se njihov razvoj
dopolnjuje v lokalnih središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum
ter ostalih naseljih, |
– usmeritev razvoja
naselij na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine
znotraj naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo,
|
– sočasna oskrba s
komunalno infrastrukturo z minimalnimi standardi potrebnimi za bivanje,
delo in počitek, |
– dopolnitev družbene
in gospodarske javne infrastrukture (turizem idr.), |
– racionalna širitev
poselitve, kjer je to za razvoj občine potrebno, |
– revitalizacija
naselij in s tem izboljšanje kakovosti bivalnih razmer, |
– izboljšanje
socialne slike občine z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega prostora
in okolja ter delovnih mest, |
– varovanje kulturne
krajine s sočasnim razvojem novih gospodarskih dejavnosti kot so
turizem, bio-ekološka pridelava in/ali predelava v kmetijstvu,
|
– celostno varstvo
objektov in območij kulturne dediščine, ogrožene stavbno-profane
(etnološke) dediščine in naselbinske dediščine ter zaustavljanje
upadanja števila enot in območij kulturne dediščine, |
– upoštevanje zvrsti
kulturne dediščine pri zasnovi razmestitve dejavnosti v prostoru,
|
– ohranjanje in
vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi,
|
– skrbi za
rehabilitacijo in revitalizacijo kulturne dediščine, |
– preprečevanje
zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih
tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov), |
– ohranjanje ugodnega
stanja biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 in zavarovanih
območjih, |
– ohranjanje naravnih
vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in
ohranitev naravnega ravnovesja na ekološko pomembnih območjih (EPO),
|
– spodbujanje
ekološkega načina kmetovanja in kmetovanja brez genetsko spremenjenih
organizmov, |
– ohranjanje
ekološko-morfološkega stanja vodotokov, |
– zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo in razmeščanje prostorskih ureditev in
dejavnosti v skladu z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov,
|
– sonaravna sanacija
območja pridobivalnega prostora rjavega premoga in |
– upoštevanje
omejitev v prostoru za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(3) Splošni strateški
cilji za Občino Zagorje ob Savi so: |
– oblikovanje
prostora, ki bo prijazno prebivalcem vseh starostnih, socialnih in
interesnih skupin, |
– dvig kvalitete
življenja in bivanja v občini (urbana prenova, izboljšanje dostopnosti,
ureditev zelenih in rekreacijskih površin, ustrezna razporeditev
dejavnosti, širitev centralnih dejavnosti, delovna mesta), |
– ekonomska
učinkovitost in ustvarjanje novih delovnih mest, |
– spodbujanje razvoja
turizma, |
– prostorske ureditve
in posegi se usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranijo in
prenavljajo območja in objekti kulturne dediščine, |
– usmerjanje
potencialnih investitorjev v načrtovana območja glede dejavnosti,
|
– razvoj naselij v
smislu, da ima prenova prednost pred novogradnjami, |
– dobra prometna
dostopnost (prestrukturiranje prometa, celovita prometna ureditev) in
|
– dvig ekološke
zavesti. |
6. člen |
(cilji urejanja
prostora) |
(1) Temeljni cilj
usmerjanja prostorskega razvoja je zagotoviti enakovredne in čim boljše
življenjske pogoje za sedanje in prihodnje rodove prebivalstva ob
upoštevanju smotrne in varčne rabe prostora. |
(2) Med osnovnimi
cilji na področju poselitve je usmerjanje pozidave v obstoječa naselja,
racionalna raba znotraj teh območij in celovitost urejanja urbanih
območij. Nadaljnji razvoj naselij je potrebno načrtovati skladno z
načrtovanim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami
naselij v omrežju naselij. Poleg razvoja pomembnejših lokalnih središč
je potrebno krepiti vlogo manjših lokalnih središč in pospeševati razvoj
podeželja in ostalih naselij. |
(3) Med nalogami na
področju turizma se bo pospeševal razvoj turistične dejavnosti na
podeželju. Prednostna je vključitev obstoječih kmetij v razvoj
turistične ponudbe. Sočasno se bo razvijala dodatna vsebinska obogatitev
s ponudbo športa in rekreacije. |
(4) Med prioritetnimi
cilji na področju urejanja prostora je varovanje naravnih dobrin,
naravnih bogastev ter naravne in kulturne dediščine pred posegi, ki bi
ovirali njihov razvoj. |
(5) Za potrebe
ohranjanja kulturne raznolikosti in identitete se skozi prostorski
razvoj zagotavlja optimalno delovanje javne infrastrukture na področju
kulture. |
(6) S posegi v
prostor je potrebno zagotoviti varovanje okolja in krajinskega prostora
tako, da bodo varovane krajinske oblikovne vrednosti in vzdrževan
krajinski in poselitveni vzorec. Poudarek je na varovanju kulturne
krajine. |
(7) Na področju
infrastrukturnega urejanja je med prioritetnimi nalogami izgradnja in
obnova obstoječe komunalne ter okoljske infrastrukture, sanacija
erozijskih in drugih nestabilnih območij ter ureditve na vodotokih.
|
(8) Prav tako je
poudarek na združevanju kompatibilnih dejavnosti, kot so
poslovno-obrtno-proizvodne cone. |
(9) Sanacija
degradiranih industrijskih in rudarskih območij: izboljševati je
potrebno infrastrukturo in vzpodbujati razvoj, ki bo temeljil na
naravnih virih. Nadaljnji razvoj oddaljenih zaselkov je povezan z
njihovim vključevanjem v omrežje turistične in prometne infrastrukture. |
3. Zasnova
prostorskega razvoja občine |
7. člen |
(prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1) Skladno z
omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja
naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in
s ciljem urbane celovitosti naselij so opredeljene širitve območij
naselij s poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani
osi Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake in dopolnjevanju v lokalnih središčih
Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. V teh naseljih se zagotavlja
enakovredni prostorski razvoj na osnovi vitalne razvojne osi, ki zajema
razvoj prednostnih območij. |
(2) Med urbana
naselja sodijo Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, ki jih opredeljujemo
kot mesta. |
(3) Iz vidika
oskrbnih in storitvenih dejavnosti so naselja opredeljena kot,
pomembnejša lokalna središča in lokalna središča: |
– kot pomembnejša
lokalna središča so opredeljena naselja Zagorje ob Savi, Kisovec in
Izlake, ki imajo dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega
varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in
druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti
za rekreacijo in šport, za širše območje občine in sosednjih občin ter
|
– kot lokalna
središča so opredeljena naselja Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum,
zaradi dejavnosti (urad, vrtec, šola, trgovina, šport, storitve ...), ki
jih imajo v funkcij za ožja gravitacijska območja znotraj občine.
|
Glede na
poslovno-proizvodne dejavnosti so naselja razvrščena: |
– naselje Zagorje ob
Savi je središče z večjimi proizvodnimi obrati in |
– naselje Kisovec z
več obrati in perspektivno poudarjeno proizvodno-obrtno dejavnostjo ter
naselje Izlake z močnejšim proizvodnim obratom in pomembno
turistično-zdraviliško dejavnostjo. |
Naselja zagotavljajo
proizvodne površine in delovna mesta za širše območje občine in
sosednjih občin. |
(4) Poselitev se bo
prednostno razvijala v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna
in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve,
prenove, sanacije ipd. Na robovih obstoječih pomembnejših naselij se
bodo oblikovale nove soseske kot širitve naselij, v manjših naseljih in
vaseh pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe
poselitve. |
(5) Širitev oziroma
sprememba počitniških naselij v stanovanjska: Brezje, Dolgo Brdo,
Jesenovo, Kolovrat, Peške Kandrše, Prvine, Podkum, Tirna–Škrjanci–Brinje
in Tirna na Logu. |
(6) Meje območja
naselij in območja stavbnih zemljišč se opredelijo znotraj optimalnih
meja, ugotovljenih s strokovnimi podlagami glede na naravne in
ustvarjene pogoje ter zmogljivost prostora. Pri širitvah naselij se
upošteva razvojne potrebe, domačega prebivalstva in organov na ravni
lokalne skupnosti. |
(7) Na področju
razvoja družbene infrastrukture se na podlagi jasno opredeljenih centrov
razvoja centralnih dejavnosti zagotavlja prostorske možnosti za njihov
nadaljnji razvoj (institucij uprave, šolstvo, kulture, zdravstvenega
varstva občanov v okviru Zagorja ob Savi, Kisovca in Izlak in deloma v
okviru lokalnih središč). |
(8) Prostorski razvoj
turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih danosti prostora (vir
termalno-zdravilne vode, bogata naravna in kulturna dediščina, pestrost
krajinskega prostora) in ustvarjenih turistično in športnorekreacijskih
centrov, opredeljen v urejanje in dograditev naslednjih nosilnih območij
za rekreacijo in turizem: |
– turistično
zdraviliško-rehabilitacijsko območje Medijske toplice na Izlakah,
|
– socialni turizem s
produkti in storitvami bi povečala tržno konkurenčnost občine kot
turistične destinacije tako na domačem kot tudi evropskem trgu, hkrati
pa bi se v osnovni koncept destinacije odlično navezali vsi ostali
potenciali, kot je podeželski turizem, turizem narave in varovanih
območij ter kulturni turizem, |
– območja za
rekreacijo v naravnem okolju (npr. planinstvo) ter smučišča na Vidrgi,
Mareli, Prvinah, Kalu in Vrhu in |
– večja
športno-rekreacijska območja v urbanih centrih (Zagorju ob Savi, Kisovcu
in Izlakah). |
(9) Gospodarska cona
je predvidena v Kisovcu ter manjši del v Zagorju ob Savi, kjer je
predvidena prednostno obstoječa predelovalna in storitvena dejavnost.
Drugih večjih proizvodnih con se v občini ne načrtuje. Omogoča se
ohranitev in razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti v okviru
obstoječih naselij. |
(10) Prednostna
območja za razvoj kmetijske dejavnosti, kot posledica reliefnih
posebnosti, v občini niso predvidena. Prevladuje hribovit relief, kjer
je možno razviti le ekstenzivne oblike kmetovanja (razvoj sonaravnega
ekološkega kmetovanja znotraj kmetije). |
8. člen |
(omrežje naselij z
vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
(1) Omrežje naselij v
občini sestavljajo pomembnejša lokalna središča, lokalna središča in
ostala naselja. |
(2) Zagorje ob Savi
se bo razvijalo kot pomembnejše lokalno središče, in sicer v funkciji
upravnega, kulturnega, izobraževalnega in gospodarskega središča celotne
občine. |
(3) Kisovec se bo
razvijal kot pomembnejše lokalno središče, s perspektivno poudarjeno
proizvodno-obrtno dejavnostjo. |
(4) Izlake se bodo
razvijale kot pomembnejše lokalno središče s turistično-zdraviliško
dejavnostjo. |
(5) Razvoj se
predvideva tudi v štirih manjših lokalnih središčih: Čemšenik, Mlinše,
Šentlambert in Podkum, ki imajo javne funkcije dostopne za zaledje, ki
je oddaljeno od glavnih prometnih koridorjev. |
(6) V naseljih po
katerih so poimenovane enote urejanja prostora: Briše, Briše pri
Podkumu, Borovak pri Podkumu, Borje pri Mlinšah, Borje, Brezje, Breznik,
Dobrljevo, Dobrljevo pri Kandršah, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Golče,
Gorenja vas, Hmelno, Hrastnik pri Trojanah, Jablana, Jarše, Jazbine,
Javor, Jelenk, Jesenovo, Jesenovska žaga, Kal, Kandrše, Klenovik, Kolk,
Kolovrat, Kostrevnica, Kotredež, Kraj, Krivica, Laze, Leskovec, Log pri
Mlinšah, Mala Peč, Mali Kum, Medija, Medija – Valvasorjeva, Okrog,
Orlek, Orehovica, Padež, Peške Kandrše, Prečna, Prapreče, Podkum,
Pungart, Rove, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Razbor pri Čemšeniku,
Razpotje, Rove, Rovišče, Rtiče, Selo pri Zagorju, Senožeti, Spodnje
Čolnišče, Spodnje Izlake, Spodnje Ržiše, Srednji Osredek, Spodnji
Osredek, Strahovlje, Suhi Potok, Šemnik, Šentgotard, Šklendrovec,
Špital, Tirna, Trata, Vidrga, Vine, Višje, Vrh, Vrh pri Mlinšah, Vodice,
Vizgarje, Zabava, Zgornje Čolnišče, Zgornje Izlake, Zlokarje, Zaloka,
Zgornje Ržiše, Zgornji Šklendrovec, Zgornje Zavine, Zavine, Zgornji
Prhovec, Znojile, Zgornji Osredek, Žvarulje, se ohranjajo in razvijajo
obstoječe funkcije, predvsem dejavnost bivanja, kmetovanja ter športa in
rekreacije. |
(7) Poselitev
predvideva sočasno oskrbo s komunalno infrastrukturo z minimalnimi
standardi potrebnimi za bivanje, delo in počitek. Vitalna razvojna os
poteka ob osrednji prometni komunikaciji, ki poteka od severa proti jugu
občine. |
(8) V lokalnih
središčih ter ostalih naseljih je potrebno zagotavljati možnost
stanovanjske gradnje, razvoj turizma, športa in rekreacije ter razvoj
obstoječih proizvodnih dejavnosti. |
(9) V manjših
naseljih ter zaselkih oziroma razpršeni poselitvi je podana možnost
širitve v obliki zaokrožitve obstoječe pozidave. V vseh naseljih se
omogoča tudi razvoj turizma. |
9. člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
(1) Cestni promet
predstavlja najpomembnejši prometni sistem v občini. Razvoj prometne
infrastrukture se neposredno odraža v prostorskem razvoju bodoče
poselitve občine. Opremljenost občine s cestno infrastrukturo ni
zadostna. Močno hribovit teren je ovira pri gradnji cestne
infrastrukture. |
(2) Na severu, ob
meji občine, poteka kratek del avtoceste, ki nima neposrednega vpliva na
cestno omrežje. Skozi občino, od zahoda proti vzhodu, poteka glavna
cesta in sicer v smeri Ljubljana–Litija–Zidani most. Najpomembnejša je
regionalna cesta I. reda (Trojane–Zagorje ob Savi–Trbovlje z odcepom
proti mostu na Savi), ki poteka od severa proti jugu in povezuje urbano
omrežje. Prečno potekajo regionalne ceste II. in III. reda, ki
povezujejo občino in tvorijo skupaj hrbtenico prometnega omrežja.
|
(3) Stalno
povečevanje cestnega prometa povzroča zahteve po novi infrastrukturi
oziroma izboljševanju obstoječe. Usmeritve občine so v dopolnjevanju in
tehničnem posodabljanju obstoječe cestne mreže in zmanjševanju trenda
migracij, ki povečuje promet. |
(4) Na območju občine
poteka glavna železniška proga državna meja–Dobova–Ljubljana, predvidena
je gradnja hitre proge, katere trasa bo potekala vzporedno z dolino reke
Save. |
10. člen |
(druga za občino
pomembna območja) |
(1) V odprtem
(ruralnem) prostoru občine se ohranja razpršena poselitev, kar
zagotavlja ohranjanje značilne tipologije kulturne krajine. Obstoječa
razpršena poselitev se minimalno širi, s čimer se obstoječim kmetijam in
avtohtonemu prebivalstvu omogoča razvoj in s tem vzdrževanje značilne
tipologije. |
(2) V naseljih in v
odprtem prostoru se ohranjajo kvalitetni objekti, ki so vplivali na
razvoj arhitekture v prostoru občine. Z ohranjanjem kvalitetnih
arhitekturnih značilnosti se ohranja pozitiven vpliv na razvoj vseh
objektov v prostoru. |
(3) Ohranja se
obstoječi obseg in sestav gozda, prav tako obseg in strukturo kmetijskih
površin. |
(4) Velik del
površine občine še vedno pripada pridobivalnemu prostoru Rudnika
Zagorje, ki je v fazi zapiranja. Pridobivalna dela ne potekajo več,
vendar je pridobivalni prostor rudnika v evidencah in prostorskih
dokumentih zaradi ugrezanje tal. |
(5) V naseljih, na
območju površin pridobivalnega prostora rudnika, je prenova opredeljena
kot sanacija degradiranega območja, kjer je potencial za rabo ali
dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti, onesnaženja
ali neustrezne rabe. V procesu prenove se omogoča postopno gradnjo in
dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja nekdanje
industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in
druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških parkov, se usposobi za
podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega
razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske
aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot
so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge
dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer: obrtna cona,
kamnolom Borovnik). |
(6) Površinske vode
na območju Občine Zagorje ob Savi so: Sava, Sopota, Šklendrovec,
Mošenik, Medija, Kotredeščica, Orehovica, Kandrščica in drugi manjši
vodotoki. |
(7) Na območju občine
sta dva pridobivalna prostora, in sicer pridobivalni prostor (Borovnik v
Kisovcu) za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko
izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita in pridobivalni prostor
(Lipovški vrh/Lipovica v Brišah) za katerega je bila podeljena rudarska
pravica za gospodarsko izkoriščanje apnenca za industrijske namene.
Večji del območja občine obsega tudi površina podzemnega pridobivalnega
prostora bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje, kjer se v skladu z
dovoljenjem za opustitev izkoriščanja, izvaja dokončna sanacija okolja
in odpravljajo posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del. Na
območju občine so tudi nelegalni kopi (mineralne surovine) Rovišče,
Zasavska gora, Šklendrovec – Vode, Borovak pri Podkumu, Mali Kum in
Osredek, ki so zapuščeni in v samosanaciji. |
(8) V naselju Zagorje
(kompleks IGM) je zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
različnih vrst odpadkov – ločenih frakcij iz gospodinjstev. Deponija za
gradbene odpadke je urejena v Lipovškem vrhu. Odlagališče jalovine je na
območju Suhega potoka. |
11. člen |
(urbana središča za
katera se izdela urbanistični načrt) |
Za urbana središča
Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake se izdela urbanistične načrte. |
4. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega
dobra |
12. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Zasnova prometnic
|
Državne ceste, ki v
skupni dolžini okoli 52 km potekajo po območju Občine Zagorje ob Savi,
so: |
– avtocesta A1 0043
pod odsek Vransko–Trojane, |
– glavna cesta II.
reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most, |
– regionalna cesta I.
reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje–Hrastnik–Šmarjeta, |
– regionalna cesta I.
reda št. 222 Zagorje–most čez Savo, |
– regionalna cesta
II. reda št. 447 Medlog–Ločica–Trzin, |
– regionalna cesta
II. reda št. 415 Želodnik–Drtija–Izlake, |
– regionalna cesta
II. reda turistična cesta št. 921 Kandrše–Vače–Zgornji Hotič,
|
– regionalna cesta
III. reda št. 666 Zagorje–Podkum–Sopota in |
– regionalna cesta
III. reda št. 665 Sopota–Radeče. |
Predvidena je gradnja
ceste Rl na odseku Zagorje–Bevško. |
Na področju omrežja
prometne infrastrukture lokalna skupnost opredeljuje kot nujnost
pripravo prostorskih pogojev in izvedbo obvoznic. Koridor deloma
korigirane trase regionalne ceste I. reda R1–221 bo pomembno
razbremenila Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake. Temu primerno se na
podlagi predhodnega izbora variantnih potekov trase obvoznice v OPN
umešča traso načelnega variantnega predloga (vrisane so v grafičnih
prilogah Strokovnih podlag – UZ). Poteka izven stavbnih zemljišč in
večinoma v tunelu, z ambicijo izteka na bodoči, rekonstruiran cestni
priključek na severu, na avtocesto A1 Ljubljana–Maribor in na jugu,
preko novega mostu preko Save na glavno cesto Ljubljana–Litija–Zidani
most. Strokovna podlaga za načrtovane ceste je Študija nove cestne
povezave med avtocesto A1 (Trojane)–Trbovlje, ki obravnava poleg
prometa, ekonomiko, urbanizem in okolje. S tem bi naselja razbremenili
tranzitnega prometa. |
Pri pripravi
nadaljnje prostorske in projektne dokumentacije je potrebno upoštevati
širitev avtoceste za en prometni pas, to je vsaj 7,0 m od roba cestnega
sveta obojestransko. |
Lokalnih cest je v
občini v skupni dolžini 126 km ter 226 km javnih poti, vključno z
mestnimi ulicami. Na lokalnih cestah LC št. 480010
Zagorje–Čemšenik–Šentgotard–V Zideh, LC 480160
Zagorje–Čolnišče–Šentlambert–Zasavska gora–Vidrga in LC 480290
Razpotje–Kolovrat–Podlipovica, se bodo prioritetno izvajala sanacijska
dela, načrtovane so modernizacije ostalih makadamskih lokalnih cest.
|
S prestavitvijo cest
Spodnje Izlake (št. LC 480061) ter Senožeti–Šentlambert (št. JP 981421)
se omogoči razvoj naselij Spodnje Izlake oziroma Senožeti. |
Do izgradnje
načrtovanih cest se bodo izvajale potrebne širitve oziroma
rekonstrukcije obstoječih cest oziroma se ob voziščih uredijo še druge
površine (pločniki, kolesarske poti, drugi posegi za umiritev prometa).
|
(2) Zasnova železnic
|
Na območju občine
poteka železniška proga državna meja–Dobova–Ljubljana. V prihodnosti je
predvidena rekonstrukcija oziroma posodobitev te proge, kakor tudi
gradnja hitre proge, katere trasa pa poteka po levem bregu Save.
|
Ob razbremenjeni
železniški progi se načrtuje razvoj primestnega prometa. Vsa morebitna
nova križanja cest z železniško progo bodo izvedena izvennivojsko.
|
(3) Zasnova zračnega
prometa |
Preko območja občine
potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo
iz veljavnih predpisov. |
Na vzpetini, 0,6 km
severno od mesta Zagorje ob Savi, se nahaja vzletišče Zagorje – Zagorje
ob Savi. Zagotovi se zaščita območja vzletišča, ki je potrebna za varno
obratovanje. Vzletišče se uporablja za dejavnost športnega letalstva
(ultra lahka letala), reševalnih služb (medicina, gasilci, policija) za
zagotavljanje varnosti ljudi in materialnih dobrin ter ostalih
dejavnosti (balonarji, zmajarji, padala). |
(4) Zasnova javnega
prometa |
Pri zagotovitvi
pogojev za uspešen prostorski razvoj občine, je med najpomembnejšimi
kvaliteten poudarek na hitrejšem razvoju javnega potniškega prometa in
drugih prevoznih uslug v prostoru občine. Razvija se sistem postajališč
različnih prevoznih sistemov javnega potniškega prometa. |
V prihodnosti se bo
še bolj razvila prometna povezava somestja (Trbovlje–Hrastnik–Zagorje ob
Savi). Poudarek je na veliki frekvenci linij ali krožnega javnega
prometa med navedenim somestjem, ki mora postati resna alternativa
sedanji množični uporabi osebnih vozil. |
(5) Zasnova
kolesarskega omrežja |
Predvidena je
ureditev kolesarskih poti ob vseh državnih in večini lokalnih prometnic.
Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo se
za kolesarske steze izkoristi obstoječe, z motornim prometom
neobremenjene ali malo obremenjene prometnice. Nove kolesarske poti se
ureja in izgrajuje tam, kjer ni možnosti izkoriščanja obstoječe
infrastrukture. Za kolesarske poti se izkoristi opuščene trase prometne
in druge infrastrukture (poti, mostove, opuščene trase železnice …),
poljske poti, gozdne ceste, rečne nasipe ali nekategorizirane ceste.
|
Ob načrtovanju
razvoja kolesarskih poti se predvidi spremljajoče objekte, kot npr.
kolesarnice, oskrbo, počivališča in parkirišča, informacije.
|
(6) Zasnova omrežja
pešpoti |
V urbani osi Zagorje
ob Savi, Kisovec in Izlake je potrebno sočasno s prometnimi ureditvami
širiti omrežje peš površin v središčih naselij in med naselji v krajini,
s hkratnim usklajenim razvijanjem kolesarskega omrežja. |
Z vidika pospeševanja
razvoja turizma je načrtovan velik razvojni korak na področju
pohodništva na območju cele občine. |
13. člen |
(elektronske
komunikacije) |
(1) Prioritetno se
vzpodbuja povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih
omrežij, optimizacijo njihove uporabe ter sistematično uvajanje novih
tehnik in tehnologij. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in
objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri
združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte
telekomunikacijskega omrežja. Vplivi na zdravje, okolje in prostor
morajo biti čim manjši. |
(2) Zaradi uvajanja
novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na odročnih območjih,
temu ustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnih pogojev. Z
zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se vzpodbuja
vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo.
Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih
ustanov. |
(3) Na področju
telekomunikacijskega omrežja so nujni programi za uporabo novih oblik
informacijskih tehnologij pri zagotavljanju kvalitetnejših pogojev za
življenje v urbanem okolju. |
(4) Oskrba s
telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih
central v Kisovcu, Kotredežu, Čemšeniku, Podkumu in Mlinšah ter s
predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh krajevnih skupnostih.
Načrtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot. |
(5) Kvaliteta in
dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z
digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo omogočalo
uporabnikom več digitalnih programov v HD kvaliteti in hitri
širokopasovni internet ter internet telefonijo. |
(6) Obstoječe omrežje
se bo posodabljalo načrtno, z gradnjo novega in zamenjavo obstoječega
omrežja, z optičnimi kabli. |
14. člen |
(energetika) |
(1) Proizvodnja
električne energije |
Za pridobivanje
električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira
oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in
učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. |
Pri razvoju
proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih
virov energije. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost
soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Za pridobivanje
električne energije je na območju Občine Zagorje ob Savi načrtovana
izgradnja črpalne hidroelektrarne Renke (v nadaljnjem tekstu ČHE Renke),
HE Požarje (s pripadajočo akumulacijo) ter HE Trbovlje (vplivno
območje). |
Objekte in naprave za
proizvodnjo električne energije je dopustno načrtovati tudi v primerih,
ko izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene (mlini, žage) in
so skladni z zahtevami glede ohranjanja narave in varstva kulturne
dediščine. |
(2) Prenos in
distribucija elektrike |
Pri prenosnem in
distribucijskem elektroenergetskem omrežju se poleg obnove in sanacije
dogradi omrežje. Z uvajanjem novih tehnologij na področju prenosa in
distribucije električne energije se izkoristi obstoječe trase in
infrastrukturne koridorje, nove pa načrtuje tam, kjer ni drugih možnih
rešitev. |
Pri prostorskem
umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg
funkcionalno-tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost
urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.
|
Sistem prenosnega
omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da
omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim
omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in
drugih večjih porabnikov z električno energijo na celotnem ozemlju
Slovenije. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode se predvideva
rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (2x110 kV).
|
Visoko napetostno
omrežje na področju Občine Zagorje sestavlja razdelilna transformatorska
postaja 110/35/20 kV (RTP) Potoška vas, ter dve 20 kV razdelilni postaji
(RP) Podvine in Izlake. |
Obstoječi daljnovodi:
|
– DV 1 x 110 kV
Beričevo–Trbovlje 1, |
– DV 1 x 110 kV
Beričevo–Trbovlje 2 in |
– DV 2 x 110 kV
Beričevo–Trbovlje 3. |
Planirani
elektroenergetski objekti (novogradnje): |
– DV 2 x 110 kV
Gabersko–Potoška vas ter rekonstrukcija RTP 110/20 kV Potoška vas,
|
– DV 110 kV Potoška
vas–Trbovlje, |
– DV 110 kV
Hrastnik–Trbovlje, |
– DV 2x110 kV
vzankanje za ČHE Požarje in HE Renke (natančen potek trase še ni poznan)
in |
– DV 2x110 kV
vzankanje HE Trbovlje (natančen potek trase še ni poznan). |
Koncept nadaljnjega
razvoja srednje napetostnega omrežja temelji v napajanju mestnih
predelov po zemeljskih vodih ter v ločenem napajanju teh delov omrežja
od podeželskih. Na srednjenapetostnem omrežju se bo postopoma izvršil
prehod obratovanja omrežja iz 10 kV na 20 kV ter iz 35 na 20 kV,
zgradili se bodo priključni daljnovodi 10 (20) kV za več
transformatorskih postaj na podeželju. Načrtovanih je več ukinitev,
ojačitev ter novogradenj srednje napetostnega omrežja: ukinitev RP
Podvine in na istem mestu izgradnja TP Podvine, DV Švepovna, kablovod
Siporex TP Siporex, kablovod do TP IGM 2, kablovodna povezava med TP
Hidrarna in TP IGM 2, pokablitev celotnega izvoda iz RTP Potoška vas,
izvedba prehoda 20 kV kablovodov čez reko Savo po mostni konstrukciji,
kablovodni priključek za TP Vrtina itd. Več pozornosti se posveti
načrtovanju srednjenapetostnih povezav z distribucijsko enoto Elektro
Ljubljana okolica ter med posameznimi daljnovodi na podeželskem
področju. |
(3) Plinovodno
omrežje |
Preko območja Občine
Zagorje ob Savi potekajo naslednji prenosni plinovod: |
– M2,MMRP
Rogatec–RMRP Vodice, premer 400 mm, 50 bar, |
– M 2/1 na odseku
Rogaška Slatina–Trojane, premer 800 mm, 70 bar, |
– P251A, odR25A v
6+229–MRP Izlake, premer 100 mm, 50 bar, |
– P2521A, MRP Ytong
Siporex–Ytong Siporex, premer 100 mm, 3 bar, |
– P2522A, MRP Ytong
Siporex–Široka potrošnja, premer 100 mm, 3 bar, |
– P252A, Od R25A v km
7+521 – MRP Ytong–Siporex, premer 100 mm, 50 bar, |
– P253A, od R25A v
12+061 – MRP IGM, premer 100 mm, 50 bar, |
– R25A, od RP
Trbovlje–Odcep Trbovlje–MRP Hrastnik, premer 100 mm, 50 bar in
|
– R25A, od M2 v
73+171 – MRP Hrastnik, premer 200 mm, 50 bar. |
Preko območja Občine
Zagorje ob Savi se načrtuje gradnja regionalnega plinovoda: R25A/1
(Trojane–Hrastnik). |
Obstoječe plinovodno
omrežje se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost
in rabo zemeljskega plina v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva.
|
Za energetsko oskrbo
široke rabe v mestih in naseljih, ki so že povezana s plinovodnim
omrežjem, in v krajih, ki jih je še možno povezati, se načrtuje omrežje
zemeljskega plina. Prehodno se lahko predvidi ogrevanje z utekočinjenim
naftnim plinom. |
(4) Proizvodnja in
distribucija toplotne energije |
Pri proizvodnji
toplotne energije za namene daljinskega ogrevanja v Zagorju ob Savi se
prioritetno posodablja obstoječa kotlarna Zagorje, kateri pretežni
energent je lesna biomasa. Pri razvoju proizvodnje toplotne energije na
obstoječi lokaciji kotlarne Zagorje, se daje prednost soproizvodnji
toplotne in električne energije. |
Distribucijsko
omrežje toplotne energije se postopno obnovi in dogradi. Pri zamenjavi
obstoječega omrežja se uporabijo obstoječe trase toplovodnega omrežja,
pri prostorskem načrtovanju širitve toplovodnega omrežja se preučijo
najugodnejši funkcionalno-tehnološki poteki novih tras. |
15. člen |
(oskrba s pitno vodo
in vodni viri) |
(1) Za zagotavljanje
ustrezne oskrbe s pitno vodo se dograjuje, obnavlja in posodablja
vodooskrbne sisteme ter jih povezuje v bolj racionalne, učinkovite in
strokovno nadzorovane sisteme. Sistem javne oskrbe s pitno vodo se
razvija v smeri zagotavljanja varne oskrbe na celotnem območju občine.
|
(2) Obvezno se
zavaruje vse evidentirane vodne vire z večjo izdatnostjo, prioritetno pa
vodne vire obnov vodovodnih sistemov: Šentlambert, Tirna, Mlinše,
Vidrga, Čemšenik, Čolnišče, Šentgotard. |
(3) Z vodnimi zajetji
(vrtina Sava, Šemnik, Ribnik, Rove, Kotredež, Strahovlje) in izgradnjo
priključnih cevovodov na primarni vodovod se je izboljšala kvaliteta
oskrbe s pitno vodo naseljem širšega območja Zagorja ob Savi (Ravenska
vas, Potoška vas, Vine, Čolnišče, Vrhe) in Kisovca. |
(4) V naselju Izlake
in okolici je z novim vodnim virom (vrtina na Izlakah) in rekonstrukcijo
obstoječega vodovodnega omrežja zagotovljena zadostna in kvalitetna
oskrba s pitno vodo. |
(5) Vsa ostala
naselja imajo lokalno vodovodno omrežje z lastnimi zajetji, katerih
rekonstrukcija in načrtna dograditev je nujno potrebna, iz
zdravstveno-tehničnih vidikov. Lokalna omrežja je potrebno vključevati v
vodovodni sistem na nivoju občine. |
(6) Vodne vire, ki so
zavarovani z občinskimi predpisi je potrebno varovati tudi v skladu s
Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. |
16. člen |
(odvajanje in
čiščenje odpadne vode) |
(1) Na območjih
strnjene pozidave se zagotavlja omrežje za ločeno odvajanje komunalne
odpadne in padavinske odpadne vode, ki se zaključi z ustrezno čistilno
napravo, povsod drugod pa se uredi individualno čiščenje odpadne vode.
Odvajanje in čiščenje odpadne vode, dotrajane in preobremenjene
kanalizacijske sisteme se prednostno uredi na območjih mest in središč
naselij ter turističnih naselij in v naseljih, ki se nahajajo na
območjih, s področnimi predpisi opredeljenih kot občutljiva in
vodovarstvena območja. |
(2) Padavinsko in
odpadno vodo se odvaja ločeno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na
mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do
najbližjega površinskega odvodnika. V omrežju padavinskih odpadnih voda
se zagotovi čiščenje s peskolovi in lovilci olj. |
(3) V lokalnih
središčih Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake je predvidena obnova in
dograditev kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na primarne
zbiralnike odpadnih vod in izgradnjo skupnih čistilnih naprav. Za
naselji Kisovec in Zagorje ob Savi je načrtovana skupna čistilna naprava
z zmogljivostjo do 20.000 E, locirana v Zagorju ob Savi (predviden je
kolektor iz Kisovca do Zagorja). |
(4) Na Izlakah je
zgrajena čistilna naprava za potrebe industrijskega območja (ob Mediji,
jugovzhodno od industrijskega območja ETI), ki se lahko priključi na
predvideno čistilno napravo Izlake z zmogljivostjo 3.000 E. |
(5) V središčih
Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum ter na drugih območjih z
gostejšo poselitvijo se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v
ločenem sistemu z lokalno čistilno napravo. V ostalih naseljih se po
programu čiščenja odpadnih vod v občini predvidijo gradnje malih
čistilnih naprav za eno ali več naselij skupaj. |
(6) V primeru
razpršene poselitve in na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje v
bližnji prihodnosti ne bo urejeno, se predvidi obvezno čiščenje odpadne
vode na malih individualnih čistilnih napravah, oziroma v skladu z
veljavnimi predpisi na podlagi programa storitev in oskrbe prebivalstva
z infrastrukturo in v skladu z Državnim operativnim programom odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode. |
17. člen |
(odpadki) |
(1) Vse odpadke je
potrebno prioritetno ločeno zbirati in jih odvažati v predelavo in
obdelavo. Če njihova predelava in obdelava ni možna, se jih odlaga na
deponijo. |
(2) Občina odvaža
komunalne odpadke na regijsko deponijo, ki je locirana v sosednji
občini, ločene odpadke pa pred oddajo pooblaščenim odjemalcem zbira v
lastnem centru. |
(3) V občini je
urejen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje ločenih
frakcij iz gospodinjstev na lokaciji zaprtega odlagališča (kamnolom
IGM). |
(4) Na nivoju občine
je urejena deponija za gradbene odpadke (Lipovški vrh). |
(5) Obstoječa,
neustrezno urejena odlagališča odpadkov (črna oziroma divja
odlagališča), ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v
prostoru, se prioritetno sanira. V okviru sanacije se zagotovi
okoljsko-tehnične ukrepe, da se prepreči potencialno onesnaževanje
naravnih virov ter prostorska sanacija, v okviru katere se predvidi
ustrezna raba saniranega prostora. |
(6) V sistem ločenega
zbiranja odpadkov se vključi vse obstoječe in načrtovane objekte v
občini. |
5. Zasnova okvirnih
območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi
prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve |
18. člen |
(določitev naselij in
območij razpršene poselitve) |
(1) Določitev enot
urejanja prostora na območju naselij in razpršene poselitve |
Na območju Občine
Zagorje ob Savi so naslednja območja naselij, vključno z območji
razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana: Zagorje ob Savi –
ZS, Kisovec – KI in Izlake – IZ, Čemšenik – ČE, Mlinše – ML, Podkum –
PO, Šentlambert – ŠL, Briše pri Podkumu – BE, Briše – BI, Borovak pri
Podkumu – BK, Borje pri Mlinšah – BM, Borje – BO, Brezje – BR, Breznik –
BZ, Dobrljevo – DO, Dobrljevo pri Kandršah – DK, Dolgo Brdo pri Mlinšah
– DB, Golče – GO, Gorenja vas – GV, Hmelno – HM, Hrastnik pri Trojanah –
HT, Jablana – JB, Jarše – JR, Javor – JA, Jazbine – JZ, Jelenk – JK,
Jesenovo – JS, Jesenovska Žaga – JŽ, Kal – KL, Kandrše – KA, Klenovik –
KE, Kolk – KK, Kolovrat – KV, Kostrevnica – KS, Kotredež – KD, Kraj –
KR, Krivica – KC, Laze – LA, Leskovec – LE, Log pri Mlinšah – LM, Mala
Peč – MP, Mali Kum – MK, Medija – ME, Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog –
OK, Orehovica – OR, Padež – PA, Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart –
PU, Ravenska vas – RV, Ravne pri Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku –
RČ, Razpotje – RZ, Rove – RE, Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela – SL,
Senožeti – SE, Spodnje Čolnišče – SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje Ržiše
– SR, Spodnji Osredek – SP, Srednji Osredek – SO, Strahovlje – ST, Suhi
Potok – SU, Šemnik – ŠE, Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK, Špital – ŠP,
Tirna – TI, Trata – TR, Vidrga – VD, Višje – VŠ, Vizgarje – VZ, Vodice –
VO, Vrh – VR, Vrh pri Mlinšah – VM, Zabava – ZA, Zaloka – ZL, Zavine –
ZV, Zgornje Čolnišče – ZČ, Zgornje Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR,
Zgornje Zavine – ZZ, Zgornji Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, Zgornji
Šklendrovec – ZŠ, Zlokarje – ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV.
|
(2) Območja razpršene
poselitve |
Na celotnem območju
Občine Zagorje ob Savi, se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni
poselitveni vzorec v krajini, ki se ohranja. |
6. Usmeritve za
razvoj poselitve in celovito prenovo |
19. člen |
(razvoj naselij) |
(1) Razvoj naselij
temelji na: |
– zapolnitvi
obstoječe pozidave, |
– prenovi obstoječega
stavbnega fonda, |
– zaokrožitvi
obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že
infrastrukturno urejena, |
– širitvi naselij v
obliki novih sosesk (con) na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in
v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev in
|
– ohranjanju
avtohtone razpršene poselitve zaradi specifike območja. |
(2) Skladno z
omrežjem naselij in njihovimi funkcijami, ob upoštevanju varovanja
naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti) in
s ciljem urbane celovitosti naselij, so opredeljene širitve naselij s
poudarkom na razvoju pomembnejših lokalnih središč v urbani osi mest
Zagorje ob Savi–Kisovec–Izlake z dopolnjevanjem v manjših lokalnih
središčih Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum. |
(3) V vseh naseljih
se razvoj prednostno usmerja v notranji razvoj, katerega vodilo je
zgoščevanje poselitve v redko pozidanih in nepozidanih območjih stavbnih
zemljišč, ob upoštevanju zagotovitve kvalitetnih bivanjskih pogojev z
zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji.
|
(4) V posameznih
delih urbanih naselij Zagorje ob Savi (Toplice, Farčnikova kolonija,
mestno jedro) in Kisovec (trško jedro – Loke, obrtna cona Loke,
Borovniško naselje) ima obnova obstoječega stavbnega fonda prednost pred
novogradnjo. Obnova vključuje poleg prostorskih ciljev tudi možnosti za
gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše
bivanje. |
(5) V naseljih, na
območju površin pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga, je
obnova v funkciji sanacije degradiranega območja, kjer je potencial za
rabo ali dejavnost zmanjšan ali omejen zaradi opuščanja dejavnosti,
onesnaženja ali neustrezne rabe. V procesu se omogoča postopno gradnjo
in dograditev potrebnih infrastrukturnih omrežij. Območja nekdanje
industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in
druge pogoje sodobnih proizvodnih in tehnoloških parkov, se usposobi za
podjetniške oziroma proizvodne namene. V skladu s potrebami celovitega
razvoja naselja se lahko te površine nameni za nove gospodarske
aktivnosti ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot
so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge
dejavnosti (primer: Dolenja vas, Ruardi), Kisovec (primer: obrtna cona,
kamnolom Borovnik). |
(6) V naseljih, ki
nimajo lastnosti kulturne dediščine se ohranja identiteto naselja
(morfologijo) ali del naselja (jedro) in se skrbi za uravnoteženo
razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju. |
(7) V naseljih so
zaradi boljše izkoriščenosti obstoječih stavbnih površin predvidena
minimalne širitve, kot oblika zaokrožitve obstoječe pozidave. Z
zaokrožitvami se omogoči večje število parcel za gradnjo, ki so že
povezana z obstoječo infrastrukturo. |
(8) S širitvijo dela
ali delov naselja se v primeru, ko v naselju ni več primernih zemljišč,
zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih
zmogljivosti, za večjo socialno varnost, za večjo konkurenčnost naselja,
za delovanje trga nepremičnin in za razvoj različnih poslovnih,
turističnih in storitvenih dejavnosti. Širitve naselij, ki omogočajo
novo organizirano stanovanjsko gradnjo na novih površinah, ki jih bo
potrebno komunalno opremiti in za njih izdelati OPPN. Načrtovane so v
urbanih naseljih (Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake) in z omejenim
razvojnim potencialom v manjših lokalnih središčih (Čemšenik, Mlinše,
Šentlambert in Podkum). Nova poselitev je usmerjena v optimalno izrabo
stavbnih zemljišč, pri tem pa se zagotavlja varne, udobne in zdrave
pogoje za bivanje ter ohranja biotska raznovrstnost, naravne vrednote,
kulturna dediščina in druge kakovosti naravnega in bivalnega okolja ter
omogoča povezanost habitatov v naselju z naravo zunaj naselja. V ostalih
naseljih se omogoči ohranitev obstoječih funkcij ali pa se omogoči
širitev le za obstoječe dejavnosti v prostoru. |
(9) Na območjih z
izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj manjših lokalnih
središč, ki primarno zagotavljajo ustrezno oskrbo in raven javnih
funkcij za obseg svojega gravitacijskega območja. Lokalna središča
Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum predstavljajo območja krepitve
in zagotavljanja ugodnih prostorskih razmer za družbeni in gospodarski
razvoj. |
(10) Pri načrtovanju
in urejanju podeželskih naselij in vasi se upošteva razvojne trende in
hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo. Prenavlja, razvija,
ohranja in posodablja se obstoječi stavbni fond ter novogradnje
urbanistično in arhitekturno prilagaja tradicionalni strukturi.
|
(11) Vsa pomembnejša
podeželska naselja in zaselke, se oživlja z izboljševanjem
infrastrukture in vzpodbujanjem razvoja, ki bo temeljil na naravnih
virih. Njihov razvoj je povezan z njihovim vključevanjem v omrežje
turistične in prometne infrastrukture. Dopušča se gradnja znotraj
obstoječih stavbnih zemljišč ob upoštevanju izboljšanja pogojev za
bivanje in v smeri opravljanja, primarno kmetijskih dejavnosti in
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Razvoj se omogoči predvsem z
dozidavami objektov v sklopu obstoječih stavbnih zemljišč. Prednost ima
prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in
ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. |
(12) Zaradi
preprečevanja imisijskih vplivov se poskrbi za primerno oddaljenost
stanovanjskih hiš od kmetijskih objektov. Omogoča se gradnjo novih ali
nadomestnih kmetij in prenovo oziroma posodobitev funkcionalnih objektov
ter jih usposablja za sodobno kmetovanje. Skrbi se za neoviran in varen
dostop do gospodarskih dvorišč ter transportne možnosti. Omogoča se
neovirane prometne povezave in hiter dostop do obdelovalnih površin.
|
(13) Vsa obstoječa
stavbna zemljišča naselij izven območij urbanističnih načrtov se
ohranja, če s tem odlokom ni drugače opredeljeno. |
20. člen |
(razvoj dejavnosti v
naseljih) |
(1) Stanovanjska
območja so namenjena bivanju in umestitvi nemotečih spremljajočih
dejavnosti, ki se načrtujejo na novih še nepozidanih stanovanjskih
površinah, znotraj in na obrobju obstoječih naselij v navezavi na
obstoječe prometno omrežje in v funkciji gospodarskega razvoja samega
naselja. Obstoječa obrt in proizvodnja se ohranja. |
(2) Na območju
stanovanjsko-počitniških naselij Peške Kandrše, Dolgo Brdo pri Mlinšah,
Tirna in Kolovrat se za stanovanjsko gradnjo načrtujejo širitve. Ostala
počitniška naselja se spremenijo v stanovanjska. |
(3) Centralne
dejavnosti so predvidene v središčih naselij, ob pomembnejših
prometnicah, pri vhodih v naselja in v križiščih glavnih prometnic, kjer
se vzpodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij ter programov storitve
in oskrbe prebivalstva. Pomembnejša območja centralnih dejavnosti so
zgoščene v urbani osi mest, Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake, kot
pomembnejših lokalnih središčih. Osnovne dejavnosti v manjših lokalnih
središčih in njihovem zaledju, Čemšenik, Mlinše, Šentlambert in Podkum,
so predvsem oskrbne in storitvenih dejavnosti ter novo stanovanjsko
dejavnostjo, pogojena z razvojem infrastrukture. V manjših lokalnih
središčih se prednostno razvijajo dejavnosti turizma s poudarkom na
vzpodbujanju povezav med kmetijstvom in turizmom. |
(4) Proizvodne
dejavnosti so razmeščene na območjih obstoječih proizvodnih kompleksov v
naseljih Zagorje ob Savi, Kisovec, Izlake, izjemoma v lokalnih
središčih, izven teh pa nova območja proizvodnih dejavnosti niso
predvidena. Obstoječe cone se ohranjajo v enakem obsegu, oziroma z
minimalnimi prostorskimi širitvami. |
(5) Posebna območja,
površine za turizem: v občini so že delujoči turistični in
športnorekreacijski centri, in sicer v Medijskih Toplicah v Izlakah,
Zagorju ob Savi in Kisovcu. Izlake predstavljajo središče širšega
turističnega območja v regiji. Sočasno se razvoj turizma usmerja v
številna manjša športno-rekreacijska območja v okviru naselij ali poleg
naselij, kjer se turistična in športna funkcija povezujeta. V prihodnje
se usmerja turistične dejavnosti v manjše družinske hotele, penzione,
gostišča, turistične kmetije in podeželske turistične objekte.
|
(6) Območja zelenih
površin: |
V naseljih z večjim
številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se zagotavlja
načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne
in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo
in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, v jedrih naselij, v
območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se
zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih
površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Načrtovana zasnova zelenih
površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven
naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s tem
prispeva h graditvi identitete naselja. |
Parki se nahajajo v
urbanih naseljih (Zagorju ob Savi, Kisovcu in Izlakah). Največji je v
severnem delu občinskega središča Zagorje ob Savi, ki se imenuje Ruardi.
|
Zelene površine so
določene na območju pokopališč v Zagorju ob Savi in Izlakah ter ob
predvidenem v Kisovcu, kot obrežni zeleni pas pa znotraj mest ob
vodotokih (Mediji, Kotredeščici ipd.) |
Vzpodbuja se razvoj
območij za rekreacijo v naravnem okolju: smučišč na Vidrgi, Mareli,
Prvinah, Vrhu in Kalu. |
(7) Ostala območja,
območja mineralnih surovin: |
Na območju
Ruardi–Zagorje ob Savi se izvaja sanacija degradiranih rudniških
površin. Zaradi opuščanja rudarske dejavnosti se na tem obširnem območju
usmerja v gradnjo potrebnih infrastrukturnih omrežij, novih proizvodnih
in tehnoloških parkov s poudarkom na podjetništvu, nove gospodarske cone
ali za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih dejavnosti, kot so
kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne in druge
dejavnosti. |
Na območju
površinskih kopov Borovnik (obrtne cone Kisovec) in Suhi potok (Briše)
se, po popolni in trajni opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin na
posameznih delih pridobivalnega prostora, že izvaja dokončna sanacija
okolja. |
21. člen |
(sanacija in prenova
razpršene gradnje) |
(1) V prostoru občine
ni območij, ki bi jih s sanacijo razpršene gradnje lahko opredelili kot
izrazito zaključeno območje poselitve ali kot novo naselje. |
(2) Razpršena
gradnja, ki se sanira z vključitvijo v naselje, je prisotna pri
določenih obstoječih naseljih oziroma razpršeni poselitvi v občini.
Upoštevane so funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naseljih
ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu
racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave. |
22. člen |
(ohranjanje poselitve
na območjih razpršene poselitve) |
(1) Izven urbanih
naselij in lokalnih središč ter drugih naselij v občini, se v odprtem
prostoru ohranja avtohtona razpršena poselitev. |
(2) Območja razpršene
poselitve se ohranja kot poselitveni vzorec. Z omogočanjem gradenj na
tovrstnih območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja
kulturno krajino, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu
zaraščanju z gozdom. Za potrebe razvoja kmetij oziroma dopustnih
dejavnosti v prostoru, se na območju razpršene poselitve omogočajo
novogradnje ter postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. V kolikor
ni možnosti v naselju se omogoči širitev ob robu kmetije. |
23. člen |
(urbanistično
oblikovanje naselij) |
(1) Naselbinska
struktura naselij temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih in
se kot taka v celoti ohranja. Pri večini naselij podeželskega tipa:
Mlinše, Šentlambert, Podkum, Briše, Borovak pri Podkumu, Borje pri
Mlinšah, Borje, Brezje, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Dobrljevo pri
Kandršah, Dolgo Brdo, Golče, Hrastnik pri Trojanah, Jazbine, Jesenovo,
Kal, Klenovik, Kolk, Kolovrat, Krivica, Kotredež, Loke pri Zagorju, Mala
Peč, Mali Kum, Okrog, Orlek, Padež, Prečna, Pungart, Ravne pri Mlinšah,
Podkum, Senožeti, Spodnje Izlake, Šemnik, Šentgotard, Špital, Tirna,
Trata, Vrh pri Mlinšah, Vodice, Višnje, Zabava, Zgornje Čolnišče,
Zgornje Izlake, Zlokarje, Zaloka, Zgornje Ržiše, Znojile, je potrebno
upoštevati notranjo strukturo naselja, s strnjenim jedrom ali trgom ter
avtohtoni vzorec oblikovanja objektov. Kvalitetni naravni elementi v
naseljih (parkovna ureditev, drevoredi, posamezna drevesa v javnem
vaškem prostoru in podobno) se ohranjajo. V naseljih se ob vodotokih
ohranjajo obvodna vegetacija in zeleni pasovi. |
(2) V urbanih
naseljih, za katere je izdelan urbanistični načrt, se določijo območja
pozidave, ki sledijo novim modernejšim urbanim in arhitektonskim
značilnostim. |
(3) V naseljih se
uporablja enotna urbana oprema (klopi, obveščevalni panoji, ulične
svetilke in podobno). |
24. člen |
(prenova naselij in
območij) |
(1) S stališča
varovanja kulturne dediščine je predvidena prenova naselja Mali Kum.
|
(2) Prenova na
območju varovane enote Okrogarjeva kolonija v Zagorju ob Savi je
predvidena z obstoječim izvedbenim aktom. |
(3) Omogoči se
prenova industrijskih območij. |
(4) Omogoči se
prenova območij, za katere se naknadno ugotovi, da so potrebna prenove. |
7. Usmeritve za
razvoj v krajini |
25. člen |
(razvojna območja za
posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire) |
(1) Kmetijstvo
|
– Občina Zagorje ob
Savi nima izrazitega pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo.
Večina kmetijskih zemljišč ima slabše talne lastnosti, lego, naklon, kar
je opredeljeno kot druga kmetijska zemljišča. |
– Zagotavlja se
osnovno gospodarsko in družbeno infrastrukturo, ustrezno se upravlja z
naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje naravne in kulturne
dediščine. |
– V hribovitem delu
občine se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo ter preprečuje zaraščanje
kmetijskih površin in omogoča pogoje za izvajalce teh ukrepov.
|
– Območja najboljših
kmetijskih zemljišč, ki so trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe in
se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč, so na
območjih enot urejanja prostora: IZ 6, SI 2 in TR 1. |
– Za potrebe
opravljanja kmetijske dejavnosti se usposobijo nova, nadomestna
kmetijska zemljišča, namenjena za kmetijsko rabo. Območja, na katerih je
predvideno nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so v enotah
urejanja prostora od OP 1/1336 do OP 1/1343 (Izvedbeni del OPN).
|
– Spodbuja se
ekološki način kmetovanja in kmetovanje brez gensko spremenjenih
organizmov. |
– Sanacija in
izboljšanje kmetijskih zemljišč je obvezen sestavni del sanacije in
rekultivacije površin pridobivalnega prostora rjavega premoga.
|
– V občini je
potrebno posebno pozornost posvečati dopolnilnim dejavnostim na
kmetijah. Pri tem ima večjo vlogo predelava živil živalskega in
rastlinskega izvora. Vzpodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah se
podpira in vzpodbuja tudi v drugih razvojnih načrtih in programih
občine. |
– Za izboljšave
kmetijskih zemljišč je dovoljeno izvajati agrooperacije v skladu s
pristojno zakonodajo. |
– Varčna in
večnamenska raba tal na območjih, ki so predvideni za sezonske
aktivnosti (zimska rekreacija, šport) se lahko čez leto neovirano izvaja
kot kmetijska dejavnost (travniki, pašniki). |
(2) Gozdarstvo
|
– Na območju občine
je okoli petina varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.
Varovalni funkciji se v takih primerih pogosto pridruži še zaščitna
funkcija (funkciji se prekrivata). Gozdovi imajo poudarjeno
higiensko-zdravstveno funkcijo, ki je izrazita v zimskem času.
|
– Spodbuja se
gospodarska ter rekreacijska ali druga raba gozdov, ki ne ogroža gozdnih
ekosistemov. Njihov rekreacijski potencial se v bližini naselij primerno
izkoristi v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij. Sklenjenost
gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega
ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.
|
– Za trajno
ohranjanje in izboljšanje splošno in gospodarsko koristnih funkcij
gozdov je obvezna sanacija plazovitih in od posledic rudarjenja
poškodovanih območij. V revizijskih gozdno-gospodarskih načrtih je
potrebno upoštevati poudarjeno ekološko, socialno in rekreacijsko
funkcijo primestnih in obrobnih gozdov poselitvenih območij na obrobju
Zagorja, Kisovca in Izlak. Na celotnem območju Ravenske vasi in delno
Sela je obvezna sanacija gozdov. |
– Gozdnogospodarski
načrti, predvsem njihov vidik opredeljevanja in vrednotenja funkcij
gozda, je usklajen s predhodno ali sočasno pripravljenimi sektorskimi
programi za varstvo naravne in kulturne dediščine, vodnega gospodarstva,
kmetijstva, rekreacije in turizma. V okviru spreminjanja namenske rabe
pa je potrebno upoštevati, da se stanje funkcij gozda s spremenjenimi
rabami tudi spreminja. Posamezne funkcije lahko pridobivajo na pomenu
(dvig stopnje poudarjenosti). |
– Velikega pomena je
tudi ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov, ki se kaže v
zmanjšanju erozije, moči vetra, hrupa, snežnih plazov ter v izboljšanju
vodnih razmer, blaženju podnebnih skrajnosti in v prispevku gozda k
čistosti zraka. Zaradi večnamenske funkcije gozda je potrebno urejati
tudi razvoj gozdov in dejavnosti z namenom rabe gozdov za rekreacijo,
turizem, vzgojo, pouk in raziskovanje. |
– Ohranitev naravnega
okolja in ekološkega ravnotežja v krajini. Potrebna je ohranitev
primerne gozdnatosti v vseh krajinah in preprečevanje drobljenja gozdnih
površin. Pomembna je ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih
robov ter skupin drevja, posameznih dreves, obvodnega gozdnega rastja,
protivetrnih pasov in omejkov zunaj gozda, skrb za ohranitev in razvoj
vodnih ekosistemov v gozdnem prostoru. |
– Ohranitev
poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izboljševanje kakovosti
življenja na podeželju (pospeševanje celovitega razvoja podeželja in
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah). |
– Vožnja v območju
gozdov, izven kategoriziranih cest in gozdnih cest (po gozdnih poteh in
vlakah), v skladu s predpisi, ni dovoljena. Za vožnjo s kolesom brez
motorja in ježo, ki sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih
označenih poteh na območjih gozdnih površin, so pogoji določene v
prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarska
območja. |
– Na gozdnih cestah
in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v
območjih, ki so zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni
rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati,
varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom) je prepovedano
organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za
testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim
podobne oblike uporabe. |
(3) Turizem in
rekreacija |
Prostorski razvoj
turistične dejavnosti je ob upoštevanju naravnih danosti prostora (viri
termalno-zdravilne vode, bogata naravna in kulturna dediščina, pestrost
krajinskega prostora) in ustvarjenih turistično in športnorekreacijskih
centrov, opredeljen v urejanje in dograditev nosilnih območij za
rekreacijo in turizem kot so območja za rekreacijo v naravnem okolju ter
na smučiščih na Mareli, Kalu, Vrhu, Prvinah in na Vidrgi. |
Za potrebe in razvoj
turizma bo potrebno urediti pohodniške, kolesarske, gozdne, učne in
konjeniške poti, obnoviti in urediti prometno infrastrukturo, urediti
razgledne ploščadi na razglednih točkah, urediti prostore za prireditve
v naravi, urediti javne odprte površine v naseljih in urediti komunalno
infrastrukturo. |
Turistično
zdraviliško-rehabilitacijsko kompleks Medijske Toplice na Izlakah
(zaradi naravnih danosti in že obstoječe ponudbe turizma, ki se usmerja
v zdraviliško-rehabilitacijsko ponudbo Medijskih toplic ter zaradi že
obstoječih znanj in sposobnosti izvajanja specifičnih
zdraviliško-rehabilitacijskih storitev, bi kazalo nadaljnji razvoj
turistično-zdraviliškega centra Medijske Toplice usmerjati v produkte in
storitve socialnega turizma. |
(4) Mineralne
surovine |
– Podzemni
pridobivalni prostor bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi
obsega okoli 10 %
celotne površine občine. Je s predpisi zavarovano območje pomembnejše
rudnine in s strategijo sanacije površin obvezno izhodišče Strategije
prostorskega razvoja Republike Slovenije. Prioritetna naloga
prostorskega urejanja je vzpostavitev prvotnega stanja oziroma
ravnotežja v prostoru. Umeščanje novih kopov na območja nacionalne
prepoznavnosti in naravne kakovosti načeloma ni dopustno. |
– Sanacija celotnega
območja pridobivalnega prostora bivšega rudnika rjavega premoga Zagorje
ob Savi, plazovitih in vplivnih območij odkopavanja je prioritetna
naloga prostorskega urejanja, z vzpostavitvijo prvotnega stanja oziroma
ravnotežja v prostoru. Za celotno območje pridobivalnega prostora
bivšega rudnika rjavega premoga, sta določeni enoti urejanja prostora
(OP4 in OP5), ki se urejata s sprejetimi občinskimi prostorskimi akti,
navedenimi v 50. členu tega odloka. |
– Na območju občine
sta dva pridobivalna prostora (kamnolom tehničnega kamna – dolomita in
kamnolom apnenca za industrijske namene), za katera je bila podeljena
rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje. Območje pridobivalnega
prostora je z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje
mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površina
nadzemnega pridobivalnega prostora). Za navedeni območji pridobivalnega
prostora, namenjenima izkoriščanju mineralnih surovin, sta določeni
enoti urejanja prostora (OP2 in OP3), ki se urejata s sprejetimi
občinskimi prostorskimi akti, navedenimi v 50. členu tega odloka.
|
– Sanacija nelegalnih
kopov, ki ogrožajo premoženje in zdravje ljudi, je prioritetna, zanjo je
potrebno izdelati sanacijski načrt, v skladu s področno zakonodajo.
|
– V primeru
izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala
ali je upravičeno določeno območje opredeliti, kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
26. člen |
(posebna območja,
kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora) |
(1) Na območju Občine
Zagorje ob Savi je prisotnih več varovanih območij. Med njimi je šest
območij Natura 2000. Eno je opredeljeno kot območje določeno po
direktivi o pticah – SPA, ostala območja so določena po direktivi o
habitatnih tipih – pSCI. (Čemšeniška planina, Reber, Medija, Kum,
Kandrše, Posavsko hribovje). |
(2) Ekološko pomembna
območja v občino so: Zasavsko hribovje, Kum, Kandrše, Sava od Mavčič do
Save, Čemšeniška planina, Medija. |
(3) Na območju Občine
Zagorje ob Savi je večje število naravnih vrednot ter večje število
zavarovanih naravnih vrednot. Dve izmed slednjih sta območji (jama
Štangovc in Gamberk), ostalo so točkovne zavarovane naravne vrednote,
kjer gre predvsem za dendrološko naravno dediščino. |
(4) Celotno območje
občine, razen Čemšeniške planine, prekrivajo območja pričakovanih
naravnih vrednot. Laški zaliv predstavlja nahajališča miocenskih fosilov
nekdanjega najzahodnejšega dela Tetide (pramorje). Mamolj – Polšniški
hrib je nahajališče karbonske flore, katerega del poseže v območje
občino. |
(5) Občina Zagorje ob
Savi ima bogato kulturno dediščino. Na območju je trenutno evidentiranih
251 enot kulturne dediščine. Velik delež enot zavarovane kulturne
dediščine predstavljajo zgodovinski spomeniki (posvečeni padlim v drugi
svetovni vojni). Poseben poudarek je na varovanju na območju kulturnih
krajin Golče, Čolnišče, Čemšenik, Šentgotard, Kolovrat, ohranjajo in
razvijajo pa se tudi kvalitete arheološke, tehnične, etnološke,
naselbinske, umetnostno-zgodovinske in memorialne dediščine, spomenikov
oblikovane narave in dreves v sklopu kulturne dediščine. |
(6) Na območju Občine
Zagorje ob Savi so določena vodovarstvena območja 24-tih vodnih virov:
Šemnik, vas Šemnik, Strahovlje, Vas Strahovlje, Ribnik, Kotredež, Rove,
Lošč, vrtina Sava, Izlake – Zabreznik, Izlake, Čolnišče, Šentlambert,
Tirna, Mlinše, Vidrga, Peške Kandrše, Jesenovo, Čemšenik, Brezje,
Šentgotard, Gorenja vas, Podkum in Laze – Šklendrovec, kjer so
predpisani varstveni ukrepi za neposredno zaščito zajetja ali črpališča
v notranji vodovarstveni coni (območje najstrožje zaščite), zunanji
(območje stroge zdravstvene zaščite) in vplivni vodovarstveni coni
(območje z blagim režimom zaščite). |
(7) V 1. razred
kategorizacije vodotokov sodi reka Sava. Vodotok Sopota sodi v 1.–2.
razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu
in mora biti izvzet iz vsakršne gospodarske rabe. |
(8) Urejanje vseh
vodotokov mora temeljiti na sonaravnem, stalnem in načrtnem vzdrževanju
strug in brežin. |
(9) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za
gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega
javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
27. člen |
(ogrožena območja in
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Posebno pozornost
je potrebno zagotoviti na območjih vodotokov, kjer je ogroženost zaradi
poplav in hudournikov (potoki). Na teh območjih je potrebno zagotoviti
varne življenjske razmere, ki ne ogrožajo človekovega življenja ali
njegove materialne dobrine. Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno,
razen v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta odlok in predpisi s
področja urejanja voda. |
(2) Poplavna območja
v občini se nahajajo ob iztoku Kotredeščice v Medijo, ob Kotredeščici
med plazom Ruardi in ribiškim domom, ob Kotredeščici s pritoki od
vključno Kotredeža do izvira v Znojilah, ob Mediji nad tovarno ETI na
Izlakah in celotni Mediji nad sotočjem s Kandrščico, ob Kandrščici in
pritoku v Mlinšah ter pod in nad Vidrgo, ob Orehovici s pritoki nad
Medijskimi toplicami, ob celotnem Lesjem in Konjskem potoku ter
Kolovratščici, ob pritokih Drtijščice v Kandršah in vzdolž reke Save. Za
navedena območja se izdela hidrološko hidravlično študijo, ki obravnava
celotno občino. |
(3) Na poplavno
ogroženih območjih, za naselje Zagorje ob Savi, v enotah prostora ZS
1/1, ZS 3/1, ZS 10 in ZS 18/1, velja, da gradnja novih in dozidava
obstoječih stavb ni dovoljena, dokler ne bo na podlagi hidrološko
hidravlične študije za območje celotne občine preverjena možnost posegov
glede na razred nevarnosti in izvedeni omilitveni ukrepi. Prav tako ni
dovoljena sprememba obstoječih in vnos novih dejavnosti. Dovoljeno je le
vzdrževanje obstoječih objektov, brez povečevanja njihovih zmogljivosti.
|
(4) Pri dovoljenih
posegih na poplavna in erozijska območja se upošteva omejitve in ukrepe
iz izdelanih hidrološko-hidravličnih študij. |
(5) Poplavno ogrožena
območja in razredi poplavne nevarnosti na osnovi izdelanih strokovnih
podlag so prikazana na grafiki »Grafični prikaz varstvenih režimov« kot
del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo. |
(6) Za območja, kjer
razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta opozorilna
karta poplav. |
(7) Za obstoječa
pozidana stavbna zemljišča znotraj poplavnih območij se dovoljuje samo
vzdrževanje objektov, gradnje novih objektov niso dovoljene do
preveritve možnosti gradnje, s predhodno obvezno izdelavo hidrološko
hidravlične študije in v skladu s predpisi s področja urejanja voda.
Izdelava hidrološko hidravlične študije še ne pomeni, da bo za
predvideni poseg tudi izdano vodno soglasje. |
(8) Na območjih v
občini, za katere so določeni razredi poplavne nevarnosti, so dovoljene
le dejavnosti in posegi, ki jih dovoljujejo veljavni predpisi s teh
področij, ob pogoju, da so omilitveni ukrepi izvedeni pred načrtovanim
posegom. |
(9) Prioritetno se
izvedejo vodnogospodarske ureditve na vodotokih, ki s poplavami ogrožajo
območja naselij (Mlinše, Vidrga, Medija, Rove, Kotredež, Jesenovska
žaga, Briše, Razpotje, Izlake ob Lesjem potoku, Orehovica, Loke, Selo,
Potoška vas). Tudi obstoječa stavbna zemljišča na območju razpršene
poselitve je potrebno lokalno zavarovati. |
(10) Na območju
varovalnih gozdov posegi v podtalje ali vegetacijo niso dopustni, kadar
bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne
zarasti oziroma kadar bi s posegi vzpodbudili erozijske procese. V
varovalnih gozdovih so izjemoma dopustni ukrepi in posegi, ki so
opredeljeni z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti, so skladni z
varstvenimi režimi in zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne,
hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. Dovoljene so
sanitarne sečnje in sanacijski ukrepi. Za poseg v varovalne gozdove je
potrebno dovoljenje pristojnega ministrstva. |
(11) Objekte in
naprave za varstvo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami
oziroma njihove lokacije, se ažurno določa v oceni ogroženosti občine in
načrtu zaščite in reševanja v občini. |
(12) V izjemnih
primerih potrebnih površin za množične pokope ljudi (izven obstoječih
pokopališč) ali živali (izven obstoječih kadavrov), se uporabi lokacije
izven naselij, ki niso v območjih poplavnih voda oziroma so izven
erozijskih območij ali ne posegajo v podtalnico. |
(13) Za možnost
uporabe potencialnih lokacij, ki se namenijo v prostoru občine za
evakuacijo ali zbiranje (tudi kampiranje, razdeljevanje ipd), se
prioritetno uporabijo večji objekti (telovadnice, dvorane ipd) in večje
zelene površine (stadioni, športni parki ipd), ki so že opremljene z
nujno potrebno infrastrukturo. |
(14) V izjemnih
primerih se za začasno ali stalno odlaganje ruševin uporabi obstoječa
lokacija zbirnega centra za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
(kompleks IGM) oziroma deponija za gradbene odpadke (Lipovški vrh na
območju Suhega potoka). Za začasne odlagalne površine materiala se lahko
uporabi tudi vse večje površine (športna igrišča, parkirišča, ipd), ki
so ustrezno komunalno opremljene (dostopi, tlakovanje, ostalo) ter niso
opredeljena za druge namene v izjemnih razmerah. |
(15) Za možnost
uporabe potencialnih lokacij za namene in potrebe, ki so navedeni v
gornjih alinejah tega člena, se vse lokacije postopoma opremlja s
potrebno komunalno infrastrukturo. Sprememba namenske rabe ni potrebna.
|
(16) Območja lokacij
za objekte in naprave potrebnih za varstvo in zaščito pred naravnimi in
drugimi nesrečami so opredeljena na podlagi ocene ogroženosti občine in
načrta zaščite in reševanja v občini in so prikazane v posebnih
grafičnih prilogah – »Zasnova območij za potrebe obrambe ter zaščite in
reševanja«. |
28. člen |
(območja in objekti
za potrebe obrambe) |
V Občini Zagorje ob
Savi ni določenih območij in objektov za potrebe obrambe. |
8. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč |
29. člen |
(1) Izhodišče za
določitev namenske rabe zemljišč je veljavni prostorski plan, v katerem
so določena stavbna zemljišča in strokovne podlage za poselitev, s
katerimi je določena dejanska meja naselij. |
(2) Namenska raba
kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč je določena na podlagi
smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob
upoštevanju razvojnih potreb in teženj. |
9. Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
30. člen |
(1) Območja poselitve
so, na podlagi strokovnih podlag, razdeljena na enote urejanja prostora.
Enote urejanja so določene na osnovi strokovnih podlag, ugotovljeno
enako namensko rabo, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično
oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji
urejanja in oblikovanja prostora. |
(2) Prostorsko
izvedbeni pogoji so določeni za območja urbanističnih načrtov, naselij
ter odprtega prostora oziroma namenske rabe znotraj njega. |
(3) Za območja, ki so
predvidena za urejanje z OPPN, so določeni posebni pogoji. V teh
območjih so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN,
podani pa so tudi pogoji ter usmeritve za izdelavo OPPN. |
(4) Projektni pogoji,
ki so jih nosilci urejanja prostora podali skupaj z mnenji, k predlogu
tega OPN, so sestavni del tega odloka. |
10. Koncept
prostorskega razvoja urbanih središč |
10.1. Urbanistični
načrt za urbano središče Zagorje ob Savi |
31. člen |
(koncept razvoja
naselja) |
(1) Zagorje ob Savi
je urbano naselje, ki se razvija s funkcijo pomembnejšega lokalnega
središča (medobčinskega pomena) in hkrati središče ožjega nacionalnega
pomena (somestje). Prostorski razvoj za dejavnosti v naselju se
zagotavlja na območju Urbanističnega načrta Zagorje ob Savi (v
nadaljevanju teksta: UN Zagorje ob Savi). |
(2) Mesto nima večjih
možnosti notranjega razvoja, saj je obstoječa pozidava intenzivna in
sega ponekod do samega roba naravnih omejitev, ki jo predstavlja strma
konfiguracija terena in gozdni rob. Tako je razvoj mesta možen le v
smeri severa, ob Mediji in Kotredeščici, večinoma na območje
pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga (Ruardi). |
(3) Mesto se
navznoter lahko razvija le s prenovo manjših območij Okrogarjeve
kolonije, Toplic, Farčnikove kolonije in mestnega jedra, pri čemer se
ohranja ter izboljšuje kakovost bivalnega okolja. |
(4) Ohranjajo se
identitete starejšega dela mesta okoli cerkve in mestnega središča.
Mestno središče je sodobno zasnovano, saj vsebuje vse mestotvorne
funkcije, ki jih mesto in občina potrebuje poleg prostorskih ciljev za
gospodarski in socialni razvoj ter za kvalitetnejše bivanje.
|
(5) V središču mesta
se razvijajo centralne dejavnosti, ki nadomeščajo proizvodnjo.
Stanovanjske površine se načrtujejo na obrobju mesta, ob Kotredeščici in
Mediji. Površine za industrijo so v ozki dolini južnega dela mesta.
|
(6) Opuščeni kamnolom
(IGM), v sklopu katerega je urejen občinski zbirni center odpadkov, se
ob robovih sanira v zelene površine. |
(7) Površine za šport
in rekreacijo se usmerjajo na območje pridobivalnega prostora rjavega
premoga – Ruardi, na skrajnem severu, kjer je urejeno vzletišče, športna
igrišča in druge ureditve v sklopu Evroparka. |
(8) Površine za
širitev pokopališča se načrtujejo proti severu, med pokopališčem in
območjem centralnih dejavnosti se varuje zeleni pas. |
(9) Območje ob južnem
vstopu v mesto, med cesto in Savo, se površine predvidijo za centralne
dejavnosti in okoljsko infrastrukturo, v sklopu katere se načrtuje
centralna čistilna naprava. |
(10) Na območju
železniške postaje, na levem bregu Save, se ohranjajo površine za
potrebe prometne infrastrukture ter centralnih dejavnosti. |
(11) Z razvojem
mesta, se v mesto vključuje primestna naselja, ki so funkcionalno
povezana z mestom (Dolenja vas, Podvine, Podkraj, Toplice, Selo). |
32. člen |
(koncept prometnega
omrežja) |
(1) Izven zgoščenega
tkiva UN Zagorje ob Savi se načrtujeta dve mestni obvoznici. Znotraj
mesta se ohranja koridor za eno obvoznico. Obvoznice bodo močno
razbremenile center mesta tranzitnega prometa. Koridorji za traso novih
cest – obvoznic so predstavljeni na strateškem nivoju, da ohranjajo
rezervat v prostoru. Pri načrtovanju posega v prostor je potrebno
upoštevati območje sanacije opuščenih rudniških površin rudnika premoga
v zapiranju. |
(2) Zahodna mestna
obvoznica poteka v smeri od severa proti jugu. Začne se s križiščem z
regionalno cesto I. reda št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje, na območju
Podkraja, nadaljuje v predoru, pod Vrhom, in pride iz tunela pred reko
Savo. Trasa nato prečka reko Savo preko novega mostu do glavne ceste II.
reda št. 108 Ljubljana–Litija–Zidani most. |
(3) Severna obvoznica
poteka v smeri od vzhoda proti zahodu, po severni strani mesta, območju
Ruardi in se v največji možni meri prilagaja obstoječem terenu.
|
(4) Vzhodna mestna
obvoznica predstavlja varovano traso mestne ceste, ki ima funkcijo
pomembne napajalne ceste dveh mest (somestje Zagorje ob Savi–Trbovlje).
Obvoznica poteka od »Komunale Zagorje«, se nadaljuje ob Kotredeščici ter
naprej vse do Slačnika, kjer se naveže na obstoječo cestno povezavo za
Trbovlje. |
(5) Poleg obvoznic se
načrtujejo modernizacije, rekonstrukcije mestnih cest in ulic ter
asfaltiranja (tlakovanje) cestnih površin. |
(6) Sočasno se
načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje
prometa, velika pozornost pa se posveča razvoju javnega potniškega
prometa. Hkrati je potrebno razvejati javni potniški promet
(infrastrukturo in izboljšanje delovanja te oblike prevoza, z
izboljšanjem ponudbe, kvalitete in ekonomičnosti prevoza). |
33. člen |
(koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) |
(1) Ohranjanje
urbanistične in arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim
urejanjem in prenavljanjem mesta. Arhitekturno dopolnjevanje v
obstoječih in razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi
kvalitetni zazidavi na obravnavanem območju (v centru mesta ob Cesti
Borisa Kidriča in Cesti zmage). |
(2) Različnost in
posebnost odprtega in grajenega prostora se ohranja tako, da se upošteva
topografija, originalnost, celovitost prepoznavnosti in kontinuiteta
prostora zaradi varovanja kakovostnih značilnosti mesta (zasnova
Cankarjevega trga, parkovna ureditev pri delavskem domu), predvsem
tistih, ki so del videza mesta in tipologije mestne zazidave. Pri
načrtovanju se izvede krajinska sanacija in arhitekturno preoblikovanje
vstopnih vedut v mesto Zagorje ob Savi (območje IGM, na jugu, ob
Kolodvorski cesti), obcestna zazidava v Toplicah, na zahodu, ob
Kopališki cesti in v manjši meri na skrajnem severovzhodu, ob Cesti 9.
avgusta. |
(3) V mestu se
poudarjeno ohranja, varuje in prenavlja stavbno dediščino. Pri prenovi,
načrtovanju, oblikovanju in urejanju naselij se upošteva ohranjeno in
prepoznavno kulturo stavbarstva preteklih obdobij (rudarsko naselje,
Okrogarjeva kolonija) in pri tem uravnovesi sodobna tehnološka in
oblikovna izhodišča z obstoječimi vrednotami (v centru in na zahodu).
|
(4) S strokovnim
vedenjem se posodablja posamezne značilne arhitekturne stvaritve, ki
imajo pričevalno vrednost in ponazarjajo značilnosti obdobij, v katerem
so nastale, predvsem arhitekturo novejših obdobjih, ki še ni zavarovana
na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Pri
posodabljanju se ohranja in varuje značilnosti, členjenost, strukturo in
druge podrobnosti posameznega objekta oziroma arhitekturne identitete
(cerkev sv. Petra in Pavla, žaga in mlin Podvine 47) ter zagotavljanja
varstva avtohtonih oblik stavbarstva ter oblikovanja objektov in urbane
opreme (spomeniki, spominske plošče). |
(5) Oblikovanje novih
zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto mesta. Odstopanje je
možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in
je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine.
|
(6) Mesto je z
obstoječimi objekti doseglo zgornjo mejo vertikalnega gabarita, ki je
meja za vse ostale objekte, ki se bodo na območju UN Zagorje ob Savi še
zgradili. Novi objekti na območju UN po višini ne smejo preseči višine
obstoječih objektov. |
34. člen |
(koncept zelenega
sistema) |
(1) Pri načrtovanju
in urejanju celotnega mesta ali njegovega posameznega dela se zagotavlja
zelene površine z oblikovanjem zelenega sistema mesta in zelenice (ob
Cesti zmage, ob Cesti 9. avgusta in v stanovanjskih soseskah), v
katerega se vključi vodni in obvodni prostor (obrežje Medije in
Kotredeščice ter Save). Z načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter
urejanjem rekreacijskih območij se vzdržuje razmerje med urbanim in
naravnim prostorom. V zaledju mesta se izkoristi možnosti sočasne
namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči
(območje Ruardi). |
(2) Šport in
rekreacijo se načrtuje v obstoječih objektih in napravah v območju UN
Zagorje ob Savi, s katerim se ohranja in omogoči namensko rabo za nove
zelene površine in za nove objekte na prostem, območje zagorskega
ribnika, kopališča – Selo in športni kompleks na Ocepkovi gmajni.
|
(3) Območja zelenih
površin tvori tudi mestno pokopališče, kateremu se zagotovi površine za
širitev v neposredni bližini. |
35. člen |
(koncept opremljanja
z gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Predvidi se
obnova, rekonstrukcija in vzdrževanje vodnih zajetij ter zagotovi
dodatno količino pitne vode z vrtino Sava. |
(2) Potrebna je
rekonstrukcija vodovodnega omrežja na območju pridobivalnega prostora
rjavega premoga, novi cevovodi so načrtovani ob predvideni obvoznici v
Potoški vasi, od avtopralnice do vodnega zbiralnika Selo in od
Delavskega doma do vodohrana Kolenc. |
(3) Pri načrtovanju
se prebivalcem zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo v količinah
skladno z veljavnimi standardi in učinkovito oskrbo z vodo za potrebe
hidrantnih omrežij. Postopoma se bo obnovilo mestno vodovodno omrežje z
vsemi hišnimi priključki. |
(4) Načrtuje se ločen
kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno vodo.
Načrtovana je dograditev kanalizacijskega omrežja s kolektorjem na več
odsekih z zaključkom na novo centralno čistilno napravo ob Savi.
|
(5) Plinovodno
omrežje se dogradi na celotnem ureditvenem območju mesta. |
(6) Predvidena je
širitev razdelilne transformatorske postaje v Potoški vasi ter sanacija
in dograditev podzemnega elektro omrežja in kabliranjem zračnih vodov.
|
(7) Na območju mesta
se načrtuje zbiralnice za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in
transportira v občinski zbirni center na jugu UN Zagorje ob Savi.
|
(8) Nove objekte v
poselitvenih območjih, namenjene trajnemu prebivanju, delu, zdravstvu,
rekreaciji, športu in drugim dejavnostim se priključuje na obstoječo
komunalno infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove
komunalne infrastrukture se nanjo priključi obstoječe objekte, namenjene
dejavnostim, navedenim na začetku odstavka. Ob izgradnji in obnovi,
infrastrukturnih naprav mesta, se sočasno preveri možnost navezave tudi
okoliških vasi in zaselkov. |
36. člen |
(koncept podrobnejše
namenske rabe) |
(1) V osrednjem delu
mesta Zagorja ob Savi se prostor nameni centralnim dejavnostim. V vseh
ostalih delih, s stavbno strukturo, se ohrani širša opredelitev območij
stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi. Območje ob vstopu v mesto (na
desnem bregu Save) se namenja umestitvi kvalitetnih centralnih
dejavnosti (servisnih) ter okoljske infrastrukture. Večji del
proizvodnih dejavnosti se ohranja v južnem delu mesta Zagorja ob Savi,
manjši območji ob prometnici v smeri Kotredeža ter kompleks v skrajnem
severozahodnem delu mesta, ob cesti proti Kisovcu. Površine, namenjene
športu in rekreaciji imajo vlogo zelenih cezur v obstoječem urbanem
tkivu. Opredeljene so kot zelene površine s specifično namensko rabo.
|
(2) Na območju UN
Zagorje ob Savi se ohranja obstoječi razpored dejavnosti znotraj mesta,
in sicer: |
– Območja stanovanj s
spremljajočimi centralnimi dejavnostmi zasedajo površine na vzhodnem,
zahodnem kraku in v centru mesta. Nove površine za stanovanjsko gradnjo
se predvidevajo kot minimalno logično nadaljevanje obstoječih
stanovanjskih površin navzven. |
– Območja centralnih
dejavnosti se razvijajo v obstoječem centru, ki poteka ob obeh krakih
glavnih prometnih osi med Medijo in Kotredeščico oziroma cerkvijo sv.
Petra in Pavla. |
– Območja proizvodnih
dejavnosti na jugu mesta, na levem bregu Save, ostajajo v obstoječem
okviru, brez možnosti širitve. Na teh območjih se omogoča sanacija
oziroma usmeritev v ekološko neoporečne programe. |
– Območje na jugu
mesta, na desnem bregu Save, se sanira z ureditvijo za potrebe okoljske
dejavnosti in reprezentativnih centralnih dejavnosti, ki si zaslužijo
tako pomembno lokacijo ob vstopu v mesto (ob prometnicah). |
– Območja mestnih
zelenih površin se predvidevajo na severu, z vključitvijo območja
Ruardi, v UN Zagorje ob Savi. V skladu s potrebami celovitega razvoja so
zelene površine potrebne za vsestranski razvoj drugih raznovrstnih
dejavnosti, kot so kulturne, športne, trgovske, turistične, prostočasne
in druge dejavnosti. |
– Območja in omrežja
prometne infrastrukture: državne ceste potekajo skozi mesto od severa
(na avtocesto Ljubljana–Maribor) proti jugu (na cesto Litija–Krško ob
Savi) in z odcepom (pri avtobusni postaji) proti Trbovljam in so
hrbtenica mestnega cestnega omrežja. Lokalne ceste in ulice v mestu
tvorijo nepravilno cestno mrežo in se (neposredno in posredno)
navezujejo na državne ceste, ki so dejansko zbirne ceste mesta. V mestu
poteka s cestno mrežo vzporedno omrežje za peš promet, v manjši meri pa
je zgrajeno kolesarsko omrežje. |
– Območja okoljske
infrastrukture so v južnem delu mesta, ob reki Savi. Na platoju sanacije
kamnoloma IGM je sodobna zbiralnica in sortirnica odpadnih surovin. Na
desnem bregu Save je predvidena centralna čistilna naprava za fekalne
odpadke za mesti (Zagorje ob Savi in Kisovec) z gravitacijskim zaledjem.
|
– Večje prometne
površine predstavlja območje železniške postaje, prometne ureditve ob
Mediji, v severozahodnem delu mesta ter v vzhodnem delu, ob
Kotredeščici. |
10.2. Urbanistični
načrt za urbano središče Kisovec |
37. člen |
(koncept razvoja
naselja) |
(1) Kisovec je urbano
naselje, pomembnejše lokalno središče, ki zagotavlja prostorski razvoj
dejavnosti občinskega pomena ter potreb po stanovanjih, proizvodnih
dejavnosti in centralnih dejavnostih. Naselje Kisovec se v pretežni meri
nahaja na območju znotraj pridobivalnega prostora rjavega premoga.
|
(2) Območje
urbanističnega načrta Kisovec (v nadaljevanju teksta: UN Kisovec) obsega
območje, ki se razprostira ob potoku Medija, med Izlakami in Zagorjem ob
Savi. |
(3) Večina širitev je
namenjena za stanovanjske površine, manjši del pa za potrebe družbenih
dejavnosti, in sicer širitev osnovne šole. Proizvodnja dejavnost se
razvija v zahodnem delu naselja, severno od obstoječe proizvodnje
dejavnosti. Obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in proizvodne
dejavnosti pa se usmerja v obstoječo gospodarsko cono, ki se je
formirala na vzhodu naselja. Zelene površine severno od gospodarske cone
se namenjajo za pokopališče ter rekreacijo. |
(4) Severno od
kamnoloma Borovnik, se v funkciji retenzijskih površin ohranjajo zelene
in kmetijske površine. Te predstavljajo ločnico med industrijskimi
dejavnostmi, ki se razvijajo v zahodnem delu naselja in osrednjimi
centralnimi dejavnostmi ter stanovanjskimi površinami na vzhodu. Druge
zelene površine so v jugovzhodnem delu naselja, kjer so športna igrišča
in skakalnica. Med stanovanjskimi površinami se kot zelene površine
ohranjajo vrtovi. |
(5) Koncept
predvideva razvoj stanovanjskih, proizvodnih in drugih gospodarskih
zmogljivosti. Ob tem se ne sme zanemariti večje socialne varnosti,
konkurenčnosti naselja, delovanja trga nepremičnin in razvoja različnih
proizvodnih in storitvenih dejavnosti. |
(6) Ohranjanje
identitete delov naselja (trškega jedra–Loke, izvozni jašek–rudnik) je
oblika urbanističnega urejanja naselij (prenova), ki vključuje poleg
prostorskih ciljev tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje
socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje. Izvaja se v morfološko in
funkcionalno zaokroženih območjih (obrtna cona Loke, Borovniško
naselje). S prenovo delov mesta ali posameznih stavb se ohranja in
izboljšuje kakovost bivalnega okolja, vzpostavlja nova raba opuščenih
območij in sanira degradirana območja. Pri prenovi se tehnično dediščino
obravnava sočasno ob upoštevanju njene ranljivosti. |
38. člen |
(koncept prometnega
omrežja) |
(1) Načrtuje se
izgradnja obvoznice skozi Kisovec in sicer po severni strani, severno od
obrtne cone in ob naselju Loke pri Zagorju, do preurejenega križišča.
Obstoječa regionalna cesta se na vmesnem delu prekategorizira.
|
(2) Vsa ostala
prometna infrastruktura mora zadostovati obremenitvi in vrsti prometa,
ki se odvija na njej, zato je potrebna rekonstrukcija, redno vzdrževanje
in modernizacija le-teh. |
(3) Poleg obvoznice
se načrtujejo modernizacije, rekonstrukcije in asfaltiranja cestnih
površin. |
(4) Sočasno se
načrtuje in podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje
prometa. Velika pozornost se posveča razvoju javnega potniškega prometa. |
39. člen |
(koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) |
(1) Zaradi ohranjanje
urbanističnih in arhitekturnih prepoznavnosti se izvaja načrtno urejanje
in prenavljanje mesta. Arhitekturno dopolnjevanje v obstoječih in
razširjenih območjih mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi
na obravnavanem območju ob glavni prometnici (Trg Pohorskega bataljona).
|
(2) Ohranja
značilnosti trškega jedra Loke pri Zagorju. Na severni in južni strani
mesta se ohranja novejši sodoben videz in tipologija mestne zazidave
južno od Trga Pohorskega bataljona. |
(3) Nova zazidava se
mora vklopiti v urbano celoto naselja. Odstopanje je možno le v primeru,
da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva
tudi iz vidika varstva kulturne dediščine. |
(4) Pri načrtovanju
zahodnega območja mesta (območje kamnoloma Borovnik) se izvede krajinska
sanacija in arhitekturno preoblikovanje vstopnih vedut v mesto.
|
(5) V naselju se
ohranja, varuje in prenavlja tehnično dediščino, ki jo predstavljajo
objekti in naprave zaprtega rudnika premoga. |
(6) Naselje je z
obstoječimi objekti doseglo tudi mejo vertikalnega gabarita, ki je meja
za vse bodoče objekte. Novi objekti po višini ne smejo preseči višine
obstoječih objektov. Najvišji gabarit na območju UN je P+5+M. |
40. člen |
(koncept zelenega
sistema) |
(1) Pri načrtovanju
in urejanju celotnega naselja ali njegovega posameznega dela se
zagotavlja zelene površine z oblikovanjem zelenega sistema in zelenic, v
katerega se vključi vodni in obvodni prostor (obrežje Medije). Z
načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij
se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju mesta
se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin s
kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (severno območje). |
(2) V sklopu zelenih
površin se na severovzhodu predvidijo površine za pokopališče ter šport
in rekreacijo. V jugovzhodnem delu naselja se ohranjajo obstoječe zelene
površine, kjer je skakalnica ter drugi športni objekti. Prav tako se
ohranjajo zeleni pasovi med stanovanjskimi površinami ter obvodni zeleni
pas ob Mediji. |
41. člen |
(koncept opremljanja
z gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Za obstoječo
komunalno infrastrukturo, ki se uporablja, se predvidi možnost
dograditve, obnove, rekonstrukcije in vzdrževanje. Dotrajana komunalna
infrastruktura se sanira. Sanira se zajetje Ribnik. Predvidena je
izgradnja vodnega zbiralnika in celotna obnova in dograditev vodovodnega
omrežja ter kanalizacijskega omrežja. Odvod odplak bo potekal po
predvidenem kolektorju iz Kisovca do Zagorja ob Savi v skupno čistilno
napravo. |
(2) Sočasno je
predvideno dograjevanje obstoječega plinovodnega omrežja. |
(3) V novih območjih
se uredi ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in komunalno odpadno
vodo. Za obstoječa, kot tudi za nova območja se izdela energetske
zasnove z analizami možnosti rabe lokalno razpoložljivih obnovljivih
virov energije. |
(4) Nove objekte,
namenjene bivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji, športu in drugim
dejavnostim se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo. Po
dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove komunalne infrastrukture se
nanjo priključi obstoječe objekte. |
42. člen |
(koncept podrobnejše
namenske rabe) |
(1) Na območju UN
Kisovec se ohranja obstoječi razpored dejavnosti znotraj naselja, in
sicer: |
– Območja stanovanj,
ki so pretežno namenjena bivanju, s centralnimi dejavnostmi se nahajajo
na severu in jugu UN Kisovec. |
– Območja centralnih
dejavnosti predvsem območja družbene javne infrastrukture, s področja
šolstva, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in
verskih dejavnosti se razvijajo in ostajajo v obstoječem centru na
severu in jugu UN Kisovec. |
– Območja proizvodnih
dejavnosti, ki so pretežno namenjena proizvodnim in servisnim
dejavnostim so locirana na vzhodu in zahodu UN Kisovec. |
– Obsežno območje
zelenih površin na severu je predvideno za umestitev pokopališča, ki ga
naselje sedaj nima, kakor tudi površin za izgradnjo športnih objektov in
naprav ter območje zelenih površin na jugu, ki se močno prepleta z
obstoječo individualno gradnjo, vendar se zaradi specifičnih razmer
terena (rudnik) ne sme pozidati, zato se zelene površine namenja
izboljšavi kvalitete bivanja (otroška igrišča, vrtički, parkovna
ureditev …). |
– Prometne površine
predstavljajo glavne prometnice skozi naselje. |
(2) V UN Kisovec se
vključijo površine na severu med naseljem Loke in obrtno cono ter med
regionalno cesto ob potoku Mediji. Na jugu zajemajo del območja Zlato
polje. Največji del širitve zajema na zahodu območje kamnoloma Borovnik
in proizvodnega obrata (Xella porobeton), ki se ju vključuje v območje
UN Kisovec. Ostale minimalne širitve se namenijo za stanovanjske
površine, manjši del pa za območje družbene infrastrukture, proizvodnje
in mešanih dejavnosti. |
10.3. Urbanistični
načrt za urbano središče Izlake |
43. člen |
(koncept razvoja
naselja) |
(1) Izlake so urbano
naselje, pomembnejše lokalno središče, z izrazito razvito zdraviliško
turistično dejavnostjo. |
(2) Območje
Urbanističnega načrta Izlake (v nadaljevanju teksta: UN Izlake) ima
zaradi razgibane konfiguracije terena značilno krakasto obliko črke »X«.
Razprostira se od Medijskih Toplic na severu, do izliva potoka Orehovice
v potok Medijo. |
(3) Centralne
dejavnosti se razvijajo v centru, med regionalno cesto in potokom
Orehovica ter na območju Medijskih Toplic. Stanovanjske površine se
razvijajo na severu (ob Lesjem potoku in ob potoku Orehovica) ter v
središču (območje Narofa, Gladeža). Na severozahodu so območja,
namenjena nadaljnjemu razvoju turizma in zdravstva. Razvoj obstoječih
proizvodnih dejavnosti na jugu se ohrani. Ob vstopu v naselje, na
jugovzhodu, se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti. |
(4) V UN so vključeni
deli naselij, ki so funkcionalno povezani z naseljem Izlake in območja
predvidenih širitev (Podlipovica, Obrezija, Medijske Toplice, Gladež). |
44. člen |
(koncept prometnega
omrežja) |
(1) Mimo zgoščenega
območja UN se načrtuje obvoznica. Obvoznica bo naselje Izlake
razbremenila tranzitnega prometa, ki poteka po regionalni cesti I. reda
št. 221 Trojane–Izlake–Trbovlje–Hrastnik–Šmarjeta. |
(2) Poleg obvoznice
se načrtujejo razne modernizacije, rekonstrukcije cest in ulic ter
asfaltiranja (tlakovanje) cestnih površin. Sočasno se načrtuje in
podpira razvoj površin za pešce, kolesarje ter umirjanje prometa.
|
(3) Načrtuje se
ureditev avtobusnih parkirišč za potrebe turistične dejavnosti. Peš in
kolesarske poti se načrtuje ob potoku Orehovica in Lesjem potoku. |
45. člen |
(koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) |
(1) Arhitekturno
oblikovanje v obstoječih in predvidenih območjih mora biti prilagojeno
obstoječi kvalitetni zazidavi na območju naselja. |
(2) Ohranja se
različnost in posebnost pozidave odprtega nižinskega dela naselja (ob
Mediji) in starejše grajene strukture na pobočju, oziroma v zajedah
višjega terena. |
(3) Na Izlakah se
mora ohraniti severna vstopna veduta (na cerkev sv. Mohorja in
Fortunata), zahodna veduta (območje gradu Medija) in vzhodna (na cerkev
sv. Jurija), ki je stičišče osi vseh vpadnic. |
(4) Pri posodabljanju
se ohranja in varuje značilnosti, členjenost, strukturo in druge
podrobnosti posameznega objekta oziroma arhitekturne identitete ter
zagotavlja varstvo sakralne in profane arhitekture. |
(5) Oblikovanje novih
zazidalnih območij se mora vklopiti v urbano celoto naselja. Odstopanje
je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost
in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine oziroma
se podreja tehnologiji, ki jo zahteva turistično zdraviliška dejavnost.
|
(6) Naselje je z
obstoječimi objekti doseglo zgornjo mejo vertikalnega gabarita, ki je
meja za vse ostale objekte, ki se bodo na območju UN še zgradili.
Najvišji gabarit na območju UN je P+2+M. |
46. člen |
(koncept zelenega
sistema) |
(1) Pri načrtovanju
in urejanju celotnega naselja se zagotavlja zadostne oziroma primerne
zelene površine glede na možnosti v prostoru. Oblikuje se zeleni sistem,
v katerega se vključi zelene površine, vodni in obvodni prostor. Z
načrtnim ohranjanjem zelenih površin ter urejanjem rekreacijskih območij
se vzdržuje razmerje med urbanim in naravnim prostorom. V zaledju
naselja se izkoristi možnosti sočasne namembnosti rekreacijskih površin,
s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. |
(2) Obvodni, zeleni
pas ob potoku Orehovica, gorvodno od zdraviliškega kompleksa se nameni
za ureditev sprehajalnih in kolesarskih poti. |
(3) V osrednjem delu
naselja se, za potrebe šole in prebivalcev, ohranjajo športna igrišča in
zelene površine med potokom Orehovico ter zdraviliškim kompleksom. Na
skrajnem vzhodnem delu (pod Kresnim gričem) je zelena površina namenjena
pokopališču. |
47. člen |
(koncept opremljanja
z gospodarsko javno infrastrukturo) |
(1) Zemljišča
poselitvenih območij se opremlja z minimalno komunalno infrastrukturo,
ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo, energijo, plinom, odvajanjem odplak
in odstranjevanjem odpadkov, telekomunikacijskimi napravami ter navezavo
na javno cestno omrežje. |
(2) Temeljni cilj
urejanja območja je zagotovitev ustrezne komunalne opremljenosti z novim
vodovodnim sistemom, obnovo kanalizacijskega omrežja in izgradnjo
čistilne naprave. |
(3) Za obstoječo
komunalno infrastrukturo se predvidi možnost dograditve, obnove,
rekonstrukcije in vzdrževanje. Dotrajano komunalno infrastruktura se
sanira. |
(4) V novih
poselitvah se uredi ločen kanalizacijski sistem za padavinsko in
komunalno odpadno vodo. |
(5) Nove objekte na
območju UN, namenjene stalnemu prebivanju, delu, zdravstvu, rekreaciji,
športu in drugim dejavnostim, se priključuje na obstoječo komunalno
infrastrukturo. Po dograditvi manjkajoče ali izgradnji nove komunalne
infrastrukture se nanjo priključi obstoječe objekte, namenjene
dejavnostim, navedenim na začetku odstavka. |
(6) Ob izgradnji in
obnovi infrastrukturnih naprav naselja, se sočasno preveri možnost
navezave tudi okoliških vasi in zaselkov. |
(7) Izpostavljena je:
|
– kvalitetna oskrba
in zadostna količina pitne vode, ki se zagotovi z aktiviranjem vrtine na
Izlakah z izdatnostjo 4 l/s. Pri načrtovanju naselij se prebivalcem
zagotovi zanesljivo oskrbo s pitno vodo in zagotoviti delovanje
hidrantnega omrežja, |
– obnova celotnega
kanalizacijskega omrežja s kolektorskim sistemom in izgradnjo skupne
čistilne naprave z zmogljivostjo 3.000 E ob Mediji, jugovzhodno od
industrijskega območja ETI Izlake. V njo se bodo odvajale tudi predhodno
očiščene (v čistilni napravi ETI) tehnološke odplake industrijskega
območja ETI Izlake, |
– dograditev optičnih
kablov v smeri proti Čemšeniku, bo možna priključitev novih objektov v
ureditvenem območju Izlake, |
– izgradnja
razdelilne postaje 20 kV pri industrijskem območju ter izgradnja
kabelskih povezav za opustitev celotnega nadzemnega visokonapetostnega
elektroomrežja v naselju Izlake z nadomestnimi transformatorskimi
postajami, |
– dogradnja
plinovodnega omrežja na celotnem ureditvenem območju naselja in
|
– postavljanje
zbiralnic za izvajanje ločenega zbiranje komunalnih odpadkov na območju
naselja, katere se odvaža v občinski zbirni center. |
48. člen |
(koncept podrobnejše
namenske rabe) |
(1) Območja stanovanj
s spremljajočimi centralnimi dejavnostmi zasedajo površine na vzhodnem
kraku (pod Špičnikom), zahodnem kraku (proti Podlipovici) in v osrednjem
delu naselja (proti Gmajni in širitev Narofa). Nove površine so
predlagane kot nadaljevanje obstoječih stanovanjskih površin navzven.
|
(2) Območja
centralnih dejavnosti se razvijajo v obstoječem centru, ki poteka ob
glavni prometni osi in ob turističnem območju. |
(3) Območja
proizvodnih dejavnosti na skrajnem jugu naselja, so pretežno namenjena
proizvodnim in servisnim dejavnostim (elektro, predelovalna industrija)
v obstoječem okviru, z minimalnim možnosti za širitve. Vzhodno od
obstoječe industrije je načrtovana širitev za centralne dejavnosti, ki
se vežejo na obstoječo industrijo (servisi, oskrba, trgovina, skladišča)
in poslovno dejavnost, vse s poudarkom na usmeritvi v ekološko
neoporečne programe. |
(4) Posebna območja,
obsežne in enotne površine za turizem, se nahajajo v osrednjem delu, na
zahodu naselja Izlak (Medijske Toplice) in se namenjajo pretežno
turističnim in zdravstvenim dejavnostim, s poudarkom na rehabilitaciji.
|
(5) Območja zelenih
površin so predvidena ob glavni prometni osi ter ob potoku Medija, kot
del zelenega obroča ali zelene cezure v UN Izlake. Večje zelene površine
so tudi na območju obstoječega pokopališča, razgibanem terenu okoli
cerkve (Kresni grič, sv. Jurij) in športne površine ob potoku Orehovica
znotraj naselja. |
(6) Območja in
omrežja prometne infrastrukture: državna cesta skozi mesto poteka od
severozahoda proti jugovzhodu in z odcepom lokalne ceste proti vzhodu
(proti Čemšeniku) oziroma proti zahodu (Moravče) ter tvorijo hrbtenico
cestnega omrežja, lokalne ceste in ulice v naselju tvorijo nepravilno
cestno mrežo in se neposredno (in posredno) navezujejo na državne ceste,
ki so dejansko zbirne ceste naselja. V naselju delno poteka omrežje za
peš promet vzporedno s cestno mrežo. Predvidena je vzpostavitev
kolesarskega omrežje, ki načelno sledi cestnemu omrežju. |
(7) Območja in
omrežja energetske infrastrukture: na območju mesta se načrtuje
kabliranje obstoječih in novih elektro vodov ter plina in toplovoda. |
III. IZVEDBENI DEL |
1. Temeljne določbe |
49. člen |
(enote urejanja
prostora) |
(1) Enote urejanja
prostora v naseljih, območjih urbanističnih načrtov (v nadaljevanju
teksta: UN) in kjer je predviden občinski podrobni prostorski načrt
(OPPN) so označene s črkovno oznako naselja ter zaporedno številko. V
primerih, ko je naselje sestavljeno iz več prostorsko ločenih delov, so
oznake enot med seboj dodatno ločene s poddelivko. |
(2) Enote urejanja v
odprtem prostoru imajo črkovno oznako OP. Določene so po namenski rabi
oziroma po območjih obstoječih prostorskih izvedbenih aktov.
|
(3) Izjemoma so na
območju obstoječih prostorskih aktov, izdelanih za širše območje
sanacije pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga Zagorje (OP 5),
jame Loke (OP 4) ter kamnoloma Borovnik (OP 3), so določena tudi manjša
območja. V primeru, ko manjše enote segajo v območja naselij ali UN, so
označene z dvočrkovno oznako naselja, v primeru, ko so v odprtem
prostoru pa z oznako OP. |
(4) Prostorski
izvedbeni akti za določena območja občine, ki veljajo za posamezne enote
urejanja prostora še naprej, so navedeni v 132. členu tega odloku. |
50. člen |
(določitev enot
urejanja prostora na območju naselij in odprtega prostora) |
+------------------------------------+-------------------------+ |
| NAZIV
ENOTE UREJANJA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
+--------------------------------------------------------------+ |
| NASELJA | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokalna
središča: Čemšenik – ČE, |ČE 1, ML 1, PO 1/1, ŠL | |
|Mlinše – ML,
Podkum – PO, |1/1, ŠL 1/2 | |
|Šentlambert –
ŠL. | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ostala naselja:
Briše pri Podkumu – |BE 1, BI 1, BK 1, BM 1, | |
|BE, Briše – BI,
Borovak pri Podkumu |BO 1, BR 1/1, BZ 1, DB | |
|– BK, Borje pri
Mlinšah – BM, Borje |1/1, DO 1, DK 1, GO 1, GV| |
|– BO, Brezje –
BR, Breznik – BZ, |1, HM 1, HT 1, JA 1, JB | |
|Dobrljevo – DO,
Dobrljevo pri |1, JK 1, JR 1, JS 1/1, JZ| |
|Kandršah – DK,
Dolgo Brdo pri |1, JŽ 1, KA 1, KC 1, OP 5| |
|Mlinšah – DB,
Golče – GO, Gorenja |KD 1/1, KE 1, KK 1, KL | |
|vas – GV,
Hmelno – HM, Hrastnik pri |1/1, KL 1/2, KL 1/3, KL | |
|Trojanah – HT,
Jablana – JB, Jarše |1/4, KR 1, KS 1, KV 1/1, | |
|– JR, Javor –
JA, Jazbine – JZ, |LA 1, LE 1, LM 1, ME 1, | |
|Jelenk – JK,
Jesenovo – JS, |MK 1, MP 1, MV 1, OK 1, | |
|Jesenovska Žaga
– JŽ, Kal – KL, |OR 1, PA 1, PE 1, PR 1, | |
|Kandrše – KA,
Klenovik – KE, Kolk – |PU 1, RČ 1, RE 1/1, RE | |
|KK, Kolovrat –
KV, Kostrevnica – |1/2, RM 1, RO 1, RT 1, RV| |
|KS, Kotredež –
KD, Kraj – KR, |1, RZ 1, SČ 1, SE 1, SI | |
|Krivica – KC,
Laze – LA, Leskovec – |1/1, SI 1/2, SL 1, SO 1, | |
|LE, Log pri
Mlinšah – LM, Mala Peč |SP 1, SR 1, ST 1, SU 1, | |
|– MP, Mali Kum
– MK, Medija – ME, |ŠE 1, ŠG 1, ŠK 1, ŠP 1, | |
|Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog – |TI 1/1, TR 1, VD 1, VM 1,| |
|OK, Orehovica –
OR, Padež – PA, |VO 1, VR 1, VŠ 1, VZ 1, | |
|Prapreče – PR,
Prečna – PE, Pungart |ZA 1, ZČ 1, ZI 1, ZJ 1, | |
|– PU, Ravenska
vas – RV, Ravne pri |ZL 1, ZN 1, ZO 1, ZP 1, | |
|Mlinšah – RM,
Razbor pri Čemšeniku |ZR 1, ZŠ 1, ZV 1/1, ZV | |
|– RČ, Razpotje
– RZ, Rove – RE, |1/2, ZZ 1, ŽV 1 | |
|Rovišče – RO,
Rtiče – RT, Sela – | | |
|SL, Senožeti –
SE, Spodnje Čolnišče | | |
|– SČ, Spodnje
Izlake – SI, Spodnje | | |
|Ržiše – SR,
Spodnji Osredek – SP, | | |
|Srednji Osredek
– SO, Strahovlje – | | |
|ST, Suhi Potok
– SU, Šemnik – ŠE, | | |
|Šentgotard –
ŠG, Šklendrovec – ŠK, | | |
|Špital – ŠP,
Tirna – TI, Trata – | | |
|TR, Vidrga –
VD, Višje – VŠ, | | |
|Vizgarje – VZ,
Vodice – VO, Vrh – | | |
|VR, Vrh pri
Mlinšah – VM, Zabava – | | |
|ZA, Zaloka –
ZL, Zavine – ZV, | | |
|Zgornje
Čolnišče – ZČ, Zgornje | | |
|Izlake – ZI,
Zgornje Ržiše – ZR, | | |
|Zgornje Zavine
– ZZ, Zgornji | | |
|Osredek – ZO,
Zgornji Prhovec – ZP, | | |
|Zgornji
Šklendrovec – ZŠ, Zlokarje | | |
|– ZJ, Znojile –
ZN, Žvarulje – ŽV. | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Stanovanjsko-počitniška naselja: |BR 1/2, DB 1/2, JS 1/2, | |
|Brezje – BR,
Dolgo Brdo – DB, |KV 1/2, PK 1, PO 1/2, PV | |
|Jesenovo – JS,
Kolovrat – KV, Peške |1/1, PV 1/2, TI 1/2, TI | |
|Kandrše – PK,
Podkum – PO, Prvine – |1/3 | |
|PV,
Tirna–Škrjanci–Brinje – TI, | | |
|Tirna na Logu –
TI | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Predvideni
OPPN: Dolgo Brdo – DB, |DB 2, SI 2 | |
|Spodnje Izlake
– SI | | |
+--------------------------------------------------------------+ |
| ODPRTI PROSTOR | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Kmetijska
zemljišča, gozdna |OP 1 | |
|zemljišča,
površinske vode, območja | | |
|prometnih
površin | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zelene
površine |OP 1/1, OP 1/2, OP 1/3, | |
| |OP 1/4, OP 1/5, OP 1/6 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Površine
razpršene poselitve |OP 1/7 do OP 1/1335 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Kmetijska
zemljišča – pridobljena z |OP 1/1336 do OP 1/1343 | |
|nadomeščanjem | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt Suhi potok |OP 2 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt za kamnolom |OP 3 z manjšimi območji: | |
|Borovnik v
Kisovcu |KI 6 in od OP 3/1 do | |
| |vključno OP 3/6 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt za območje |OP 4 z manjšimi območji: | |
|sanacije
nadzemnega dela |OP 4/1, OP 4/2, KI 4, KI | |
|pridobivalnega
prostora rjavega |8, KI 12 | |
|premoga po
zapiranju jame Loke | | |
|obrata Kisovec
Rudnika Zagorje | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt za sanacijo |OP 5 z manjšimi območji: | |
|območij
Ruardi–Cilence, Orlek in |OP 5/1 do OP 5/49 in OP 5| |
|Podstrana
pridobivalnega prostora |VI 1, OP 5 OL 1, OP 5 KD | |
|rudnika rjavega
premoga Zagorje |1/1, OP 5 KD 1/2, OP 5 ZS| |
| |9/1, OP 5 ZS 9/2, OP 5 ZS| |
| |9/3, OP 5 ZS 9/4, OP 5 ZS| |
| |9/5, OP 5 ZS 27, OP 5 ZS | |
| |31, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS | |
| |34, OP 5 ZS 36 ter OP 5 | |
| |ZS 37 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za avtocesto na |OP 6 | |
|odseku
Vransko–Blagovica | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Državni
prostorski načrt za |OP 7 | |
|prenosni
plinovod M-2/1, odsek | | |
|Rogaška
Slatina–Trojane | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Prekrivanje
DPN-jev za avtocesto in |OP 8 | |
|plinovod | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Državni
prostorski načrt za 2x110 |OP 9 | |
|kV DV
Beričevo–Trbovlje 3 | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
51. člen |
(enote urejanja
prostora na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake) |
+------------------------------------+-------------------------+ |
| NAZIV
ENOTE UREJANJA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Kmetijska
zemljišča, površinske |KI 37 | |
|vode, območja
prometnih površin | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Stanovanjska
gradnja |ZS 38, ZS 39, ZS 40, ZS | |
| |43, ZS 44, ZS 52, ZS 53, | |
| |ZS 56, ZS 59, ZS 60, ZS | |
| |61, ZS 63 , ZS 64, | |
| |KI 14, KI 15, KI 17, KI | |
| |19, KI 20, KI 26, KI 28, | |
| |KI 29, KI 31, KI 33, KI | |
| |35, KI 36, | |
| |IZ 14, IZ 21, IZ 22, IZ | |
| |23, IZ 24, IZ 25, IZ 26, | |
| |IZ 27, IZ 28, IZ 29, IZ | |
| |30, IZ 31, IZ 33, IZ 34, | |
| |IZ 36, IZ 40, IZ 44, IZ | |
| |45 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Večstanovanjska
gradnja |KI 16, KI 18 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Centralne
dejavnosti |ZS 24, ZS 41, ZS 42, ZS | |
| |46, ZS 48, ZS 49, ZS 50, | |
| |ZS 51, ZS 62, | |
| |KI 21, KI 22, KI 30, KI | |
| |32, | |
| |IZ 32, IZ 35, IZ 38, IZ | |
| |39, IZ 41, IZ 46, IZ 47, | |
| |IZ 48 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Proizvodne
dejavnosti |ZS 54, ZS 55, | |
| |KI 34 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Okoljska
infrastruktura |ZS 45, ZS 58 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zelene
površine |ZS 47, ZS 57 | |
| |KI 2, KI 23, KI 24, KI | |
| |25, KI 27, | |
| |IZ 37, IZ 42, IZ 43 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Predvideni
občinski podrobni |ZS 23, ZS 26, OP 5 ZS 27,| |
|prostorski
načrt – OPPN |ZS 28, ZS 29, ZS 30, OP 5| |
| |ZS 31, OP 5 ZS 32, ZS 33,| |
| |OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, | |
| |OP 5 ZS 37, | |
| |KI 9, KI 10, KI 11, KI | |
| |12, KI 13, | |
| |IZ 6, IZ 7, IZ 8, IZ 9, | |
| |IZ 10, IZ 11, IZ 12, IZ | |
| |13, IZ 15, IZ 16, IZ 17, | |
| |IZ 18, IZ 19, IZ 20 | |
+--------------------------------------------------------------+ |
|
VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN ZAGORJE OB SAVI | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
NAZIV AKTA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt za območje |ZS 1/1 in ZS 1/2 | |
|Farčnikova
kolonija v Zagorju ob | | |
|Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|ZN za območje
Poslovno trgovinski |ZS 2 | |
|center ob Cesti
9. avgusta v | | |
|Zagorju ob
Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
Potoška vas – šola |ZS 3/1 in ZS 3/2 | |
|in levi breg
Kotredeščice | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
za poslovno |ZS 4 | |
|stanovanjsko
pozidavo na področju | | |
|Dolinarjevega
travnika v Zagorju ob | | |
|Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za rekonstrukcijo |ZS 5 | |
|bencinskega
servisa in avtopralnice | | |
|v
Zagorju | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt prenove |ZS 6 | |
|stanovanjskega
območja Polje 1–32 v | | |
|Zagorju ob
Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
za območje tržnice |ZS 7 | |
|v Zagorju ob
Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt Zagorje – center |ZS 8 | |
|I-a | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt IGM v Zagorju |ZS 10 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
za območje ob |ZS 11 | |
|pekarni v
Zagorju ob Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt za območje »ob |ZS 12 | |
|Cesti zmage v
Zagorju ob Savi« | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt za obrtno- |ZS 13 | |
|industrijsko
cono Toplice v Zagorju | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za območje |ZS 14 | |
|»Ašičevega
travnika« v Zagorju | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za območje |ZS 15 | |
|»Kogovškovega«
travnika v Zagorju | | |
|ob
Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za zahodno |ZS 16 | |
|obvoznico od
priključka za Osnovno | | |
|šolo do
križišča pri avtobusni | | |
|postaji in
regulacijo Medije v | | |
|Zagorju | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Ureditveni
načrt za območje Rudnik– |ZS 17/1, ZS 17/2 | |
|Toplice v
Zagorju ob Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
kompleksa Svea |ZS 18/1 in ZS 18/2 | |
|Zagorje | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Občinski
podrobni prostorskem načrt |ZS 19 | |
|(OPPN) za
območje »Pavliničeve | | |
|vile« v Zagorju
ob Savi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Občinski
podrobni prostorski načrt |ZS 20 | |
|(OPPN) za
območje »Gostišča KUM v | | |
|Zagorju ob
Savi« | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za gradnjo |ZS 21 | |
|kolektorja
odpadnih vod Kisovec in | | |
|Zagorje in
centralne čistilne | | |
|naprave
Zagorje | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Državni
lokacijski načrt za |ZS 22 - DPA | |
|regionalno
cesto I. reda R1– | | |
|221/1219
Zagorje–Bevško na območju | | |
|plazu
Ruardi | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|OPPN za območje
Ceste Borisa |ZS 35 | |
|Kidriča | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za obvoznico ob |ZS 25 | |
|Kotredeščici | | |
+--------------------------------------------------------------+ |
|
VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN KISOVEC | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
NAZIV AKTA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|ZN za območje
»Center v Kisovcu« (v |KI 1 | |
|območju
»C«) | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
za proizvodno- |KI 3 | |
|obrtno cono
Kisovec | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
za območje Zahodni |KI 5 | |
|del naselja
Kisovec | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Občinski
podrobni prostorski načrt |KI 7 | |
|(OPPN) za
območje »Loke« v Kisovcu | | |
+--------------------------------------------------------------+ |
|
VELJAVNI AKTI NA OBMOČJU UN IZLAKE | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|
NAZIV AKTA | OZNAKA ENOTE UREJANJA | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
»Košenina« na |IZ 1 | |
|Izlakah | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|ZN Izlake –
Spodnji Prhovec |IZ 2 | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
TRC Medijske |IZ 3 | |
|toplice – 1.
faza | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Zazidalni načrt
za območje |IZ 4 | |
|industrijskega
kompleksa Eti | | |
|Elektroelement
Izlake | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
|Lokacijski
načrt za gradnjo |IZ 5 | |
|kolektorja
odpadnih vod in | | |
|centralne
čistilne naprave Izlake | | |
+------------------------------------+-------------------------+ |
52. člen |
(določila za uporabo
prostorsko izvedbenih pogojev in drugih določil tega odloka) |
(1) Prostorski
izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor so določeni po
posameznih enotah urejanja prostora, ki pokrivajo celotno območje občine
in so prikazane na grafičnih prilogah. |
(2) Za vsako enoto
urejanja prostora veljajo: |
– skupni prostorski
izvedbeni pogoji in podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji, določeni za
posamezno enoto urejanja ali |
– pogoji določeni v
veljavnih prostorsko izvedbenih aktih. |
(3) Določila skupnih
prostorsko izvedbenih pogojev se uporabljajo v vseh enotah urejanja
prostora, razen če ni s podrobnejšimi prostorsko izvedbenimi pogoji
določeno drugače. |
(4) Za posamezne
enote urejanja prostora so v sklopu podrobnejših prostorsko izvedbenih
pogojev, zaradi posebnosti območja določena tudi druga merila in pogoji. |
2. Skupni prostorski
izvedbeni pogoji |
2.1. Splošne določbe
za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) |
53. člen |
(splošne določbe za
območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov) |
(1) Na območjih, kjer
je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so do njegove uveljavitve
dopustni naslednji posegi: rekonstrukcije, dozidave (do 30 %
volumna osnovnega objekta), nadzidave (le za eno etažo), vzdrževanje
objektov, odstranitev obstoječih objektov, gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe in
podporni zidovi. Možne so tudi gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in
odstranitev komunalne ter prometne infrastrukture. Prav tako je možno
urejanje vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve. Gradnja novih
stavb do izdelave OPPN ni dovoljena. |
(2) Izdelava OPPN je
možna tudi na območjih, kjer to s tem odlokom ni izrecno določeno in
kjer se za to izkaže potreba. |
(3) Meje predvidenih
OPPN, ki so določene v tem aktu je možno, za potrebe vključitve
infrastrukturnih ureditev, tudi spreminjati. |
(4) OPPN, ki so
določeni v tem aktu, je možno izvesti v več fazah, oziroma jih je možno
deliti na več manjših OPPN, pod pogojem, da posamezni OPPN predstavlja
prostorsko in funkcionalno smiselno in zaključeno enoto. V primeru, da
se OPPN izvaja le za del območja, je potrebno izdelati strokovne podlage
za celotno območje OPPN, ki bodo celovito reševale prometno in
gospodarsko javno infrastrukturo. |
2.2. Skupni pogoji o
vrstah posegov v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter
glede velikosti in oblikovanja objektov |
54. člen |
(pogoji o vrstah
posegov v prostor) |
(1) Na območju občine
so na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih možne novogradnje (tudi
dozidave, nadzidave), odstranitve objektov, spremembe namembnosti,
rekonstrukcije in vzdrževalna dela. |
(2) Na celotnem
območju občine so dovoljene spremembe namembnosti obstoječih objektov
ali delov objektov za potrebe turističnih dejavnosti, če s podrobnimi
prostorsko izvedbenimi pogoji ni določeno drugače. |
(3) Če v posamezni
enoti urejanja ni opredeljeno drugače, je na celotnem območju občine, na
stavbnih zemljiščih, dopustno graditi naslednje nezahtevne in enostavne
objekte: |
– škarpe, oporne in
podporne zidove, |
– pomožne
infrastrukturne objekte, kot nezahtevne ali enostavne, |
– začasne objekte,
namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in |
– urbano opremo.
|
(4) Prav tako je na
celotnem območju možno vzdrževanje obstoječih objektov, če v posamezni
enoti urejanja ni opredeljeno drugače. |
55. člen |
(pogoji glede
parcelacije) |
(1) Pri določitvi
novih parcel, namenjenih gradnji je potrebno upoštevati: |
– Širina parcele,
namenjene gradnji prometne in gospodarske javne infrastrukture, za nove
ceste je najmanj 9,0 m. |
– Pri obstoječih
državnih cestah v območju UN se varuje koridor najmanj 6,5 m. Na območju
lokalnih središč za državne ceste najmanj 4,0 m ter na območju ostalih
naselij in razpršeni poselitvi najmanj 3,25 m. Vse merjeno od osi
obstoječe ceste. |
– Pri obstoječih
lokalnih cestah v območju UN najmanj 5,5 m ter na območju lokalnih
središč in ostalih naselij najmanj 4,0 m od osi obstoječe ceste.
|
– Pri ostalih
občinskih cestah najmanj 3,0 m od osi obstoječe ceste. |
(2) Na območjih, kjer
je možna gradnja več kot dveh enostanovanjskih stavb in je za potrebe
dostopa do novih objektov potrebno določiti parcelo nove ceste, se pred
gradnjo objektov za celotno območje pozidave izdela zasnova prometa in
komunalne infrastrukture ter načrt parcelacije. |
(3) Pri določanju
velikosti parcel namenjenih gradnji je potrebno upoštevati značilnosti
obstoječe parcelacije in, da bo parcelacija zagotavljala ohranitev
tipičnega vzorca poselitve, namembnost in velikost objektov,
oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v
prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je potrebno
zagotoviti zdravstveno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene
površine) in ostale urbanistične smernice v zvezi z dovozi in drugimi
utrjenimi površinami okrog objektov. Vsak objekt mora imeti za redno
rabo (dejavnost) določeno stavbno zemljišče, ki omogoča za okolico
nemoteno uporabo objekta. |
(4) Za
enostanovanjske stavbe je velikost parcele namenjene gradnji največ
1.000 m2. Za nestanovanjske stavbe, se velikost parcele namenjene
gradnji, določi glede na tehnološke zahteve. |
(5) Za kmetije je
potrebno zagotoviti velikost parcel v takšnem obsegu, da bo prilagojeno
obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije. |
(6) Objekti za lastne
potrebe se locirajo v okviru parcel obstoječih objektov. |
56. člen |
(pogoji glede lege
objektov) |
(1) Odmik objekta od
sosednje parcele mora biti minimalno 4,0 m. V obstoječih strnjenih
naseljih je zaradi posebnih terenskih razmer izjemoma možen tudi manjši
odmik, za kar je potrebno pridobiti soglasje mejašev. Z načrtovanimi
odmiki novogradenj od sosednje parcele se mora zagotoviti vzdrževanje
objekta tako, da ni motena sosedova posest ter, da so upoštevani
zdravstveni in požarnovarnostni pogoji. |
(2) Objekti za lastne
potrebe morajo biti od sosednje meje oddaljeni najmanj 1,5 m.
|
(3) Škarpe morajo
biti od roba cestnega telesa odmaknjene najmanj 1,0 m, od meje
sosednjega zemljišča pa 0,5 m. Za odmik si je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje upravljavca ceste. Zaradi zahtevnih
terenskih razmer je ob soglasju mejaša možen tudi manjši odmik.
|
(4) Za določitev
odmika se upošteva oddaljenost najbolj izpostavljenih delov v projekciji
tlorisa objekta, ki se gradi, od parcelne meje soseda (mejaša).
|
(5) Odmiki med
objekti morajo upoštevati požarno-varnostne normative. |
(6) Stavbe
(novogradnje) morajo biti oddaljene od gozdnega roba (tudi varovalnih
gozdov in gozdov s posebnim namenom), za eno drevesno višino odraslega
sestoja oziroma od 20 m do 30 m. |
(7) Stavbe
(novogradnje) ne smejo biti locirane na območju z zakonom določenih
vodnih in priobalnih zemljišč, čeprav so ta v opredeljena kot stavbna
zemljišča razen, če je v posameznih enotah urejanja določeno drugače. |
57. člen |
(pogoji glede
oblikovanja objektov) |
(1) Vse novogradnje,
dozidave in nadzidave stavb, se morajo oblikovno prilagoditi obstoječi
pozidavi. |
(2) Upoštevati je
potrebno: |
– Tlorisne oblike
novih stavb morajo biti izrazito podolgovate v razmerju stranic od 1:1,5
do 1:1,8. |
– Lociranje in
oblikovanje novogradenj, nadzidav in dozidav se podredi dominantam
naselja (cerkev, parkovna ureditev, izpostavljeno drevo). |
– Pri objektih večjih
gabaritov, je potrebno izvesti horizontalne oziroma vertikalne členitve.
|
– Smer slemena
simetričnih dvokapnih streh poteka vzporedno s plastnicami terena
oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš,
ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Dovoljena je namestitev
naprav za izkoriščanje naravnih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.
|
– Uporaba svetlečih
in zrcalnih kritin je prepovedana. |
– Prepovedana je
uporaba signalnih barv, ki so moteče in izrazito neavtohtone (citronsko
rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra itd.).
|
(3) Nestanovanjske
kmetijske stavbe morajo imeti vzdolžen tloris, višinski gabarit ne sme
presegati višine sosednjih objektov in morajo posnemati osnovne elemente
tradicionalne arhitekture (leseni zatrepi, fasade v kombinaciji ometa in
lesa v vertikalnem rastru). Za smer slemena in oblikovanje strehe
veljajo določila kot za druge novogradnje. |
58. člen |
(pogoji glede
velikosti in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Postavitev in
oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z
osnovnim objektom h kateremu sodijo oziroma z določili za gradnjo
objektov v posameznih PIP. Naklon strehe, kritina, fasada, naj se
poistovetijo (poenoti) z osnovnim objektom. Izjema so lahko le objekti
(ute, steklenjaki, rastlinjaki, silosi, zimski vrtovi, pohodne terase),
ki jih zaradi svoje namembnosti ali zakonitosti tehnološkega procesa, v
celoti ni možno oblikovno prilagoditi osnovnemu objektu. Fasade objektov
za lastne potrebe (drvarnice, garaže, lope ...) se izvedejo v lesu.
|
(2) Nezahtevne in
enostavne objekte se ne sme postavljati na vedutno izpostavljenih legah
(ravnica, sedlo, vrhove) in na zunanjih robovih ureditvenih območij
naselij ob varovanih območjih. |
(3) Postavitev
objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih
objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega
objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti. |
(4) Za določitev
velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih
določa veljavni predpis, razen če ni s pogoji tega odloka določeno
drugače. |
(5) Ograjevanje
parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v
višini 1,0 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi gradnja
transparentnih ograj v kombinaciji z naravnimi materiali (kamen, les),
če so prilagojene obstoječim ureditvam do višine 1,0 m. Na območju
razpršene poselitve, v okviru kmetij in zaselkov, ograjevanje zemljišč
ni dopustno, razen v primeru če gre za zavarovanje zemljišča pred vplivi
naravnih nesreč ter pred drugimi nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in
živali. Pri ograjevanju objektov in kompleksov, zaradi njihovega
varovanja, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je
določena z drugimi predpisi. |
(6) Ograditev gozda
ni dovoljena, razen v izjemnih primerih, za kar je potrebno pridobiti
dovoljenje pristojnega upravljavca gozda. |
(7) Urbana oprema
(tlakovanja, klopi, koši, vizualni komunikacijski objekti, svetilke
itd.) je dopustna na območju celotne občine in je oblikovno poenotena. |
59. člen |
(pogoji glede
parkirnih površin objektov) |
(1) Vsakemu novemu
objektu se na njegovem stavbnem zemljišču načrtuje potrebno število
parkirnih mest za osebna vozila, kolesa in druga prevozna sredstva.
|
(2) Pri dozidavi,
nadzidavi in spremembi namembnosti objektov se preveri ali ima objekt
minimalno število parkirnih mest. |
(3) Določevanje
minimalnega števila parkirnih mest: |
– za vsako
stanovanjsko enoto se določi vsaj eno in pol parkirno mesto z
zaokrožitvijo navzgor in |
– za poslovne
dejavnosti se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima
dejavnost, določi eno parkirno mesto. |
2.3. Skupni pogoji za
gospodarsko javno infrastrukturo |
2.3.1 Pogoji glede
priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo |
60. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Obstoječe in nove
objekte se obvezno priključi na predpisano gospodarsko javno
infrastrukturo. |
(2) Gradnja novih
objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture), je možna
šele po izgradnji minimalne komunalne in prometne infrastrukture,
oziroma sočasno z njo. |
(3) Zemljišče
namenjeno gradnji je komunalno opremljeno, če se mu lahko zagotovi
oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje odpadne vode, priključitev na
elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste. |
(4) V primeru, da se
na območju gradijo komunalne naprave, so uporabniki dolžni izvesti
komunalne priključke na nove komunalne naprave. |
(5) Na območjih, kjer
omrežje javne infrastrukture ni zgrajeno, je za objekte možno urediti
lastne naprave v skladu z veljavnimi predpisi. |
(6) Nezahtevni in
enostavni objekti se na komunalno infrastrukturo priključijo, kadar je
to potrebno. |
(7) Priključevanje
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo se izvaja v skladu s
soglasjem pristojnega upravljavca. |
61. člen |
(priključevanje na
prometno infrastrukturo) |
(1) Obstoječi in
predvideni objekti ter kmetijska in gozdna zemljišča morajo imeti
zagotovljen urejen in varen priključek na javno cesto. Objekte in
stavbna zemljišča se priključuje neposredno na občinske ceste in preko
njih na državne ceste. Z enim novim priključkom na javno cesto se
praviloma priključuje več objektov skupaj. |
(2) Dovozi in
priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo
prometa. Izvedeni morajo biti pravokotno na cesto, v niveleti ceste.
Zagotovi se ustrezna preglednost priključka. V primeru, da je parcela
locirana ob dveh prometnicah, je potrebno praviloma priključevanje
izvesti na cesto nižje kategorije. Minimalna širina dovoza do
enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb je 3,5 m, do večstanovanjskih
stavb in drugih zahtevnih objektov pa 5,0 m. |
(3) Priključki se
izvajajo na podlagi soglasja upravljavca ceste. |
62. člen |
(priključevanje na
kanalizacijsko in vodovodno omrežje) |
(1) Priključevanje na
vodovodno in kanalizacijsko omrežje se izvaja v skladu z veljavnimi
predpisi. V naseljih je potrebno zagotoviti izgradnjo kanalizacije ali
malih čistilnih naprav. |
(2) Priključitev na
kanalizacijsko omrežje je obvezna na območjih, kjer je kanalizacija že
izvedena. Izgradnja stanovanjskih objektov z greznico na območju
strnjenih naselij ni sprejemljiva. |
(3) V primeru
razpršene poselitve in na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje v
bližnji prihodnosti ne bo urejeno ter na vodovarstvenih območjih, naj se
predvidi obvezno čiščenje odpadne vode na malih individualnih čistilnih
napravah. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezen objekt na
območju razpršene poselitve je potrebno izkazati, da je za čiščenje
odpadne vode poskrbljeno v skladu s programom čiščenja odpadnih vod v
občini. |
(4) Padavinske vode
je zaradi specifike terena potrebno priključevati na kanalizacijo. Če
terenske razmere omogočajo ponikanje, morajo biti ponikalnice locirane
izven vpliva voznih in manipulativnih površin, znotraj parcele za
gradnjo. Pri tem mora biti odvod padavinske vode načrtovan tako, da bodo
vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Čista
padavinska voda se lahko uporabi tudi za sanitarne in tehnološke
potrebe. |
(5) Odvajanje
padavinskih voda iz urejenih površin je potrebno urediti tako, da bo v
čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (ozelenitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ...).
Število načrtovanih iztokov v vodotok naj bo optimalno. |
(6) Industrijske
odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do
predpisane stopnje. |
63. člen |
(priključevanje na
komunikacijsko omrežje) |
(1) Priključke na
komunikacijsko omrežje (kabelske telekomunikacije, kabelski
distribucijski sistemi) je potrebno predvideti izključno pod zemljo.
Postavitev novih ali rekonstrukcija obstoječih, nadzemeljskih
komunikacijskih vodov, ni možna. Pri rekonstrukcijah obstoječih
nadzemeljskih komunikacijskih vodov, je vode obvezno načrtovati pod
zemljo. |
(2) Dovoljeno je
priključevanje na brezžično komunikacijsko omrežje. |
64. člen |
(priključevanje na
energetsko omrežje) |
(1) Oskrba novih
objektov z električno energijo se zagotavlja iz obstoječih
transformatorskih postaj. V primeru nezadostne električne energije,
upravljavec zgradi nove transformatorske postaje in pripadajoče srednje
in nizko napetostno omrežje. |
(2) Obstoječe in nove
objekte je potrebno priključiti na omrežje zemeljskega plina, kjer je to
mogoče. |
2.3.2 Varovalni
pasovi in koridorji gospodarske javne infrastrukture |
65. člen |
(splošni pogoji) |
(1) V koridorjih in
varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je, za gradnjo in
vzdrževanje drugih naprav in objektov ter za vse posege v prostoru,
potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca posamezne
infrastrukture. |
(2) Upravljanje
vodovodnih sistemov je potrebno organizirati skladno z občinskim odlokom
o gospodarskih javnih službah. |
66. člen |
(varovalni pasovi
prometne infrastrukture) |
(1) V varovalnem pasu
prometnic načrtovane dejavnosti oziroma objekti ne smejo negativno
vplivati na prometnico in obratno. V varovalnem pasu prometnic naj se ne
umešča objektov in dejavnosti, na katere bi bil vpliv prometnice moteč.
|
(2) Posegi v
varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi,
ne smejo prizadeti interesov varovanja prometnic in prometa na njej,
njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega
videza. |
(3) Varovalni pas
ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta in na vsako stran ceste
znaša: |
– pri avtocesti 40 m,
|
– pri glavni cesti 25
m, |
– regionalni cesti 15
m, |
– lokalni cesti,
mestni ali krajevni cesti 8,0 m, |
– pri javni poti 6,0
m in |
– pri javni poti za
kolesarje 3,0 m. |
(4) Varovalni
progovni pas železnice znaša 200 m. |
Predvidene ceste
morajo biti oddaljene min. 8,0 m od osi obstoječega tira. Objekti višine
do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12 m od osi skrajnega tira, za
objekte višje od 15 m pa je potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k
minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira. |
Za posege na območju
varovalnega progovnega pasu železnice je potrebno upoštevati področno
zakonodajo in podzakonske akte ter normative. |
(5) Med ovire za
zračni promet štejejo: |
– objekti,
instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in stojijo na naravnih ali
umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več
kot 100 m, |
– vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi,
žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m, |
– za ovire pod
zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so
višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno, |
– pred gradnjo
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje v skladu s
predpisi. |
67. člen |
(varovalni pasovi
energetske infrastrukture) |
(1) V energetskih
koridorjih (nadzemnih in podzemnih vodov) se ne umešča novih stavb.
Izrecno je v koridorjih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(2) Elektroenergetski
koridorji znašajo: |
– za napetostni nivo
od 10 kV do 20 kV: 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi DV),
|
– za napetostni nivo
110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) in |
– za napetostni nivo
400 kV: 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV). |
(3) Za vsak poseg v
elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno
dokumentacijo oziroma elaborat križanja. |
(4) Stavbe morajo
biti od vodnika visokonapetostnega elektrovoda 10 (20) kV v
neodklonljivem položaju oddaljene minimalno 3,0 m ter minimalno 5,0 m od
daljnovoda nad 20 kV. |
(5) Vsi posegi v
elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v
smislu zahtev tehničnih predpisov za graditev nadzemnih vodov, za
križanja z obstoječimi DV nad 35 kV pa izdelan elaborat. Za izvedbo
prestavitev daljnovodov je potrebno pri upravljavcu omrežja naročiti
elaborat prestavitve. |
(6) Nadzorovani pas
plinovoda s tlakom nad 16 barov znaša 2 x 100 m. |
(7) Za poseganja v
nadzorovani pas (2 x 100 m) plinovoda s tlakom nad 16 bar in do vključno
16 barov se upošteva veljavne predpise. |
(8) V zaščitenem pasu
2 x 5,0 m, ki velja za vse plinovode, se dela izvajajo pod posebnimi
pogoji in nadzorstvom pooblaščenega upravljavca plinovoda, na osnovi
predhodnega soglasja. |
(9) Za vsako
spremembo namembnosti objekta ali dela objekta, dozidavo in novogradnjo
objekta, ki je že ali pa šele bo priključen na električno oziroma
plinovodno omrežje, je potrebno pridobiti soglasje pristojne
institucije. |
68. člen |
(varovalni pasovi
ostale infrastrukture) |
(1) Varovalni pasovi
posameznih infrastrukturnih omrežij, ki niso določeni s področnimi
predpisi znašajo 3,0 m, merjeno od osi posameznega voda. |
(2) V varovalnih
pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij so dopustne gradnje objektov
in naprav, v skladu z določili tega odloka ter na podlagi projektnih
pogojev in soglasja pristojnega upravljavca. |
2.3.3 Gradnja
gospodarske javne infrastrukture, grajenega javnega dobra in zbiranje
odpadkov |
69. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Na celotnem
območju občine, ne glede na namensko rabo, je od gradbeno inženirskih
objektov možno graditi: |
– 2112 – Lokalne
ceste in javne poti, ne kategorizirane ceste in gozdne ceste
|
– 2122 – Mestne
železnice |
– 214 – Mostovi,
viadukti, predori in podhodi |
– 2152 – Pregrade in
jezovi |
– 2153 – Dovodni in
odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi |
– 22 – Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
(2) Gradnja
gospodarske javne infrastrukture se izvaja v skladu z določili tega
odloka, ki so navedena pod splošnimi pogoji in pogoji nosilcev urejanja
prostora. |
(3) Gradnja
gospodarske javne infrastrukture se praviloma, če je le mogoče, izvaja v
sklopu obstoječih infrastrukturnih koridorjev in območjih grajenega
javnega dobra. |
(4) Poteki
priključnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zagotoviti je
potrebno predpisane medsebojne odmike ter odmike od objektov in drevja,
v sklopu grajenega javnega dobra in v sklopu obstoječih infrastrukturnih
koridorjev. |
(5) Pri načrtovanju
poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z
vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
zakonsko določenih, so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnost brežin vodotoka. |
(6) Prečkanja vodov
javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da
se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(7) Posamezni
komunalni objekti in naprave ter telekomunikacijski objekti in naprave,
kot so transformatorske postaje, naprave omrežja mobilne telefonije,
črpalne postaje, sanitarni kioski, zbiralnice, omarice in podobno,
morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, v
sklopu obstoječih objektov, ob njih ali pod nivojem terena ter izven
varovanih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na
izpostavljenih legah se zagotovi čim manjši vpliv na vidne kvalitete
prostora. V primeru, da gradnja izven varovanih območij ni možna, je
potrebno za gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojne
službe. |
(8) Pri načrtovanju
pozidave z gostoto večjo od 40 stanovanjskih enot na ha oziroma pri
gradnji večstanovanjskih stavb (>= 1.000 m2 neto stanovanjske površine),
se predvidi omrežje daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, prvenstveno
z uporabo obnovljivih virov energije. |
(9) Infrastrukturne
sisteme se načrtuje tako, da se zagotovi ohranjanje kulturne dediščine.
V poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se
energetske in kabelske distribucijske sisteme načrtuje v podzemnih
vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine. Pogoj se
upošteva tudi pri rekonstrukcijah. |
70. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Ceste s
pripadajočimi objekti in napravami, se lahko gradijo in prenavljajo v
varovalnih pasovih cest in koridorjih načrtovanih cest. Pri
projektiranju in gradnji cest je potrebno upoštevati veljavne tehnične
normative in določila tega odloka. |
(2) Kolesarske in
sprehajalne poti se lahko ureja tudi izven cestnih teles, upoštevajoč
prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč. Ob javnih cestah je na
prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna
postajališča, izogibališča in počivališča. |
(3) V naseljih se ob
cestah in ulicah, kjer se izvaja dvosmerni promet na vozišču širine 5,0
m ali več, izvede hodnik za pešce. |
(4) Ob regionalnih,
lokalnih ter zbirnih in krajevnih cestah v naselju je potrebno izvesti
hodnike za pešce z javno razsvetljavo in kolesarske steze. |
(5) Pri
dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative za
določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih in invalide.
|
(6) Za zagotovitev
nemotenega prehajanja živali preko cestne infrastrukture je potrebno
predvideti ustrezne prehode. |
71. člen |
(energetska
infrastruktura) |
(1) Objekte za rabo
obnovljivih virov energije (fotovoltaika, geotermalna, vetrna energija
…), se načrtuje z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in
prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. |
(2) Pri vseh
novogradnjah in pri vseh večjih obstoječih kotlovnicah za daljinsko
ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje. |
(3) Vodne
akumulacije, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno
načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim namenom:
varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč, turizmu in
ribolovu. |
(4) Dograditev
plinovodnega omrežja se za potrebe novih objektov izvaja na območju UN,
v sklopu obstoječih komunalnih koridorjev. |
(5) Predvideno
srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter območjih varovane
naselbinske in krajinske dediščine, mora biti v zemeljski oziroma
kabelski izvedbi. Kablovodi se prosto polagajo v zemljo ali po potrebi v
PVC ceveh 160 mm. Kablovodi, ki potekajo pod voznimi površinami se
predvidijo v obbetoniranih ceveh, v urbanih naseljih se gradi tudi cevi
2 x 50 mm za potrebe informatike in jaški standardnih dimenzij.
|
(6) V primeru slabih
napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike se zgradijo nove
transformatorske postaje s pripadajočim visokonapetostnim priključkom in
NN izvodi oziroma se bo izvedela rekonstrukcija obstoječega omrežja.
|
(7) Transformatorske
postaje se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij,
kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove
transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte in v
sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. |
(8) Izgradnja novih
transformatorskih postaj s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV), se
izvaja odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile
slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe
elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP). |
(9) Umeščanje
energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se,
kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni
rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in
značilne vedute. |
72. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Na celotnem
območju je potrebno načrtovati in organizirati celovito gradnjo ter
upravljanje vodovodnih sistemov (omrežje, vodnih viri, črpališča in
vodohrani) skladno z občinskim odlokom o gospodarskih javnih službah.
|
(2) Na območjih, kjer
vodovodno omrežje še ni zgrajeno, si investitor lahko zgradi lastno
napravo (vodno zajetje, kapnica), v skladu z veljavnimi
zdravstveno-tehničnimi predpisi. |
(3) Na vodovodnem
omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne
količine požarne vode. Na območjih, kjer ni možno zagotoviti zadostnih
količin požarne vode, je možno urediti ustrezne požarne bazene ali
zagotoviti zajem požarne vode iz površinskih vodotokov v skladu s pogoji
upravljavca. |
73. člen |
(kanalizacijsko
omrežje) |
(1) Pri načrtovanju
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, je
potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področja varstva okolja.
|
(2) Odpadne vode se
preko omrežja kanalizacijskih sistemov odvaja v čistilne naprave za
posamezno naselje ali širša območja skupine naselij. Za območja, kjer
večji sistemi niso predvideni se odpadne vode odvajajo v male čistilne
naprave. |
(3) Prioritetno se
urejajo kanalizacijski sistemi v lokalnih središčih na katere se lahko
navezujejo tudi okoliška naselja. Območja naselij, za katere je urejeno
kanalizacijsko omrežje, se obvezno priključujejo na omrežje.
|
(4) Odpadne vode na
območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je
potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice z
upoštevanjem veljavnih predpisov. |
(5) Pri urejanju
gnojišč je potrebno upoštevati določbe »Strokovnega navodila o urejanju
gnojišč in greznic«. |
(6) Gnojišča in
gnojne jame se načrtujejo v skladu z veljavnimi strokovnimi navodili. |
74. člen |
(komunikacijska
infrastruktura) |
(1) Obstoječe
telekomunikacijsko omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno
zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. |
(2) Pri umeščanju
objektov mobilne telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvaliteto
pokrivanje posameznih območij s signalom, tehničnimi normativi, ki
veljajo za naprave mobilne telefonije, tehnološki napredek
telekomunikacijskih tehnologij in razvojni potencial lokalne skupnosti.
|
(3) Prednostno se
objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki
zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno
dediščino, ob upoštevanju tehničnih normativov in pogojev za
postavljanje tovrstnih objektov. |
(4) Pri načrtovanju
omrežja objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno upoštevati
celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s signalom. |
75. člen |
(zbiranje odpadkov) |
(1) Na celotnem
območju občine se na primerno dostopnih mestih uredijo zbiralnice za
ločeno zbiranje odpadkov in zbirne centre za ločeno zbiranje komunalnih
odpadkov, v skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z
infrastrukturo v občini in v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Komunalni odpadki
se zbirajo v za to namenjenih tipskih posodah in odvažajo v skladu z
ustreznimi občinskimi predpisi. Odjemna mesta morajo biti prometno
dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. |
(3) Organski odpadki
se zbirajo ločeno in odvažajo na kompostarno. |
(4) Gradbene odpadke
se odvaža na deponije za odlaganje tovrstnih odpadkov. |
(5) Posebni in
nevarni odpadki se do odvoza na končno odlagališče tovrstnih odpadkov
zbirajo in hranijo v sklopu zemljišča za gradnjo, v posebnih posodah ali
skladiščih. |
2.4. Pogoji glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja, naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
2.4.1 Celostno
ohranjanje kulturne dediščine |
76. člen |
(splošni pogoji za
varovanje kulturne dediščine) |
(1) Za poseg v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno
območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki
je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki jih izda
organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. |
(2) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
(3) Antenske naprave
na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine, ne smejo
spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza. |
77. člen |
(pogoji za varovanje
arheološke dediščine) |
(1) Na vedutno
izpostavljena arheološka najdišča ohranjamo poglede iz okolice.
|
(2) Novi posegi v
prostor (širitev poselitve, gradnja različnih objektov in
infrastrukturnih naprav itd.) se arheološkim najdiščem načeloma
izogibajo. |
(3) V robne dele
najdišč in v najdišča, kjer se interes varovanja in interes poselitve
prekrivata, se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in šele
po arheoloških raziskavah. |
(4) Arheološko
dediščino varujemo integralno s sistematičnim vključevanjem v prostorsko
načrtovanje na vseh ravneh. |
(5) Najpomembnejša
arheološka najdišča varujemo v obliki rezervatov oziroma prostorsko
urejenih območij (predstavitev in situ). |
(6) Prostorski in
vsebinski kontekst arheološkega najdišča varujemo pred različnimi
destruktivnimi posegi in rabami (izkopi, nasipi, intenzivna kmetijska in
gozdarska raba, gradnja različnih objektov in infrastrukturnih naprav
itd.). |
(7) Z arheološkimi
raziskavami ohranjamo in stopnjujemo kulturni in znanstveni pomen
dediščine, pri čemer je potrebno dati prednost nedestruktivnim metodam.
|
(8) Na območju, kjer
so v pripravi OPPN, oziroma se načrtuje širitev poselitve, in pri
gradnji zahtevnih objektov ter objektov gospodarske javne
infrastrukture, je potrebno zagotoviti arheološke raziskave na celotnem
območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane
arheološke dediščine. Za vse take posege je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje pristojne območne enote za varovanje kulturne
dediščine in, ko so ti pogoji izpolnjeni, še kulturnovarstveno soglasje. |
78. člen |
(pogoji za varovanje
stavbne in tehniške dediščine) |
(1) Pri stavbni
dediščini je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– ohranjati je
potrebno tlorisno in višinsko zasnovo, konstrukcijsko zasnovo in
gradiva, |
– ohranjati je
potrebno zunanjost stavb (arhitekturno členitev, strešine, kritino,
stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle itd.) v originalnih
materialih. Steklo-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega
okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine, |
– ohranjati je
potrebno morebitne arhitekturne poslikave in freske na zunanjih ter
notranjih zidovih, |
– na fasado ni
dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter
naprav, |
– ohranjati je
potrebno notranje dele stavbne dediščine, kot je vgrajena oprema
objekta: obloge tal, stropa, sten, peči, |
– ohranja se
funkcionalna zasnova in razporeditev dejavnosti v notranjem ter
pripadajočem zunanjem prostoru, |
– ohranjati je
potrebno komunikacijsko in infrastrukturno navezavo, ožjo okolico
(pripadajoči odprti prostor) z niveleto površin ter lego, namembnostjo
in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih
objektov na parceli in do sosednjih stavb. Nivo poti in cest ob objektih
dediščine se mora ohranjati oziroma vzpostaviti pod nivo vhodov v
objekte, |
– v okolici objekta
niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali funkcionalno integriteto
varovane stavbne dediščine v širšem prostoru in bi pomenili moteče
prvine, |
– po možnosti v
stavbni dediščini zagotoviti dejavnost, ki bo omogočala tudi ohranjanje
opreme in |
– v stavbno dediščino
se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli ob
pridobitvi kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja.
|
(2) Podane pogoje
prejšnjega odstavka smiselno veljajo tudi za tehniško dediščino (območje
stavbe, skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki
pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične
kulture v Sloveniji). |
79. člen |
(pogoji za varovanje
memorialne dediščine) |
(1) Potrebno je
ohranjati avtentično lokacijo, materialno substanco in fizično pojavnost
enote dediščine. |
(2) Potrebno je
ohranjati vsebinski prostorski kontekst območja z okolico (vedute na
enoto dediščine). |
(3) Na območja enot
memorialne dediščine ni dovoljeno postavljanje drugih enostavnih
objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice,
hidranti ...). |
(4) Komunalni in
drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne
dediščine. |
(5) V memorialno
dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi
deli v smislu kvalitetnejše predstavitve. |
80. člen |
(pogoji za varovanje
naselbinske dediščine) |
(1) V Občini Zagorje
ob Savi sta evidentirani naslednji enoti naselbinske dediščine:
|
– Mali Kum in
|
– Zagorje ob Savi –
Okrogarjeva kolonija. |
(2) V sodelovanju s
pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine je potrebno izdelati
načrt za prenovo naselja Mali Kum. Pri izdelavi izvedbenega akta za
naselje Mali Kum je potrebno izhajati iz: |
– naselbinske zasnove
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
|
– odnosov med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom,
|
– upošteva naj se
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
sadovnjaki), |
– prepoznavne lege v
prostoru oziroma krajini (glede na potek poti, reliefne značilnosti
itd.), |
– podobe naselja v
prostoru (silhueta in dominante: gabariti, oblike strešin, kritina),
|
– odnosov med
naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
|
– stavbnega tkiva
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema itd.), |
– v naselbinski
dediščini ni dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov, razen v
primeru, da so večstanovanjski objekti značilni za naselbinsko
dediščino, |
– v naselbinski
dediščini je dovoljeno postavljanje tistih enostavnih objektov, ki jih
je mogoče neopazno vključiti v naselbinsko strukturo in so sestavni del
domačij oziroma domov v naselbinski dediščini in |
– nadomestne gradnje
morajo povzeti lokacijo porušenega objekta. |
(3) Pogoji za
načrtovanje grajene strukture: |
– tlorisni in
višinski gabariti: podolžen tloris, P+M ali P+l+M s kolenčnim zidcem
največ 1,0 meter v celoti skritim pod napuščem, |
– strehe – simetrične
dvokapnice z nakloni od 40° do 45°, kritina temno siva betonska ali
opečna rdeča in |
– osvetlitev
podstrehe – možna s klasično oblikovanimi frčadami. |
(4) Pogoji
oblikovanja fasad: |
– balkoni na čelnih,
ožjih fasadah načelno niso dopustni, možna izvedba po celotni dolžini
vzdolžne fasade (lesen gank), |
– okenske in vratne
odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene,
|
– okenska stekla naj
bodo deljena na šest polj, |
– izvedba v zglajenem
ometu svetlih pastelnih barv in |
– gradnja več kotnih
izzidkov, stolpičev, erkerjev, ni dovoljena. |
(5) Ostali pogoji
oblikovanja: |
– v čim večji meri
naj se uporablja avtohtona gradiva (les, kamen) in |
– lokacija objekta na
parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja. |
(6) Okrogarjeva
kolonija je ob breg postavljena stanovanjska kolonija rudniških
delavcev. Sestavljajo jo štirje nizi pritličnih, zidanih, večinoma štiri
stanovanjskih objektov, s prizidanimi sanitarijami in drvarnicami ob
čelnih fasadah. Skrajni zahodni niz objektov je podkleten. Strehe
objektov so simetrične dvokapnice z opečno kritino. Pri obnovitvenih
delih se zagotovi enotno sanacijo vseh stavbnih nizov. Gre za enotne
izvedbe kritin, izvedbe in barve fasad, oblik in velikosti okenskih in
vratnih odprtin. |
Na območju varovane
enote Okrogarjeva kolonija v Zagorju ob Savi se upošteva določila
obstoječega UN Rudnik–Toplice v Zagorju ob Savi, v okviru katerega je
zajeta prenova naselja. |
81. člen |
(pogoji za varovanje
vrtnoarhitekturne dediščine) |
(1) Pri območjih ali
objektih vrtnoarhitekturne dediščine se varuje: |
– kompozicija zasnove
in strukturne poteze, |
– kulturne sestavine
(grajeni objekti, skulpture, parkovna oprema), |
– naravne sestavine,
ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.) in
|
– podobo v širšem
prostoru in funkcijske navezave na okoliški prostor. |
(2) Sicer se v
objekte vrtnoarhitekturne dediščine lahko posega tudi s sanacijskimi in
obnovitvenimi deli v smislu boljše predstavitve. Vrtnoarhitekturna
dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko vrši le primerno
usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije. |
(3) Najpomembnejša
vrtnoarhitekturna ureditev je vrt v okviru domačije Medved v Podkumu. |
82. člen |
(pogoji za varovanje
dediščinske kulturne krajine) |
(1) V območjih
kulturne krajine je potrebno varovati: |
– krajinsko zgradbo
(naravne kot kulturne prvine), |
– ekološke procese
sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, |
– tipologijo
krajinskih prvin in |
– povezavo s stavbno
in naselbinsko dediščino. |
(2) Pri načrtovanju v
območju kulturne krajine Čemšenik je potrebno upoštevati ohranjanje
obstoječe parcelacije oziroma strukture obdelovalnih površin s
členitvenimi prvinami, robov naselij, pri novogradnjah upoštevati
urbanistične in arhitekturne značilnosti, pri gospodarskih objektih
predvsem zagotavljati gabarite, ki ne bodo izstopali iz vzorca.
|
(3) Pri načrtovanju v
območju kulturne krajine Šentgotard je potrebno ohranjati parcelacijo po
plastnicah. Rob naselja in novogradnje naj bodo vezane na obstoječe
objekte in komunikacije. |
(4) Pri načrtovanju v
območju kulturne krajine Kolovrat je potrebno ohranjati obstoječa
prostorska razmerja ter asociativno pomembnih objektov: gradu, cerkve in
naselja z dominanto. Pri prenovah in morebitnih novogradnjah je potrebno
upoštevati urbanistične in arhitekturne značilnosti obstoječe poselitve.
|
(5) Pri načrtovanju
objektov v območju kulturne krajine Golče je potrebno ohranjati pravilne
parcelacije, pravokotne na glavno komunikacijo na slemenu in vzdrževanje
gozdnega roba in obmejkov. |
(6) Pri načrtovanju
objektov v območju kulturne krajine Čolnišče, varstveni režim narekuje,
da se ohranja trakaste parcelacije vzporedne z glavno komunikacijo po
dnu obvisele doline z nizom kozolcev (pet stegnjenih kozolcev in pet
kozolcev toplarjev) ter vzdrževanje gozdnega roba. |
(7) Na območju
dediščinske kulturne krajine je potrebno upoštevati naslednje dodatne
pogoje: |
– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti (čebelnjaki, kozolci, kašče itd.) naj bodo izdelani po
izmerah starih regionalno značilnih objektov, |
– začasne objekte za
sezonsko turistično ponudbo se lahko načrtuje v okviru priprave
celostnega urejanja določenega območja ali za čas prireditve,
|
– nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje ter sekundarno
telekomunikacijsko omrežje je dovoljeno izvajati le v podzemni izvedbi
oziroma uporabljati lesene drogove, |
– ločilno oziroma
krmilno mesto – naj bo neopazno, umaknjeno na rob travnika, h gozdni
meji, vidni deli leseni, |
– transformatorska
postaja naj bo umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante. Bazne
postaje naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni
druge rešitve, je možna postavitev v robove gozdov, |
– pred postavitvijo
vadbenih objektov je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve ter
preveriti vpliv na dediščino, |
– montažnih,
napihljivih šotorov se ne načrtuje v območjih dediščine in |
– objekte za
oglaševanje in transparente ni dovoljeno postavljati, dovoljeni so
izjemoma v robnem območju, ta mesta ne smejo biti v smeri vedut na
prostorske dominante. |
83. člen |
(splošni pogoji za
vplivna območja varovane dediščine) |
(1) Posegi v vplivnem
območju morajo biti podrejeni ohranjanju vloge kulturne dediščine v
širšem prostoru. upoštevati je potrebno sledeče usmeritve: |
– ohranjati značilno
naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
|
– ohranjati elemente,
kot so kozolci v njihovem razmerju do prostora in naselij, |
– ohranjati
kvalitetne poglede na prostorske dominante, |
– usmerjati izvajanje
dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in
strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno
kontinuiteto in |
– v največji možni
meri ohranjati obstoječo parcelacijo in naravne prvine. |
(2) V prostoru občine
so izpostavljena vplivna območja enot: |
– Strme njive –
Cerkev sv. Radegunde, kot dominanta kulturne krajine |
– Kandrše – Cerkev
sv. Lenarta, pobočja Kandrškega hriba pod cerkvijo z značilno
parcelacijo po plastnicah |
– Medija pri Izlakah
– Območje gradu Medija, kot dominanta v dolini potoka Medija. |
2.4.2 Ohranjanje
narave |
84. člen |
(splošni pogoji za
ohranjanje narave) |
(1) Za vsak poseg na
objektih in v okviru varovanih območij naravne dediščine je potrebno
predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa. |
(2) Za posege, ki so
povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, kot so gradnja cest, železnic,
plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov, rudarska dejavnost, je
potrebno po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za
varstvo narave omogočiti spremljanje stanja med zemeljskimi in
gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in
podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Upoštevati je potrebno
tudi ostale določbe, navedene v 83. členu tega odloka. |
(3) Poseganja ki bi
razvrednotilo oziroma obrnilo kvaliteto naravne dediščine, zavarovanega
območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno. |
(4) Ohranja se ugodno
stanje biotske raznovrstnosti na območjih Natura 2000 in zavarovanih
območjih. |
(5) Ohranjajo se
naravne vrednote (v nadaljnjem besedilu: NV) in preprečuje zmanjševanje
biotske raznovrstnosti ter ohranitev ravnovesja na ekološko pomembnih
območjih. |
(6) Za zagotovitev
nemotenega prehajanja živali preko cestne infrastrukture pri prenovi ali
širjenju prometne infrastrukture se zagotovijo ustrezni prehodi dvoživk
(Izlake, Mlinše, Zagorje ob Savi). |
(7) Pri urejanju
okolice objektov, na varovanih območjih se v čim večji meri ohranjajo
travniške površine. Za zelenice se uporabljajo izključno mešanice semen
avtohtonih vrst trav. |
(8) Ohranjajo se
gozdovi, ki so razglašeni za varovalne gozdove in za gozdove s posebnim
namenom ter območja gozdov, kjer so socialne funkcije poudarjene na 1.
stopnji oziroma jih lokalna skupnost razglasi za gozdove s posebnim
namenom. |
(9) V gozdni rob naj
se ne posega. Pri načrtovanju lokacij novih objektov naj se upošteva
oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino
odraslega gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti ohrani, prav tako
linijski objekti (živice ipd.). |
(10) Pri
osvetljevanju objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega
podkovnjaka naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe
(npr. halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila
opremljena s senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven
strnjenih naselji naj se omeji na minimum. |
(11) V pasu 5,0 m od
vodotoka naj se ohranja obstoječe stanje. V tem pasu naj se ne postavlja
objektov ali kako drugače ureja območja. |
(12) Pri adaptaciji
ali izgradnji objektov kjer se bo uporabljal les (za fasade in
ostrešja), se le ta ne sme zaščititi s premazi, ki škodujejo sesalcem,
ampak s takimi vrstami premazov, ki tem organizmom ne škodujejo
(dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov). |
(13) Sanacija območja
pridobivalnega prostora rjavega premoga naj se izvede sonaravno. Za
pogozditev naj se uporabijo lokalno avtohtone drevesne vrste.
|
(14) Kolikor se pri
umestitvi hidroelektrarn v prostor izkaže, da bodo hidroelektrarne
fizično ali z vplivnim območjem posegale v varovano območje, bo potrebno
izdelati presojo sprejemljivosti. |
85. člen |
(varstvo naravnih
vrednot) |
(1) V izogib vplivu
na NV Medija posegi na vodno zemljišče (npr. poseka dreves in zarasti na
brežinah) ali omejitev dostopa do vodotoka (npr. postavitev ograje) niso
dovoljeni. Potok Medija na območju naselij Zagorje ob Savi in Kisovec se
ureja sonaravno. Utrdijo se le bregovi, dno struge se ohrani v naravnem
stanju. Potokov se v nobenem primeru ne kanalizira. V primeru poplavne
ogroženosti se mora obstoječe stanje ohraniti. Regulacija struge NV
Medija ni dovoljena oziroma se izvaja v urbanem območju s pozitivnim
soglasjem pristojnih institucij. |
(2) Pri regulaciji NV
Kotredeščice je potrebno ohraniti morfološke značilnosti naravno
ohranjenih vodotokov (sonaravna regulacija). |
(3) Za zagotavljanje
varstva vodnih organizmov je potrebno pri regulaciji strug vodotokov
upoštevati pogoje glede varstva voda tega odloka. |
(4) Za zavarovanje NV
Čemšeniška planina se upoštevajo ukrepi, podani za pSCI Čemšeniška
planina po tem odloku. |
86. člen |
(območja pričakovanih
naravnih vrednot) |
(1) Za posege
povezani z manj obsežnimi zemeljskimi deli kot so izkopi za individualne
stanovanjske hiše, greznice, bazne postaje in podobno je potrebno
investitorja seznaniti z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter
predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda
RS za varstvo narave. |
(2) Za posege pri
zemeljskih delih v kmetijstvu kot sta oranje in rigolanje na območjih,
kjer se fosilni ostanki pričakujejo v plasteh blizu površja se omogoči
pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo narave spremljanje stanja
med izvajanjem zemeljskih del. |
(3) Če investitor
oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim
prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave. Ta
pripravi usmeritve, ki vključujejo dokumentiranje in ovrednotenje
območja oziroma potencialne naravne vrednote, oceno ogroženosti ter
predlog ukrepa varstva (in-situ ali ex-situ varstvo, pogodbeno varstvo,
skrbništvo, zavarovanje, začasno zavarovanje, obnovitev). |
(4) Novo odkrite NV
se varuje glede na zvrst in tip NV in glede na tip posega, na osnovi
katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V
primerih, ko ni možno zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se
zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe
izjemnih geoloških fenomenov. |
87. člen |
(varstvo habitatnih
tipov) |
(1) Habitatni tipi (v
nadaljnjem besedilu: HT) se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se
posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo
na način, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Posegi in dejavnosti
na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu da
se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost
habitatnih tipov in območij, da se v kar največji možni meri ohranjajo
specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna
raba. |
(2) V gozdni rob naj
se ne posega. Pri načrtovanju lokacij novih objektov naj se upošteva
oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino
odraslega gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti ohrani, prav tako
linijski objekti (živice ipd.). |
(3) Za habitatni tip
ilirski bukovi gozdovi se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča
ohranjanje gozdnih habitatnih tipov. Športno rekreacijske in turistične
dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura se izvajajo na način in v
obsegu, ki ne ogrožajo habitatnega tipa. Pri gradnji javne
infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji. Posege, ki
mejijo na območja HT Ilirski bukovi gozdovi je potrebno načrtovati tako,
da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen, pri načrtovanju lokacij novih
objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba
najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja. Za varovanje
habitata črtastega medvedka in malega podkovnjaka naj se pri načrtovanju
lokacij novih objektov na vseh območjih Natura upošteva oddaljenost
objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega
gozdnega sestoja. Podrast naj se v celoti ohrani, prav tako linijski
objekti (živice, ipd). |
(4) Na območju
habitatnega tipa javorovih, jesenovih, brestovih in lipovih gozdov v
grapah in na gruščnatih pobočjih se ohranja namembnost zemljišč, ki
omogoča ohranjanje habitatnega tipa. |
88. člen |
(varstvo ekološko
pomembnih območij) |
(1) Pri posegih na
ekološko pomembno območje (v nadaljnjem besedilu: EPO) Zasavsko
hribovje, se upoštevajo usmeritve za SPA Posavsko hribovje – ostenje.
|
(2) Pri posegih na
EPO Kum, Kandrše, in Čemšeniška planina se upoštevajo usmeritve za pSCI
posameznega varstvenega območja. |
89. člen |
(varstvo predlaganih
ekološko pomembnih območij) |
(1) Za predlagano
ekološko pomembno območje Loke (p–1) velja, da se posegov, ki
spreminjajo vodni režim in kemizem tal območja, ne sme izvajati. Vode se
ne sme onesnaževati, obstoječe dejavnike onesnaževanja se zmanjšuje.
|
(2) Košnja se izvaja
tako, da je ugodna za rastline in živali in na način, da se živali lahko
umaknejo. Paša se izvaja na ekstenziven način. Kmetijske površine se
gnoji čim manj in to na tradicionalen način s hlevskim gnojem, vnos
mineralnih gnojil in gnojevke se zmanjša oziroma ne uporablja. Škropiva
se uporablja čim manj. |
(3) Travnike se
ohranja, ne požiga in ne nasipava. |
90. člen |
(varstvo posebnih
varstvenih območij – območij NATURA 2000) |
(1) Na območje Natura
2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko
spremenjenih organizmov (tujerodne in gensko spremenjene vrste lahko
spremenijo strukturo habitatov, kar posledično pomeni izgubo habitatov
kvalifikacijskih vrst). |
(2) SPA Posavsko
hribovje: |
Plezanje in letenje z
jadralnimi padali se uredi in usmerja stran od gnezditvenih območij
planinskega orla in sokola selca. Izvajanja posegov ter opravljanja
dejavnosti se prilagodi življenjskim ciklom živali (gnezditveno obdobje
sokola selca: od 1. marca do 1. junija, planinskega orla: 1. januarja do
1. julija). Na gnezditvenih območjih obeh vrst se v obdobju gnezdenja in
vzreje mladičev ne opravlja sečnja, rekreacija in plezanje v radiu 200 m
od gnezdišč ter ne izvaja zračnih športov vsaj na razdaljo 500 m od
gnezda. Na območju se ne postavlja pticam nevarnih daljnovodov. Na
območju naj se ne gradi potencialno škodljivih objektov velike
infrastrukture. Upoštevajo se varstvene usmeritve za habitatni tip
gozdovi rdečega bora. |
(3) pSCI Kum:
|
Pri osvetljevanju
objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega podkovnjaka naj
se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska
svetila). Čas izvajanja posegov na cerkvenih strehah in podstrešjih se
prilagodijo življenjskim ciklom netopirjev (od 1. oktobra do 1. aprila).
Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Namestitve
novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum.
Pri uporabi lesa za adaptacije ali izgradnje objektov na pSCI Kum, se ne
sme zaščititi s premazi, ki škodujejo sesalcem, ampak s premazi, ki tem
organizmom ne škodujejo. Geomorfoloških značilnosti površja se ne
spreminja. Ohranja se gozd in travnate površine. Ne izvaja se večjih
posegov v gozd. Izvaja se raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno
sestavo. V podrasti se ohranja grmovni in zeliščni sloj. Ohranja se
strukturiran gozdni rob in gozdne jase. Vodotokov se ne zasipava in
regulira, brežin se ne utrjuje. Obrežne vegetacije se ne obsekuje ali
kakorkoli uničuje. Na območju pojavljanja močvirskega krešiča naj se v
pasu 5,0 m od vodotoka ohranja obstoječe stanje. V tem pasu se ne
postavlja objektov ali kako drugače ureja območja. Ohranjajo se vlažni
gozdovi ob vodotokih in razmerje med travniškimi in gozdnimi površinami.
Upoštevajo se varstvene usmeritve za habitatne tipe ilirski bukovi
gozdovi, evropski gozdovi rdečega bora in javorovi, jesenovi, brestovi
in lipovi gozdovi v grapah in na gruščnatih pobočjih. |
(4) pSCI Kandrše:
|
Poseganje v gozdni
rob, ki je primeren habitat za črtastega medvedka na območju pSCI
Kandrše ni dovoljeno. Za osvetljevanje naselij in objektov na območju
pSCI Kandrše, ki se nahajajo na območju pojavljanja malega podkovnjaka,
je potrebno uporabiti svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr.
halogenska svetila). Čas izvajanja posegov na cerkvenih strehah in
podstrešjih se prilagodijo življenjskim ciklom netopirjev (od 1. oktobra
do 1. aprila). Posamezni objekti morajo imeti svetila opremljena s
senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji se
omeji na minimum. Pri uporabi lesa za adaptacije ali izgradnje objektov
na pSCI Kandrše, se ne sme zaščititi s premazi, ki škodujejo sesalcem.
Ohranja se strukturiran gozdni rob. Ohranjajo naj se gozdne in travnate
površine. Izvaja naj se raba, ki ohranja travišča in njihovo vrstno
sestavo. Vodotokov naj se ne zasipava in regulira: brežin naj se ne
utrjuje. Upoštevajo se tudi varstvene usmeritve za ilirske bukove
gozdove. |
(5) pSCI Čemšeniška
planina: |
Poseganje v gozdni
rob na območju pSCI Čemšeniška planina ni dovoljeno zaradi zavarovanja
črtastega medvedka. Ohranja naj se strukturiran gozdni rob, gozdne jase.
Geomorfoloških značilnosti površja (relief, osvetljenost ipd.) se ne
spreminja. Ohranjajo se gozdne in travnate površine. V podrasti naj se
ohranja grmovni in zeliščni sloj. Izvaja se raba, ki ohranja travišča in
njihovo vrstno sestavo, paša pa se izvaja na ekstenziven način. Pri
urejanju okolice objektov, na območju pojavljanja travniškega postavneža
naj se v čim večji meri ohranjajo travniške površine. Za zelenice naj se
uporabljajo izključno mešanice semen avtohtonih vrst trav. Upoštevajo se
varstvene usmeritve za ilirske bukove gozdove navedene v 84. členu. |
2.4.3 Varstvo okolja
in naravnih dobrin |
91. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri gradnji
objektov, rekonstrukciji ter spremembi namembnosti obstoječih objektov
je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da z
novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij.
|
(2) Učinkovito
varstvo zraka na območju občine se izvaja predvsem z uporaba obnovljivih
virov energije, načrtovanjem in izvajanjem skupinskega ogrevanje, z
zmanjšanjem emisij in toplogrednih plinov v zrak in učinkovito rabo
energije v stavbah. |
(3) Zagotavljati je
potrebno racionalno rabo energije, z uporabo ekološko sprejemljivih
goriv. |
92. člen |
(varstvo voda) |
(1) Upoštevati je
potrebno varovanje priobalnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega
zemljišča pri Savi je 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma zunaj
območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih
vodotokih pa 5,0 m od meje vodnega zemljišča. |
(2) Za vsak poseg, ki
bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je
potrebno pridobiti vodno soglasje. |
(3) Za obstoječe
objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču
velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija,
adaptacija ali obnova, ki: |
– bistveno ne
spreminja namembnosti in velikosti objekta, |
– ne povečuje
poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, |
– ne poslabšuje
stanja voda, |
– omogoča izvajanje
javnih služb, |
– ne ovira obstoječe
posebne rabe voda, |
– ni v nasprotju s
cilji upravljanja z vodami in |
– se z rekonstrukcijo
ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne
zmanjšuje. |
(4) Upoštevati je
potrebno obstoječe projektne rešitve in študije, izdelane za ureditve
obstoječih vodotokov in zadrževalnikov naplavin, ki so dostopne pri
pristojnem organu. |
(5) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen, ko gre za:
gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega
javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
|
(6) Na vodnem in
priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki
bi lahko: ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali
varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode,
plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov. |
(7) Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir,
ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Dostope do vode se sme
urejati le z javnih površin. |
(8) Pred izgradnjo
hidroelektrarn je potrebno urediti čiščenje odpadnih vod (komunalnih in
tehnoloških vod) iz zaledja akumulacijskega bazena hidroelektrarn.
|
(9) Urejanje
vodotokov je potrebno izvajati izključno na sonaraven način, z uporabo
avtohtonega materiala. |
(10) Preprečuje se
onesnaževanje voda. |
(11) Na vodno in
priobalno zemljišče je prepovedano pretovarjati nevarne snovi ter
odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter pranje vozil.
|
(12) Uporablja se
brezhibne delovne stroje in transportno mehanizacijo. V primeru izlitja
goriva iz transportnih vozil, delovnih strojev in ostale mehanizacije na
območju vodovarstvenega pasu, je potrebno zagotoviti takojšnjo ustrezno
sanacijo tal. |
(13) Za utrjevanje
brežin naj se uporabljajo kamnite zložbe in ne kamen v betonu. V primeru
utrjevanja brežin s kamenjem, naj se puščajo zemeljski žepi, kamor se
lahko zasadi avtohtona vegetacija. |
(14) V primeru
betoniranja v strugah vodotokov je potrebno preprečiti, da bi se
betonske odplake izcejale v vodo. |
(15) Z gradbenimi
stroji naj se ne posega v vodni prostor, oziroma le kolikor je to nujno
potrebno. |
(16) Odpadkov se v
vodotoke oziroma na vplivno območju vodotokov ne odlaga. Začasne
deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je
preprečeno onesnaževanje voda. Lokacije začasnih deponij naj bodo vsaj
300 m od roba vodnega telesa. |
(17) Načrtovana mora
biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli
odpadkov na primerno deponijo, saj v času gradnje in po njej ne sme
prihajati do odlaganja kakršnih koli materialov, ki se uporabljajo pri
gradnji, ali onesnaženja vode s kakršnokoli snovjo z območja delovišča,
ki je strupena za ribe. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se
ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost
prehajanja in razvrščanja ribjih vrst, v primeru potrebnega betoniranja,
je potrebno preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo, ker
so za ribe strupene. |
(18) Neposredno
odvajanje neočiščenih odpadnih voda v vodotoke prepovedano. |
(19) Na vseh
vodotokih je potrebno ohranjati obstoječe ekološko-morfološko stanje.
|
(20) Na priobalnem
zemljišču je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin. |
(21) Ob vseh
vodotokih se ohranja obstoječa obvodna vegetacija. |
(22) Posegi morajo
biti izvedeni tako, da se zagotovi nemotena migracija rib in ohranjen
obstoječi vodni režim. |
(23) Na mestih, kjer
bodo podporni zidovi in obrežna zavarovanja pod vodo, naj bodo med
skalami čim globlje razpoke, ki bodo služile za skrivališča rib in
drugih vodnih organizmov. |
(24) Vsaj 14 dni pred
začetkom ureditev na vodotokih je potrebno obvestiti pristojnega
izvajalca ribiškega upravljanja o začetku gradnje, da izvede izvedbo
intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega oziroma predelu.
V primeru etapnosti del, izvajalec z ribiško družino sprotno usklajuje
potrebno število ponovnih intervencijskih odlovov. |
(25) Posege v
vodotokih se načrtuje izven glavne sezone drstenja (od 1. julija do 15.
oktobra). Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na
način, da se v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove
vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti, ohranja biocenoza
ribjih vrst, struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj
naravnem stanju, ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke
lastnosti in raznolikost vodotokov. Ohranja se tudi naravna osenčenost
oziroma osončenost struge in brežin. |
(26) Utrjeno brežino
na vodotokih, se zgradi v izrazito neporavnani obliki, da se lahko ob
bregu ustvari primeren prostor kot ribja skrivališča. |
93. člen |
(varstvo vodnih
virov) |
(1) Za posege v
vodovarstvena območja zavarovanih vodnih virov je potrebno upoštevati
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja in predpise
s področja varovanja voda. |
(2) V vodovarstvenem
območju se upoštevajo prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi na podlagi
predpisov iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Na območjih
varstvenih pasov varovanja pitne vode, v skladu z Odlokom o varovanju
vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, ni dovoljeno gnojenje tal z
odplakami in odpadki ter uporabljati strupenih fitofarmacevtskih
sredstev. |
94. člen |
(varstvo pred
svetlobnim onesnaževanjem okolja) |
(1) Pri načinih
osvetljevanja je potrebno upoštevati predpise s področja varstva pred
svetlobnim onesnaževanjem. Moč svetil na sme presegati mejnih vrednosti
z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem.
|
(2) Letna poraba vseh
svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest
in javnih površin (v upravljanju občine), izračunana na prebivalca v
občini, ne sme presegati predpisanih vrednosti. Prepovedana je uporaba
svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali
premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. |
(3) Pri osvetljevanju
objektov, ki se nahajajo na območju pojavljanja pSCI Kum in pSCI Kandrše
naj se uporabijo svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr.
halogenska svetila). Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s
senzorji. Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj
se omeji na minimum. |
95. člen |
(varstvo tal) |
(1) Obstoječa,
neustrezno urejena odlagališča odpadkov, ki so lahko potencialni vir
onesnaženja ali motenj v prostoru, se mora prioritetno sanirati
(pozitiven in trajen vpliv). |
(2) Ravnanje z
odpadki se izvaja v skladu z občinskim odlokom. |
2.4.4 Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
96. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Pri posegih na
ogrožena območja se upoštevajo omilitveni ukrepi po tem odloku, pogoje
veljavnih predpisov in priporočila iz študij, ki obravnavajo posamezna
področja ogroženosti v prostoru občine. |
(2) Pri posegih na
območja z omejitvami se od investitorja zahteva, da pred vlogo za izdajo
gradbenega dovoljenja za nameravani poseg obvezno pridobi strokovno
mnenje geologa oziroma hidrologa, v skladu z veljavnimi predpisi s teh
področij. |
97. člen |
(zaščita pred
poplavami) |
(1) Izvajanje
dejavnosti v območjih poplav se vrši glede na razred nevarnosti. Pogoji
in omejitve za izvajanje dejavnosti, ki imajo lahko vpliv na doseganje
okoljskih ciljev v povezavi z ogroženostjo zaradi poplav in z njimi
povezane erozije, so določeni v skladu z veljavnimi predpisi s teh
področij. |
(2) Za predviden
poseg v poplavno območje, mora investitor, v postopku pridobivanja
gradbenega dovoljenja, s strokovnimi podlagami dokazati, da je možno
območje urediti tako, da bo poplavna varnost objekta zagotovljena in da
poseg v prostor ne bo povečal poplavne ogroženosti območja. |
(3) Dovoljeni posegi
v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v
zaledne površine zbirnih območij vodotokov oziroma posege, ki bi lahko
vplivali na vode ali vodni režim, je potrebno predhodno upoštevati
zahtevane pogoje ter pridobiti vodno soglasje. |
(4) Na poplavnih
območjih se morajo upoštevati naslednji pogoji: |
– Posegi so dopustni
le na podlagi projektnih pogojev in soglasja. |
– Poplavne površine
se ohrani kot retenzijska območja, kjer se bo voda ob večjih neurjih
začasno razlila in bo s tem zmanjšana nevarnost poplavljanja naseljenih
območij, zagotovi se omejeno gospodarjenje s prostorom, ekstenzivno
kmetijsko proizvodnjo na travnikih in pašnikih. |
– Vsi objekti
(mostovi, prepusti), ki bodo prečkali vodotoke morajo imeti elemente za
varen pretok pričakovanih visokih voda (Q max) in morajo biti
dimenzionirani v skladu z vodnim soglasjem. |
– Za odvod meteornih
voda s komunikacij naj cevni prepusti ne bodo premera manjšega od 0,5 m,
vode iztokov pa naj se v načelu izlivajo v ustaljene jarke. Sicer pa
morajo biti iztoki formirani tako, da ne koncentrirajo iztočnih voda,
ampak jih razpršijo. |
– Kjer pričakujemo
večjo koncentracijo hudournih voda, naj bodo cevni prepusti preko
hudourniških strug izvedeni brez vpadnih jaškov, vtoki pa formirani v
obliki drče. Pri večji prodonosnosti je potrebno razmisliti o izgradnji
odgovarjajočih usedalnikov naplavin. |
– Nivelete in
tlorisne rešitve mostov in prepustov morajo biti usklajene z navezavo
hudourniških strug s tokom in proti toku. |
– Pri projektiranju
komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane horizontalne in
vertikalne medsebojne odmike. Vsi objekti in trase raznih vodov morajo
biti odmaknjene od vrha neurejene brežine struge: vodotoka 1. reda v
naselju vsaj 15 m ali vsaj 40 m zunaj naselja in pri vseh ostalih
vodotokih vsaj 5,0 m, v konkavah pa vsaj 10,0 m. Pri prečkanju vodov
(kablovodov, cevovodov) preko neurejenih hudourniških strug je potrebno
položiti le-te tako, da je teme vodov položeno minimalno 1,5 m pod
obstoječo niveleto struge, zavarovani pa morajo biti tako, da jih
hudourne vode ne morejo odkriti ali poškodovati. Po položitvi je
potrebno v strugi vzpostaviti najmanj prvotno stanje, z gradnjo načete
brežine struge pa je potrebno zaščititi (kamnita obloga, kamnomet,
zatravitev, zasaditev). Za posamezno prečkanje vodotoka je potrebno
pridobiti pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za vode.
|
– V pasu vodotoka 1.
reda v naselju vsaj 15 m ali vsaj 40 m zunaj naselja in pri vseh ostalih
vodotokih vsaj 5,0 m, v konkavah pa vsaj 10,0 m, ni dovoljeno
postavljati nobenih začasnih objektov ali deponirati materiala, ta pas
mora biti stalno prehoden za vzdrževanje vodotoka. |
– Zasipavanje strug s
kakršnimkoli materialom ni dovoljeno. |
(5) Na poplavnih
območjih so v naseljih, kjer ni določena opozorilna karta poplavne
ogroženosti, določena območja, v katerih ni dovoljena gradnja novih in
dozidava obstoječih stavb, dokler ne bo na podlagi hidrološko
hidravlične študije za območje celotne občine preverjena možnost posegov
glede na razred nevarnosti in izvedeni omilitveni ukrepi. Naselja
oziroma enote urejanja z omejitvijo so navedene v določilih PIP.
|
(6) Pri dovoljenih
posegih na območja poplav in erozije, ki so opredeljena z razredom
poplavne nevarnosti, velja obvezno upoštevati pogoje iz vodnega
soglasja. |
(7) Celoviti
omilitveni protipoplavni ukrepi bodo natančneje določeni s sprejetjem
posameznih DPN ali OPPN oziroma za posamezna hidrogeografska območja ali
za vodnogospodarsko smiselne zaključene dele. |
98. člen |
(erozijska in
plazljiva območja) |
(1) V primeru, da so
ureditve predvidene na erozijsko ogroženem območju, je potrebno izdelati
strokovno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo za celoten OPPN
oziroma za celotno območje urejanja. Poleg tega je potrebno strokovno
poročilo izdelati tudi za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja za
posamičen objekt. |
(2) Umeščanje
objektov na erozijsko ogrožena območja v izogib varovanja zdravja in
premoženja ljudi ni priporočljivo. Investitor si mora obvezno pridobiti
pozitivno geomehansko mnenje. |
(3) Na plazljivem
območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče
tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače
ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: graditi
terase in izvajati posege, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje gozdnih
sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
|
(4) Na erozijskem
območju je prepovedano: |
– poseganje v prostor
na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
– izvajati goloseke
površin, |
– krčenje tistih
gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje,
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, mineralnih surovin,
|
– zasipavanje
izvirov, |
– nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijskih ali plazljivih
zemljiščih, |
– omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali
skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom in |
– odvzemanje naplavin
z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti
hudourniške struge in vlečenje lesa. |
99. člen |
(pogojno stabilna
območja) |
(1) Za vse posege v
slabo stabilna in potencialno plazljiva območja, je potrebno predhodno
pridobiti geomehansko mnenje in geotehnično poročilo ter pri izvedbi
novogradenj ali drugih posegov v prostor strogo upoštevati geomehanske
in geološke smernice. |
(2) Upravljavci in
uporabniki so dolžni pred zasipavanjem razmočenih zemljišč odvesti talne
vode, pobočne kotanje pa drenirati in izravnati tako, da voda ne bo
mogla zastajati in zamakati zemljišča. |
(3) Brez varstvenih
posegov ni dovoljeno: |
– preusmerjanje voda
z okoliških na potencialno labilna zemljišča, |
– zadrževanje voda,
izvedba teras in drugi načini obdelovanja, ki bi pospešili zamakanje
zemljišča, |
– poseganje, ki bi
povzročilo dvig gladine talnice (gradnje nepropustnih podpornih in
opornih objektov), |
– prerazporeditev
zemeljskih gmot ali druge dodatne obremenitve in |
– odstranjevanje
tistih grmovnih in drevesnih vrst, ki omejujejo površinsko plazenje
zemljišč. |
(4) Na zavarovanih
območjih varovalnih gozdov je potrebno upoštevati določila odlokov in
čim prej zavarovati po gozdnogospodarskih načrtih predlagane gozdove za
varovalne z namenom varovanja pred erozijo, snežnimi plazovi in
zasipavanjem, ohranitve tal in naravne vegetacije ter krepitev
varovalnih funkcij gozda. |
(5) Sanacija labilnih
in plazljivih terenov ter strmih nestabilnih pobočij, njihovo pravilno
odvodnjavanje se mora obvezno izvajati v skladu z geomehanskim mnenjem,
z izbiro nagibov brežin usekov in nasipov naj se zagotovi njihova
varnost, njihovi vrhnji obronki naj bodo primerno zaobljeni – radij v
usekih najmanj 5,0 m, morebitno drevje pa na primerni razdalji
odstranjeno (preprečitev izruvanja drevja zaradi vetra, snega). |
2.4.5 Pogoji glede
geotehničnih značilnosti zemljišč |
100. člen |
(seizmološke zahteve) |
(1) Območje občine je
v VII. coni potresne ogroženosti. Objekti morajo biti protipotresno
grajeni, v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno
ogroženostjo 7. stopnje po MSC lestvici. |
(2) Glede na stopnjo
potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno
projektirani in grajeni. Pri gradnji zidanih objektov se priporoča
ojačitev prve armirano betonske plošče. |
(3) Na območju občine
ni poselitve, ki bi presegala zgostitev 5.000 prebivalcev na enem mestu,
zato ni potrebno določiti posebnih območij za obvezno gradnjo zaklonišč. |
2.5. Pogoji glede
varovanja zdravja |
2.5.1 Pogoji glede
higienskih in zdravstvenih zahtev |
101. člen |
(osončenje) |
(1) Pri vseh
stanovanjskih bivalnih prostorih se zagotovi minimalno zahtevano
osončenje, skladno z veljavnimi pravilniki o načrtovanju objektov.
|
(2) Minimalen čas
potrebnega osončenja bivalnih (stanovanjskih) prostorov je: |
– v zimskem
solsticiju 2 uri, |
– v poletnem
ekvinokciju 3 ure in |
– v poletnem
solsticiju 5 ur na dan. |
(3) Minimalen čas
potrebnega osončenja bivalnih prostorov ni potrebno upoštevati pri
obstoječih stanovanjskih objektih v starih mestnih jedrih. |
102. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Za zmanjšanje
hrupa pri vseh virih hrupa, je odgovoren povzročitelj hrupa.
|
(2) Pri prometnicah
in ostalih posegih v prostor se upošteva veljavne prepise s področja
kazalcev hrupa v okolju. |
(3) Varstvo pred
hrupom v občini je opredeljeno na podlagi posameznih območij podrobnejše
namenske rabe prostora oziroma enot urejanja. Območja varstva pred
hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju. |
(4) I. stopnja
varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom – varovalni gozd. |
(5) II. stopnja
varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
– S – območja
stanovanj (predeli čistih stanovanjskih površin, stanovanjskih površin
za posebne namene in površine počitniških hiš) in |
– BT – površine za
turizem. |
(6) III. stopnja
varstva pred hrupom je določena za območja podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi
povzročanja hrupa: |
– S – območja
stanovanj (predeli stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi),
|
– A – območja
razpršene poselitve, |
– C – območja
centralnih dejavnosti (predeli z družbeno infrastrukturo: vzgoja,
izobraževanje, šport, zdravstvo, kultura, javna uprava, opravljanje
verskih obredov), |
– Z – območja zelenih
površin (površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča) in
|
– V – območja
površinskih voda. |
(7) IV. stopnja
varstva pred hrupom je določena na površinah podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg
v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– I – območja
proizvodnih dejavnosti, |
– P – območja
prometnih površin, |
– E – območja
energetske infrastrukture, |
– O – območja
okoljske infrastrukture, |
– VI – območja vodne
infrastrukture, |
– K1 in K2 – območja
najboljših in drugih kmetijskih zemljišč in |
– G – območja gozdov
(razen varovalnih gozdov). |
(8) V IV. stopnji
varstva pred hrupom je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte
varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
|
(9) Na območjih, ki
se urejata z veljavnimi prostorskimi akti (ZS 10 in ZS 13), ni dovoljeno
umeščati novih objektov in naprav, ki povzročajo hrup in emisije v zrak,
neposredno na sosednje stanovanjske objekte (S). Torej za ti območji
velja III. stopnja varstva pred hrupom. |
(10) Hrupne
dejavnosti se lahko umeščajo samo v območja s IV. stopnjo varstva pred
hrupom. |
(11) Pri novogradnjah
objektov in drugih posegih v obstoječe objekte, ki so v varovalnih
pasovih javnih cest, se mora načrtovati zaščito pred hrupom (npr.
primerna zasteklitev in izbira fasad ipd.). |
(12) V času javnih
prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno
obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni
občinski organ ali ministrstvo. Hrup v času javnih prireditev, javnih
shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati kritičnih
vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi. |
(13) Če je vir hrupa
cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, upravljavec
teh virov hrupa zagotovi izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v
okolje in prilagoditi pretok vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne
povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom. |
(14) Pred
kategorizacijo vzletišča in širitvijo zmogljivosti oziroma
prekategorizacijo v helioport je potrebno preveriti obstoječo
obremenitev ter oceniti sprejemljivost predvidene kategorizacija
vzletišča Ruardi, saj lahko pomeni večje število vzletov in drugačna
vrsta zračnega prometa večjo obremenitev okolja s hrupom in s tem
možnost preseganja mejnih vrednosti za posamezno območje varstva pred
hrupom. Za vzletišče oziroma helioport je potrebno izdelati strokovno
oceno vpliva hrupa na okolje in jo posredovati občini. |
(15) Mejne in
kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi. |
103. člen |
(elektromagnetno
sevanje) |
(1) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma
občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih daljnovodov se predloži dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
elektromagnetnega sevanja kot to določa veljavna Uredba o
elektromagnetnem sevanju (EMS). Gradnje novih stanovanjskih objektov v
elektroenergetske koridorje niso možne. |
(2) Za zaščito pred
prekomernim EMS je potrebno, pred izdajo gradbenih dovoljenj za
visokonapetostne daljnovode in transformatorske postaje ali drugih
naprav z viri sevanja, izvesti meritve na osnovi področne zakonodaje in
podzakonskih aktov. |
(3) Gradnja objektov
ali naprav ter razmestitve dejavnosti, ki so vir EMS, ne sme presegati
obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju. Za gradnjo objektov, ki so viri EMS je
potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje
pristojne službe. |
(4) Za varovanje
zdravja pred vplivom EMS se pri novogradnji ali rekonstrukciji objekta
ali naprave, ki je vir EMS upošteva minimalne odmike, ki so določeni v
veljavnih predpisih. Pri načrtovanju novih stanovanjskih območij v
prostor se zagotovi minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri
elektromagnetnega sevanja in novimi objekti. |
(5) Nove energetske
in komunikacijske vode se načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne
poteka preko arheološke dediščine. |
(6) Pri načrtovanju
novih dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno
razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti
takšen odmik od virov elektromagnetnega sevanja, da efektivne vrednosti
poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti,
določene za I. in II. območje po veljavnem predpisu o EMS. |
(7) Upoštevan mora
biti odmik od virov EMS (upoštevanje varovalnih pasov energetske
infrastrukture), da efektivne vrednosti poljske jakosti in gostote
magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(8) Znotraj
elektroenergetskih koridorjev daljnovoda se, v skladu z Uredbo o EMS v
naravnem in življenjskem okolju, spremeni obstoječa nezazidana I.
območja varstva pred sevanjem, v II. območja varstva pred sevanjem. V
varovalnem pasu: |
– za napetostni nivo
110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV) oziroma |
– za napetostni nivo
400 kV: 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV), ni možno umeščati
stanovanj. Za manjše vire EMS niso potrebni odmiki zaradi varovanja
zdravja. |
(9) Pred izbiro
lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije se zahteva
pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih
postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih
postaj na okolje). |
(10) Obstoječe vire
sevanja, na območju poselitve se sanira z vkopavanjem. |
2.5.2 Pogoji glede
tehničnih zahtev objektov |
104. člen |
(pogoji glede dostopa
do objektov funkcionalno oviranim osebam) |
Vsi objekti v javni
rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in
uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir, oziroma je potrebno pri
načrtovanju upoštevati veljavne predpise s teh področij. |
105. člen |
(požarno varstvene
zahteve) |
(1) Pri gradnjah
objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za
primer požara je potrebno zagotoviti: odmike med objekti, prometne in
manipulacijske poti, površine za intervencijska vozila ter vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Na območjih brez
hidrantnega omrežja, je potrebno zagotoviti bazene ali druge ureditve, s
katerimi se zagotovi zadostna količina vode za gašenje. |
(3) Gradnje in
ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoze do vodotokov, hidrantov
in požarnih bazenov. |
(4) Za zagotovitev
požarne varnosti je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo upoštevati:
|
– v skladu z
veljavnimi predpisi se zagotovi minimalne odmike med objekti,
|
– vsak objekt mora
imeti zagotovljen dostop za intervencijska vozila, |
– ustrezno širino
dovoznih cest, parkirišča in dvorišča ob objektih morajo biti namenjena
tudi prometnim in delovnim površinam za intervencijska vozila,
|
– v projektni
dokumentaciji za objekte in zunanje površine je potrebno upoštevati
površino za gasilce na zemljišču, |
– smernice za varen
umik ljudi in premoženja – evakuacijske poti se prikažejo v projektni
dokumentaciji in |
– za zagotovitev
zadostne vode za gašenje je potrebno upoštevati določila o oskrbi s
pitno vodo v 15. členu tega odloka. |
106. člen |
(učinkovita raba
energije) |
Pri prenovi in
novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je potrebno zagotoviti
energetsko učinkovitost objekta, objekti morajo skladno z veljavnimi
predpisi izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite,
gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne
vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisa, ki ureja učinkovito
rabo energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi predpisano količino
moči z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali
več virov v lastnih napravah ali s priključkom na naprave zunaj stavbe.
Lastne naprave se vgradi v sklopu obstoječih objektov ali kot prosto
stoječe objekte ob upoštevanju prostorskih, okoljskih in
kulturnovarstvenih pogojev. |
3. Podrobnejši
prostorski izvedbeni pogoji (PIP) |
3.1. Naselja in
odprti prostor |
3.1.1 Lokalna
središča |
Čemšenik – ČE, Mlinše
– ML, Podkum – PO, Šentlambert – ŠL |
107. člen |
(ČE 1, ML 1, PO 1/1,
ŠL 1/1, ŠL 1/2) |
|
3.1.2 Ostala naselja
– po enotah urejanja prostora |
Briše pri Podkumu –
BE, Briše – BI, Borovak pri Podkumu – BK, Borje pri Mlinšah – BM, Borje
– BO, Brezje – BR, Breznik – BZ, Dobrljevo – DO, Dobrljevo pri Kandršah
– DK, Dolgo Brdo pri Mlinšah – DB, Golče – GO, Gornja vas – GV, Hmelno –
HM, Hrastnik pri Trojanah – HT, Jablana – JB, Jarše – JR, Javor – JA,
Jazbine – JZ, Jelenk – JK, Jesenovo – JS, Jesenovska Žaga – JŽ, Kal –
KL, Kandrše – KA, Klenovik – KE, Kolk – KK, Kolovrat – KV, Kostrevnica –
KS, Kotredež – KD, Kraj – KR, Krivica – KC, Laze – LA, Leskovec – LE,
Log pri Mlinšah – LM, Mala Peč – MP, Mali Kum – MK, Medija – ME,
Medija–Valvazorjeva – MV, Okrog – OK, Orehovica – OR, Padež – PA,
Prapreče – PR, Prečna – PE, Pungart – PU, Ravenska vas – RV, Ravne pri
Mlinšah – RM, Razbor pri Čemšeniku – RČ, Razpotje – RZ, Rove – RE,
Rovišče – RO, Rtiče – RT, Sela – SL, Senožeti – SE, Spodnje Čolnišče –
SČ, Spodnje Izlake – SI, Spodnje Ržiše – SR, Spodnji Osredek – SP,
Srednji Osredek – SO, Strahovlje – ST, Suhi Potok – SU, Šemnik – ŠE,
Šentgotard – ŠG, Šklendrovec – ŠK, Špital – ŠP, Tirna – TI, Trata – TR,
Vidrga – VD, Višje – VŠ, Vizgarje – VZ, Vodice – VO, Vrh – VR, Vrh pri
Mlinšah – VM, Zabava – ZA, Zaloka – ZL, Zavine – ZV, Zgornje Čolnišče –
ZČ, Zgornje Izlake – ZI, Zgornje Ržiše – ZR, Zgornje Zavine – ZZ,
Zgornji Osredek – ZO, Zgornji Prhovec – ZP, Zgornji Šklendrovec – ZŠ,
Zlokarje – ZJ, Znojile – ZN, Žvarulje – ŽV |
108. člen |
(BE 1, BI 1, BK 1, BM
1, BO 1, BR 1/1, BZ 1, DB 1/1, DO 1, DK 1, GO 1, GV 1, HM 1, HT 1, JA 1,
JB 1, JK 1, JR 1, JS 1/1, JZ 1, JŽ 1, KA 1, KC 1, OP 5 KD 1/1, KE 1, KK
1, KL 1/1, KL 1/2, KL 1/3, KL 1/4, KR 1, KS 1, KV 1/1, LA 1, LE 1, LM 1,
ME 1, MK 1, MP 1, MV 1, OK 1, OR 1, PA 1, PE 1, PR 1, PU 1, RČ 1, RE
1/1, RE 1/2, RM 1, RO 1, RT 1, RV 1, RZ 1, SČ 1, SE 1, SI 1/1, SI 1/2,
SL 1, SO 1, SP 1, SR 1, ST 1, SU 1, ŠE 1, ŠG 1, ŠK 1, ŠP 1, TI 1/1, TR
1, VD 1, VM 1, VO 1, VR 1, VŠ 1, VZ 1, ZA 1, ZČ 1, ZI 1, ZJ 1, ZL 1, ZN
1, ZO 1, ZP 1, ZR 1, ZŠ 1, ZV 1/1, ZV 1/2, ZZ 1, ŽV 1) |
|
3.1.3
Stanovanjsko-počitniška naselja |
Brezje – BR, Dolgo
Brdo – DB, Jesenovo – JS, Kolovrat – KV, Peške Kandrše – PK, Podkum –PO,
Prvine – PV, Tirna–Škrjanci–Brinje – TI, Tirna na Logu – TI |
109. člen |
(BR 1/2, DB 1/2, JS
1/2, KV 1/2, PK 1, PO 1/2, PV 1/1, PV 1/2, TI 1/2, TI 1/3) |
|
3.1.4 Usmeritve za
izdelavo OPPN |
OPPN za naselja,
Dolgo Brdo – DB 2 in Spodnje Izlake – SI 2 |
110. člen |
(DB 2, SI 2) |
(1) Na območju
predvidenih OPPN se načrtuje stanovanjska gradnja. Priporoča se izdelava
variantnih rešitev. |
(2) Med obstoječima
naseljema in novo pozidavo se vzpostavi zeleni pas. |
(3) Pri načrtovanju
lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od
gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja
oziroma od 20 m do 30 m. |
(4) Gradnja
stanovanjskih stavb pod koridorji obstoječih daljnovodov ni dovoljena.
|
(5) Pri določitvi
urbanističnih in arhitekturnih elementov v predvidenih OPPN se smiselno
upoštevajo določila členov pod točko 2.2. Skupni pogoji o vrstah posegov
v prostor, pogoji glede parcelacije, lege objektov ter glede velikosti
in oblikovanja objektov, tega odloka. |
3.1.5 Odprti prostor
– OP |
111. člen |
(kmetijska zemljišča
OP 1) |
(1) Vrste objektov:
|
– 12713 Stavbe za
spravilo pridelka (samo kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za
spravilo pridelka). |
– 12730 Kulturni
spomeniki (samo razpela, znamenja in kapelice), ki se gradijo le ob
javnih prometnicah. |
– 12740 Druge
nestanovanjske stavbe (samo nadstrešnice za potnike na avtobusnih
postajališčih). |
– 21520 Pregrade in
jezovi (samo nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami ter
hudourniške pregrade). |
– 21530 Dovodni in
odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi (samo drenažni objekti),
|
– 22122 Objekti za
črpanje, filtriranje in zajem vode. |
– 22130 Prenosna
komunikacijska omrežja. |
– 2222 Distribucijski
cevovodi za vodo in pripadajoči objekti. |
– 2223 Cevovodi za
odpadno vodo in čistilne naprave (samo cevovodi za odpadno vodo).
|
– 24202 Objekti za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
|
Vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
– Nezahtevni objekti:
škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (samo: kozolec, montažni rastlinjaki, vodni
zbiralnik, betonsko korito, poljska pot, obora za rejo divjadi), pomožni
objekti za spremljanje stanja okolja, začasni objekti, spominska
obeležja. |
– Enostavni objekti:
pomožni infrastrukturni objekti, pomožno kmetijsko-gozdarski objekti,
začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja, urbana oprema
(samo nadkrita čakalnica do velikosti 8,0 m2 – transparentna).
|
(2) Umeščanje novih
oziroma večjih infrastrukturnih objektov (variante) v kmetijski prostor
se načrtuje tako, da kar najmanj prizadenejo najboljša kmetijska
zemljišča in so od njih primerno odmaknjeni. |
(3) Na kmetijskih
zemljiščih je možno načrtovati agrarne operacije v skladu z določili
Zakona o kmetijskih zemljiščih. Melioracije se izvaja le na kmetijskih
zemljiščih v obsegu in na način, kjer je zagotovljeno ohranjanje
lastnosti zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. |
(4) V območjih
ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali
ogrožena biotska raznovrstnost, je potrebno načrtovati omilitvene ali
izravnalne ukrepe. |
(5) Omejuje se
uporaba gnojil in pripravkov, ki lahko presegajo mejne vrednosti za
nitrate (pesticide) v podzemnih vodah. S tem se pripomore k izboljšanju
stanja podzemnih voda. |
(6) Infrastrukturni
objekti na kmetijskih zemljiščih se načrtujejo tako, da se z varčno in
smotrno rabo prostora ohranja proizvodni potenciali kmetijskih zemljišč
(skupni poteki infrastrukturnih koridorjev, čim krajši poteki tras). Pri
umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri
izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih
objektov naj se izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih
površin in najkvalitetnejšim njivskim površinam. Z novimi posegi naj se
ne razdrobi posestna struktura. |
(7) Pri kmečkih
opravilih, kot sta oranje in rigolanje, na območju pričakovane naravne
vrednote, kjer se fosilni ostanki pričakujejo v plasteh blizu površja,
se omogoči pristojni območni enoti za varstvo narave spremljanje stanja
med izvajanjem kmečkih opravil. |
(8) Na območju
habitatnih tipov srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo
vrsto Bromus erectus (pomembna rastišča kukavičevk) in srednje evropski
gorski gojeni travniki veljajo še naslednje usmeritve: |
– Na območje
habitatnega tipa in na območje vpliva nanj naj se ne vnaša gnojil in
pesticidov. |
– Geomorfoloških
značilnosti površja (relief, osvetljenost ipd.), ki so osnova ustreznim
ekološkim pogojem za ohranitev habitatov naj se ne spreminja.
|
– Košnja (čas,
pogostnost, način) naj se izvaja tako, da je ugodna za rastline in
živali in na način, da se živali lahko umaknejo. |
– Naj se ne izvaja
posegov, ki bi spremenili kemično sestavo tal in tako vplivali na
rastiščne pogoje rastlin ter na pogoje bivanja živali. |
– Raba na habitatnem
tipu naj se izvaja na način in v času, ki zagotavlja ugodno stanje
habitatnega tipa in je za rastline in živali najmanj moteča.
|
– Izvaja naj se raba,
ki ohranja travišča in njihovo vrstno sestavo. |
– Rastlinstva se ne
požiga. |
– Paša naj se izvaja
na ekstenziven način. |
–
Športno-rekreacijske dejavnosti, ki zahtevajo večje posege v habitatni
tip ali spremenjeno rabo habitatnega tipa, naj se načrtuje in izvaja na
način in v obsegu, ki ne ogroža habitatnega tipa. |
(9) Nadomeščanje
najboljših kmetijskih zemljišč, v enotah urejanja prostora od OP 1/1336
do OP 1/1343, se izvaja v skladu s predpisi, ki določajo izvedbo
nadomeščanja najboljših kmetijskih zemljišč. Na nadomestnih kmetijskih
zemljiščih se vzpostavijo travniki. |
– Območja najboljših
kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in
izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe
in se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč so v
naslednjih enotah urejanja: |
– IZ 6, kjer se
nadomešča 0,7 ha najboljših kmetijskih zemljišč, |
– SI 2, kjer se
nadomešča 2,3 ha najboljših kmetijskih zemljišč in |
– TR 1, kjer se
nadomešča 0,4 ha najboljših kmetijskih zemljišč. |
112. člen |
(gozdna zemljišča OP
1) |
(1) Vrste objektov:
|
– 2112 Lokalne ceste
in javne poti (samo gozdne ceste in jahalne steze, ki naj se urejajo po
obstoječih gozdnih cestah, pristopi do objektov in zemljišč, prometna
signalizacija in oprema ter cestne inštalacije). |
– 2141 Mostovi in
viadukti (samo mostovi in brvi, pod pogojem, da so iz naravnih
materialov, cestni in železniški prepusti). |
– 2152 Pregrade in
jezovi (samo nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami,
hudourniške naprave). |
– 24202 Objekti za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
|
Vrste nezahtevnih
objektov: |
Od objektov za lastne
potrebe le utrjena dovozna pot. Od pomožno-infrastrukturnih objektov le
postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja. Od pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov le vodni zbiralnik, betonsko korito,
gozdna cesta, grajena gozdna vlaka ter spominska obeležja. |
Vrste enostavnih
objektov: |
– Od pomožnih
infrastrukturnih objektov samo pomožni cestni objekti, pomožni
energetski objekti, pod pogojem, da so kabelske izvedbe pod zemljo in
potekajo ob cestah, poteh ali robu gozda, (samo nizkonapetostno
distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto
na elektroenergetskih omrežjih), pomožni komunalni objekti (samo
vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski
priključek, vrtina ali vodnjak, vodno zajetje), pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
|
– Pomožni kmetijsko
gozdarski objekti (samo gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, poljska
pot, ribnik kot vodno zajetje, krmišče, vodnjak za namakanje kmetijskih
zemljišč, gozdna cesta). |
– Vadbeni objekti:
vadbeni objekti namenjeni športu in rekreaciji na prostem (planinska
pot, sprehajalna pot, športno strelišče, trimska steza). |
– Urbana oprema:
nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču. |
(2) Posegi v gozdove
so dovoljeni s soglasjem pristojnega zavoda za gozdove. |
(3) Za gradnjo
objektov na zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja gozdov, je
potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove, zaradi
možnega vpliva na gozd. |
(4) Pri prostorskih
ureditvah in posegih je potrebno paziti, da se območja varovalnih gozdov
ohranjajo. |
(5) Območja
individualne stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi in
območja družbenih dejavnosti, ki mejijo na območja gozdov, je potrebno
načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen. |
Pri načrtovanju
lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od
gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja
oziroma od 20 m do 30 m. Pri pozidavah ob gozdnem robu je potrebno med
objekti zagotoviti proste prehode, ki omogočajo vstop oziroma izstop iz
gozda. |
(6) Na celotnem
območju gozdov je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom in
neoviran, prost dostop do gozda oziroma nemoten izvlek lesnih
sortimentov po obstoječih vlakah. Za gozdove, ki mejijo na ureditvena
območja naselij je potrebno dostope in dovoze do gozda ohraniti oziroma
jih v primeru ukinitve nadomestiti z novimi. |
(7) Pri gospodarjenju
v manjšinskih ekosistemih (logi, drevje ob vodotokih, osamela drevesa
med kmetijskimi površinami …) je potrebno: |
– zavarovati redka
drevesa sredi kmetijskih površin, |
– varovati vse
obvodne pasove, |
– vzdrževati obvodne
pasove z ustreznim deležem grmovnic, pospeševati plodonosne drevesne
vrste, |
– odstraniti iz
obvodnih pasov vse podrto in staro drevje, katerega položaj lahko ovira
normalen pretok vodotoka ter prehodnost infrastrukture in |
– z lovskimi
organizacijami doseči dogovor, da se za potrebe lovskih prež na
posameznem drevju ter skupinah gozdnega drevja ne obsekuje drevesnih
krošenj zaradi boljšega pregleda, preže pa naj bodo iz naravnih
materialov. |
(8) Krčitev gozda v
kmetijske namene se lahko izvede, če je v skladu s prostorskim aktom, za
kar je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega zavoda za gozdove.
|
(9) Izjemoma je
dopustna krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, če površina gozda, na
katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 hektarja. To določilo
ne velja za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. |
(10) V območjih
prepletene rabe (zarast) se lahko izvede krčitev gozda za kmetijski
namen le na podlagi strokovne presoje, ki jo opravi pristojni organ.
|
(11) Na parcelah v
enotah urejanja, navedenih v 111. člena oziroma 129. člena tega odloka,
je določena krčitev gozda in sprememba območja v kmetijsko rabo, kot
pogoj MKGP. |
(12) Gradnja objektov
v varovalnih gozdovih, vključno z gradnjo gozdnih prometnic, ni
dovoljena. Izjema so lahko le gradnje cest ali drugih infrastrukturnih
objektov javnega pomena, če jih ni mogoče zgraditi drugje, ali bi bila
njihova gradnja nesorazmerno dražja. V varovalnih gozdovih so izjemoma
dopustni ukrepi in posegi, ki so opredeljeni z veljavnimi
gozdnogospodarskimi načrti in so skladni z varstvenimi režimi in
zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali
klimatske funkcije gozda. Praviloma so dovoljene le sanitarne sečnje,
posek posamičnih dreves in sanacijski ukrepi. |
(13) Prometnice, na
katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz
gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese
10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna obračališča, prostori za
skladiščenje lesa ipd. |
(14) Na območju
ilirskih bukovih gozdov gozdov rdečega bora na Čemšeniški planini,
Zasavskem hribovju, Kumu in Kandršah ter tudi ob Mediji in v Rebru (EPO,
Natura 2000, habitatni tipi) se ohranja namembnost zemljišč, ki omogoča
ohranjanje gozdnih habitatnih tipov. Športno rekreacijske in turistične
dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura pa se izvajajo na način in
v obsegu, ki ne ogroža habitatnega tipa. Pri gradnji javne
infrastrukture se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji.
|
(15) Na območju
javorovih, jesenovih, brestovih in lipovih gozdov v grapah in na
gruščnatih pobočjih na Kumljanskem se ohranja namembnost zemljišč, ki
omogoča ohranjanje habitatnega tipa. |
113. člen |
(površinske vode OP
1) |
(1) Možno je
izvajanje dejavnosti s področja rabe voda in vodnih objektov, kot so
pregrade, jezovi in podobno. |
(2) Vrste objektov:
|
– 214 Mostovi,
viadukti, predori in podhodi. |
– 215 Pristanišča,
plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti. |
– 24202 Objekti za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
|
Vrste nezahtevnih
objektov: |
– pomožni
infrastrukturni objekti (samo pločnik in kolesarska steza, pomožni
objekti vodne infrastrukture) in |
– začasni objekti
(samo pomoli). |
Vrste enostavnih
objektov: |
– pomožni
infrastrukturni objekti (samo pomožni cestni, pomožni pristaniški,
pomožni energetski, pomožni, komunalni objekti, pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja) in |
– pomožni kmetijsko
gozdarski objekti (samo ribnik kot vodno zajetje). |
(3) Na reguliranih
površinskih vodah Kotredeščice in Medije se z ustreznimi ukrepi omogoči
izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja, oziroma vzpostavljanje
krajinsko ekološke in strukturne vloge voda v krajini, če to ni v
nasprotju z zagotavljanjem poplavne varnosti. |
114. člen |
(območja prometnih
površin OP 1) |
(1) Prometne površine
so namenjene cestnemu in železniškemu prometu. |
(2) Vrste objektov:
|
– 124 Stavbe za
promet in izvajanje elektronskih komunikacij. |
– 2
Gradbeno-inženirski objekti: ceste, železnice, mostovi, viadukti,
predori, prenosni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski
vodi. |
Vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
– nezahtevni objekti:
škarpe in podporni zidovi in |
– pomožni
infrastrukturni objekti (vse razen male komunalne čistilne naprave).
|
Vrste enostavnih
objektov: |
– pomožni
infrastrukturni objekti, |
– pomožni komunalni
objekti: samo cestni priključek in |
– urbana oprema: samo
nadkrita čakalnica, transparent in obešanka na drogu javne razsvetljave.
|
(3) Obcestni
drevoredi se zasadijo z avtohtono vegetacijo. |
(4) Vsi
gradbeno-inženirski objekti in ureditve, se dimenzionirajo v skladu z
veljavnimi področnimi prepisi in v skladu s projektnimi pogoji
upravljavca prometne površine. |
115. člen |
(zelene površine OP
1/1, OP 1/2, OP 1/3, OP 1/4, OP 1/5, OP 1/6) |
|
116. člen |
(površine razpršene
poselitve od OP 1/7 do OP 1/1335) |
|
117. člen |
(Ureditveni načrt za
kamnolom Borovnik v Kisovcu OP 3, z manjšimi območji KI 6 in OP 3/1 do
OP 3/6) |
(1) Prostorsko
izvedbeni pogoji za območje OP 3 so določeni v Odloku o ureditvenem
načrtu za kamnolom Borovnik v Kisovcu. |
(2) Za stanovanjsko
površino na območju manjše enote KI 6 veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, ki so določeni v enoti urejanja Stanovanjska gradnja, na območju
UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec, UN Izlake (npr. KI 35). |
(3) Za razpršeno
poselitev znotraj OP 3 (od OP 3/1 do OP3/6) veljajo prostorsko izvedbeni
pogoji za razpršeno poselitev (OP 1 – razpršena poselitev). |
118. člen |
(Ureditveni načrt za
območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga
po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje OP 4, z manjšimi
enotami OP 4/1, OP 4/2, KI 4, KI 8, KI 12) |
(1) Prostorsko
izvedbeni pogoji za OP 4 so določeni v Odloku o ureditvenem načrtu za
območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga
po zapiranju jame Loke, obrata Kisovec, Rudnika Zagorje ob Savi.
|
(2) Na območju KI 4
veljajo prostorsko izvedbeni pogoji za zelene površine znotraj UN (npr.
KI 25). |
(3) Za manjšo enoto
KI 12 se izdela OPPN. Znotraj zelene površine se varuje varovalni gozd v
skladu z GG načrtom. |
(4) Za manjši enoti
OP 4/1 in OP 4/2 veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v enoti
razpršena poselite (kot npr. OP 1/7). |
119. člen |
(Ureditveni načrt za
sanacijo območij Ruardi–Cilence, Orlek in Podstrana pridobivalnega
prostora rudnika rjavega premoga Zagorje: OP 5, z manjšimi enotami OP
5/1 do OP 5/50 in OP 5 VI 1, OP 5, KD 1/1, OP 5 KD 1/2, OP 5 ZS 9/1, OP
5 ZS 9/2, OP 5 ZS 9/3, OP 5 ZS 9/4, OP 5 ZS 9/5, OP 5 ZS 27, OP 5 ZS 31,
OP 5 ZS 32, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, OP 5 ZS 37) |
(1) Prostorsko
izvedbeni pogoji za OP 5 so določeni v Odloku o ureditvenem načrtu za
sanacijo območij Ruardi–Cilenca, Orlek in Podstrana pridobivalnega
prostora Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi. |
(2) Za enote urejanja
OP 5 ZS 27, OP 5 ZS 31, OP 5 ZS 32, OP 5 ZS 34, OP 5 ZS 36, OP 5 ZS 37
je potrebno izdelati OPPN. |
(3) V ostalih manjših
enotah je potrebno poleg določil veljavnega akta upoštevati še pogoje:
|
– V OP 5/1 do OP 5/47
prostorsko izvedbene pogoje, ki so določeni v enoti urejanja prostora
razpršena poselitev. |
– Na območju OP 5/48
in OP 5/50 upoštevati prostorsko izvedbene pogoje, ki so določene v
enoti urejanja Zelene površine (OP 1/1–OP 1/6). |
– Na območju manjših
enot za stanovanja v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP 5 ZS 9/3 veljajo
enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Stanovanjska gradnja na
območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake (npr. ZS 63).
|
– Na območju manjših
enot za centralne dejavnosti v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP 5 ZS 9/5
veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Centralne
dejavnosti na območju UN Zagorje ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake (npr.
ZS 41). |
– Na območju manjših
enot za zelene površine v OP 5 ZS 9/1, OP 5 ZS 9/2 in OP 5 ZS 9/4
veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Zelene površine na
območju UN Zagorje ob Savi, v enoti OP 5 ZS 9/4 je dovoljena širitev
pokopališke dejavnosti. |
– Na območju manjših
enot za kmetijska zemljišča v OP 5 ZS 9/2 veljajo enaki prostorsko
izvedbeni pogoji kot v enoti Kmetijska zemljišča v enoti odprti prostor.
|
– Na območju enote za
gozdna zemljišča v OP 5 ZS 9/2 veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji
kot v enoti Gozdna zemljišča v enoti odprti prostor. |
– Na območju OP 5 VI
1, OP 5 OL 1, OP 5 KD 1/1 in OP 5 KD 1/2 veljajo prostorsko izvedbeni
pogoji, ki so določeni v enoti urejanja za ostala naselja (npr. BE 1). |
120. člen |
(razpršena gradnja) |
(1) V primeru, ko
imajo objekti, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja, določene
gradbene parcele oziroma funkcionalna zemljišča, veljajo zanje enaki
prostorsko izvedbeni pogoji, kot so določeni za razpršeno poselitev.
|
(2) Dozidave in
nadzidave razpršene gradnje so možne le kadar gre za izboljšanje
bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih
stanovanjskih enot. Na območju razpršene gradnje prav tako ni možna
gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov. |
(3) V primeru, da
objekti razpršene gradnje nimajo določenega funkcionalnega zemljišča
oziroma gradbene parcele, jih je možno le rušiti, vzdrževati in
rekonstruirati, brez povečanja gabaritov in zmogljivosti objekta.
|
(4) Na območju
razpršene gradnje prav tako ni možna sprememba namembnosti objektov. |
3.2. Urbanistični
načrti za Zagorje ob Savi, Kisovec in Izlake |
121. člen |
(splošni pogoji) |
Na območju UN Zagorje
ob Savi, UN Kisovec in UN Izlake veljajo skupni prostorski izvedbeni
pogoji, razen, če prostorsko izvedbeni pogoji v enoti urejanja prostora
znotraj UN ne določajo drugačne pogoje. |
122. člen |
(predviden natečaj) |
Prostorske rešitve na
območju UN, kjer je predvideno urejanje z OPPN, se lahko pridobi z
javnim natečajem. |
3.2.1 Stanovanjska
gradnja |
123. člen |
(ZS 38, ZS 39, ZS 40,
ZS 43, ZS 44, ZS 52, ZS 53, ZS 56, ZS 59, ZS 60, ZS 61, ZS 63, ZS 64, KI
14, KI 15, KI 17, KI 19, KI 20, KI 26, KI 28, KI 29, KI 31, KI 33, KI
35, KI 36, IZ14, IZ 21, IZ 22, IZ 23, IZ 24, IZ 25, IZ 26, IZ 27, IZ 28,
IZ 29, IZ 30, IZ 31, IZ 33, IZ 34, IZ 36, IZ 40, IZ 44, IZ 45) |
|
3.2.2 Večstanovanjska
gradnja |
124. člen |
(KI 16, KI 18) |
|
3.2.3 Centralne
dejavnosti |
125. člen |
(ZS 24, ZS 41, ZS 42,
ZS 46, ZS 48, ZS 49, ZS 50, ZS 51, ZS 62, KI 21, KI 22, KI 30, KI 32, IZ
32, IZ 35, IZ 38, IZ 39, IZ 41, IZ 46, IZ 47, IZ 48) |
|
3.2.4 Območja
proizvodnih dejavnosti |
126. člen |
(ZS 54, ZS 55, KI 34) |
|
3.2.5 Okoljska
infrastruktura |
127. člen |
(ZS 45, ZS 58) |
|
3.2.6 Zelene površine |
128. člen |
(ZS 47, ZS 57, KI 2,
KI 23, KI 24, KI 25, KI 27, IZ 37, IZ 42, IZ 43) |
|
3.2.7 Usmeritve za
izdelavo OPPN in spremembo veljavnih PIN |
129. člen |
(ZS 26, OP 5 ZS 27,
ZS 28, ZS 29, ZS 30, OP 5 ZS 31, OP 5 ZS 32, ZS 33, OP 5 ZS 34, ZS 23,
OP 5 ZS 36, OP 5 ZS 37, KI 9, KI 10, KI 11, KI 12, KI 13, IZ 6, IZ 7, IZ
8, IZ 9, IZ 10, IZ 11, IZ 12, IZ 13, IZ 15, IZ 16, IZ 17, IZ 18, IZ 19,
IZ 20) |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|ZS 26 –
Gorica |KI 9 – Zlato polje |IZ 6 – Loke na | |
| | |Izlakah | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|OP 5 ZS 27 –
Kolenc |KI 10 – Tonkova |IZ 7 – Pod Prhovcem| |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|ZS 28 –
Bren |KI 11 – Šola |IZ 8 – Zajc | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|ZS 29 –
Hrastelj |KI 12 – Loke - vzhod|IZ 9 – Medijske | |
| | |toplice - sever | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|ZS 30 –
Jazbec |KI 13 – Ob Mediji |IZ 10 – Ob | |
| | |Orehovici | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|OP 5 ZS 31
– |KI 1 - ZN za območje|IZ 11 – Krajce | |
|Okrogarjeva
kolonija |»Center v Kisovcu« | | |
|–
sever | | | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|OP 5 ZS 32 – Na
bregu |KI 2 - Lokacijski |IZ 12 – Ob Lesjem | |
| |načrt za bencinski |potoku | |
| |servis v Kisovcu | | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|ZS 33 –
Šikovec | |IZ 13 – Medijske | |
| | |toplice - jug | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|OP 5 ZS 34 –
Podkraj | |IZ 15 – Lebar | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|ZS 23 –
Selo | |IZ 16 – Gladež | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|OP 5 ZS 36 –
Orlek | |IZ 17 – Bleiweis | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
|OP 5 ZS 37 –
Jerman | |IZ 18 – Gramc | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
| | |IZ 19 – Juvan | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
| | |IZ 20 – Pod | |
| | |cerkvijo | |
+----------------------+--------------------+-------------------+ |
(1) Morfologija
pozidave se prilagaja terenu in sosednjim območjem. Arhitekturno
oblikovanje objektov je lahko sodobno, upoštevati je potrebno kvalitetne
značilnosti in oblikovno identiteto posameznih območij. Gabariti ne
smejo presegati največjih vrednosti opredeljenih za posamezne vrste
območij določenih za posamezne UN. |
(2) Pri načrtovanju
novih poslovnih ali stanovanjskih con naj se predvidi vzpostavitev
inovativnega sistema za lokalno energetsko oskrbo (možnost uporabe
obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije
(toplotne črpalke z uporaba podtalnice, geosonde, sončni zbiralniki
ipd). |
(3) Podrobni
prostorski načrt naj opredeli obvezno izgradnjo energetsko učinkovitih
poslovnih objektov, v strnjenih naseljih tudi v stanovanjskih objektih
(gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb, uporaba sodobnih tehnologij
za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih
decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na
obnovljivih virih energije in kogeneraciji). |
(4) Pri načrtovanju
novih poslovnih ali stanovanjskih con naj se preveri vpliv nove vsebine
na navezavo prometnega omrežja celotnega naselja in predvidi zadostno
število parkirnih mest. |
(5) Pri načrtovanju
lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od
gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja
oziroma od 20 m do 30 m. |
(6) Gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb pod koridorji obstoječih daljnovodov ni
možna. |
(7) Na območju
urejanja IZ 6 in IZ 14 je potrebno upoštevati določila v zvezi s
sanacijskimi deli. Obvezno se zagotovi ustrezen varnostni odmik objekta
od gozdnega roba. V izogib uničenju vitalnega dela, je potrebno pri
pripravi OPPN Loke zagotoviti takšno ureditev, ki bo vitalni del pEPO
Loke ohranila. Povirni del pEPO se ohrani, ne pozida, kar pomeni, da se
ohranja kot območje zelenega sistema naselja. Za OPPN Loke se izdela
okoljsko poročilo in pridobi naravovarstveno soglasje. |
(8) Za stanovanjsko
enoto OP 5 ZS 36 se zagotovi faznost izvedbe. |
(9) Na območju
zelenih površin znotraj enote KI 12 je možna pokopališka dejavnost.
|
(10) V območjih KI 12
in KI 13, ki mejijo na stanovanjska območja, se na neposrednem stiku
uredijo zeleni pasovi. |
Neposredno ob
stanovanjskih objektih (S), ni dovoljeno umeščati objektov in naprav, ki
povzročajo emisije v zrak in hrup, torej na teh območjih velja III.
SVPH. |
(11) Na območju enote
KI 13 je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe iz hidrološko hidravlične
študije. V enoti urejanja glede na določbe predpisa, ki določa pogoje in
omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja, posegi v prostor, do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov,
posegi niso dopustni. |
(12) Za območji IZ 6
in SI 2, za kateri je predviden OPPN, je potrebno zagotoviti nadomestna
kmetijska zemljišča. Za območje IZ 6 se nadomestna kmetijska zemljišča
zagotovijo na območjih OP 1/1336 in OP 1/1337 v velikosti 0,7 ha. Za
območje SI 2 pa se nadomestna kmetijska zemljišča zagotovijo na območjih
OP 1/1343, OP 1/1338, OP 1/1339 in OP 1/1340 v velikosti 2,3 ha.
Nadomestna kmetijska zemljišča se zagotovijo do sprejetja OPPN za IZ 6
in SI 2. |
130. člen |
(posebna merila in
pogoji) |
(1) Na območju enot
kmetijskih zemljišč znotraj UN (ZS 38, IZ 33, IZ 25, IZ 26, KI 37)
veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti Kmetijska
zemljišča Odprti prostor (OP 1) kolikor ta odlok ne določa drugače.
|
(2) Na območju enot
gozda znotraj UN veljajo enaki prostorsko izvedbeni pogoji kot v enoti
Gozd – Odprti prostor. (ZS 38) |
(3) V območjih enot
znotraj UN (KI 12 in KI 13), se v območju namenske rabe zelenih površin,
uporabljajo določila 128. člena tega odloka za zelene površine. |
IV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
131. člen |
(veljavnost
prostorskih planskih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati naslednji občinski prostorski akti:
|
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Zagorje ob Savi v letu 1994 (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/96),
|
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Zagorje ob Savi, Dopolnitev v letu 1997 (Uradni vestnik Zasavja,
št. 15/98), |
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Zagorje ob Savi, Dopolnitev v letu 2002 (Uradni vestnik Zasavja,
št. 17/03), |
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Zagorje ob Savi – čistopis (Uradni list RS, št. 14/04) in
|
– Odlok o spremembah
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine
Zagorje ob Savi za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Zagorje
ob Savi za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/96). |
132. člen |
(veljavnost
prostorsko izvedbenih aktov) |
Z dnem uveljavitve
tega odloka ostanejo v veljavi prostorski izvedbeni akti: |
(1) OP ODPRTI PROSTOR
|
– OP 2 – UN Suhi
potok, odlok št. 350-3/85, (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/86 in 7/88),
|
– OP 3 – UN za
kamnolom Borovnik, odlok št. 352-7/99, (Uradni vestnik Zasavja, št.
21/03), |
– OP 4 – UN za
območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga
po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje, odlok št.
352-5/92, (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/93, 14/99, 17/03 in Uradni list
RS, št. 57/05), |
– OP 5 – UN za
sanacijo rudniških površin na območju Cilenca, Orlek, Podstrana in
Ruardi, odlok št. 352-5/93, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/94 in 8/01
in (Uradni list RS, št. 81/08) in |
– LN za
rekonstrukcijo magistralne ceste št. M 10 Trojane, odlok št. 343-1/89,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 15/91). |
(2) OBMOČJE UN
ZAGORJE OB SAVI |
– ZS 1 – UN območje
Farčnikova kolonija v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-6/95, (Uradni
vestnik Zasavja, št. 6/98,17/03 in Uradni list RS, št. 81/08),
|
– ZS 2 – ZN za
območje poslovno-trgovski center ob Cesti 9. avgusta v Zagorju ob Savi,
odlok št. 35203-1/96, (Uradni vestnik Zasavja, št. 2/97, 5/00, 13/03),
|
– ZS 3 – ZN Potoška
vas-šola in levi breg Kotredeščice, odlok št. 35203-3/96, (Uradni
vestnik Zasavja, št. 18/97, 12/02 in Uradni list RS, št. 123/04,
119/05), |
– ZS4 – ZN za
individualno stanovanjsko pozidavo na pobočju Dolinarjevega travnika v
Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-1/97 (Uradni vestnik Zasavja, št. 8/98,
21/03 in Uradni list RS, št. 123/04), |
– ZS 5 – LN za
rekonstrukcijo bencinskega servisa in avtopralnice v Zagorju ob Savi,
odlok št. 351-P-24/90, (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/90, 23/90),
|
– ZS 6 – UN prenove
stanovanjskega območja Polje 1-32 v Zagorju ob Savi ter spremembe in
dopolnitve lokacijskega načrta za bencinski servis in avtopralnico,
odlok št. 352-34/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/96, 8/01),
|
– ZS 7 – ZN za
območje tržnice, odlok št. 352-4/91, (Uradni vestnik Zasavja, št.
18/92), |
– ZS 8 – UN »Zagorje
center I – A«, odlok št. 350-4/88, (Uradni vestnik Zasavja, št. 22/88),
|
– ZS 10 – UN za
območje urejanja IGM Zagorje, odlok za izvajanje ureditvenega načrta IGM
Zagorje št. 35203-38/95, (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/96, 3/01 in
odlok št. 352-7/2004 Uradni list RS, št. 76/05), |
– ZS 11 – ZN za
območje ob pekarni v Zagorju ob Savi, odlok št. 352-5/99, (Uradni
vestnik Zasavja, št. 8/00), |
– ZS 12 – UN za
območje ob Cesti zmage v Zagorju ob Savi, odlok št. 352-5/97, (Uradni
vestnik Zasavja, št. 10/99 in Uradni list RS, št 32/07), |
– ZS 13 – UN za
obrtno industrijsko cono Toplice v Zagorju ob Savi, odlok o spremembah
št. 352-4/99, (Uradni list RS, št. 74/05 in odlok o spremembah in
dopolnitvah, Uradni list RS, št. 20/09), |
– ZS 14 – LN za
območje »Ašičevega travnika« v Zagorju, odlok št. 352-3/2003 (Uradni
list RS, št. 79/04), |
– ZS 15 – LN za
območje »Kogovškovega travnika« v Zagorju ob Savi, št. 352-10/2004
(Uradni list RS, št. 57/05), |
– ZS 16 – LN za
zahodno obvoznico od priključka za osnovno šolo do križišča pri
avtobusni postaji in regulacijo Medije v Zagorju, odlok št. 352-1/99,
(Uradni vestnik Zasavja, št. 14/99 in 4/2001), |
– ZS 17 – UN za
območje Rudnik – Toplice v Zagorju ob Savi, odlok št. 35203-5/95,
(Uradni list RS, št. 22/06) |
– ZS 18 – ZN
kompleksa SVEA Zagorje, odlok št. 35203-2/95, (Uradni vestnik Zasavja,
št. 7/96 in 4/01), |
– ZS 19 – OPPN za
območje »Pavliničeve vile« v Zagorju ob Savi, odlok št. 3505-3/2007,
Uradni list RS, št. 107/08), |
– ZS 20 – OPPN za
območje Gostišča Kum v Zagorju ob Savi, odlok št. 350-1/2007, (Uradni
list RS, št. 31/08), |
– ZS 21 – LN za
gradnjo kolektorja odpadnih vod Kisovec in Zagorje in centralne čistilne
naprave Zagorje, odlok št. 352-5/2005 (Uradni list RS, št. 57/05),
|
– ZS 25 – LN obvozne
ceste in regulacija Kotredeščice, odlok št. 351-C-59/87, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 15/91) in (Uradni list RS, št. 54/10), |
– LN za oskrbo
Zagorja ob Savi z zemeljskim plinom, odlok št. 352-1/88, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 19/919) in |
– ZS 35 – OPPN za
območje ob Cesti Borisa Kidriča v Zagorju ob Savi, odlok št.
3505-2/2008, (Uradni list RS, št. 76/10). |
(3) OBMOČJE UN
KISOVEC |
– KI 1 – ZN za
območje »Center v Kisovcu«, odlok št. 35204-2/96, (Uradni list RS, št.
41/04), |
– KI 3 – ZN za
proizvodno–obrtno Kisovec, odlok št. 352-4/89, (Uradni vestnik Zasavja,
št. 1/93, 8/98, 17/03 in Uradni list RS, št. 57/05), |
– KI 5 ZN za območje
»Zahodni del naselja Kisovec«, odlok št. 352-4/97, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 8/2001 in Uradni list RS, št. 92/05), |
– KI 7 – OPPN za
območje »Loke« v Kisovcu, odlok št. 3505-1/2008, (Uradni list RS, št.
19/09) in |
– LN za plinifikacijo
in rekonstrukcijo vodovoda, kanalizacije ter KRS omrežja, javne
razsvetljave in ravnanje s komunalnimi odpadki naselja Kisovec odlok št.
352-3/98, (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/2001). |
(4) OBMOČJE UN IZLAKE
|
– IZ 1 – ZN Košenina
na Izlakah, odlok št. 352-6/94, (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/96 in
Uradni list RS, št. 31/08), |
– IZ 2 – ZN Izlake –
Spodnji Prhovec, odlok št. 350-1/86, (Uradni vestnik Zasavja, št.
18/90), |
– IZ 3 – ZN TRC
Medijske toplice – 1. faza, odlok št. 35101-252/91, (Uradni vestnik
Zasavja, št. 4/93), |
– IZ 4 – ZN za
območje industrijskega kompleksa ETI Elektroelement Izlake, odlok št.
352-1/98, (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/99 in (Uradni list RS, št.
53/09), |
– IZ 5 – LN za
gradnjo kolektorja odpadnih vod in centralne čistilne naprave Izlake,
odlok št. 352-4/2002, (Uradni list RS, št. 57/05). |
(5) Vsi ostali
občinski prostorski izvedbeni akti, ki urejajo posamezne dele prostora
občine in niso navedeni v tem členu, se s sprejemom tega odloka
razveljavijo. |
(6) V celoti ali
delno se razveljavijo tisti občinski prostorski izvedbeni akti, katerih
območje se nahaja v celoti ali del znotraj linij razredov majhne,
srednje ali velike ogroženosti, razen če ni z določili tega odloka
drugače določeno. |
133. člen |
(dokončanje postopkov
pridobitve gradbenega dovoljenja) |
Ne glede na določbo
prejšnjega člena se gradbeno dovoljenje lahko izda, na podlagi
dosedanjih veljavnih aktov, če je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja
vložena pred začetkom veljavnosti tega odloka. |
134. člen |
(hramba in vpogled) |
OPN se
hrani in je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Direktorat
za prostor, Upravni enoti Zagorje ob Savi ter na Občini Zagorje ob Savi. |
135. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 3500-1/2007 |
Zagorje ob Savi, dne
25. julija 2011 |
Župan |
Občine Zagorje ob
Savi |
Matjaž Švagan l.r. |