Na osnovi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt, 70/08-ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt--A, 80/10 ZUPUDPP, 43/10 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-C, 76/14-odl. US, 14/15 ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (MUV, št. 6/10, 19/10) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 4. izredni seji, dne 20. februarja 2017 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem

prostorskem načrtu Občine Hoče - Slivnica

Spremembe in dopolnitve 2

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) Občina Hoče - Slivnica s tem odlokom sprejme spremembe in dopolnitve št. 2 Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 28/14 in spremembe) (v nadaljevanju OPN-SD2), ki jih je pod št. projekta 047-OPN-2016 izdelalo podjetje Urbis d. o. o. Maribor, v času od septembra 2016 do januarja 2017.

(2) Spremembe in dopolnitve št. 2, Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče-Slivnica, so sprejete v rednem postopku sprememb in dopolnitev in se nanašajo na spremembo namenske rabe za območje površin za industrijo ob letališču v Slivnici ter spremembo vseh posledičnih ukrepov, povzročenih s to spremembo. Hkrati pa so s spremembo opredeljeni pogoji za poseganje v prostor, določeni z enako natančnostjo in vsebino, kot jih določa podrobnejši prostorski akti.

2. VSEBINA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA

2. člen

(vsebina sprememb in dopolnitev odloka)

(1) V 9. členu, (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti), je na koncu drugega odstavka dodano besedilo: »Prednostno območje za razvoj proizvodne cone je ob avtocestnem razcepu Slivnica in ob letališču Edvarda Rusjana.«

(2) V 12. členu, (prednostna območja za razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti in gospodarstva), je na koncu drugega odstavka dodano besedilo: »ter razvoj proizvodnega območja ob avtocestnem razcepu Slivnica in ob letališču Edvarda Rusjana.«

(3) V 15. členu (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji), je v drugem odstavku za besedo »s Spodnjih Hočah« dodano besedilo »ter proizvodno območje ob avtocestnem razcepu Slivnica in ob letališču Edvarda Rusjana«. Ostanek besedila v tem odstavku se ne spremeni.

(4) V 17. členu, (ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine), je na koncu tretjega odstavka dodano besedilo: »in državni prostorski načrt za območje letališča Edvarda Rusjana v Slivnici«.

(5) V 19. ,členu, (železniško omrežje), je na koncu četrtega odstavka dodano besedilo: »in zgradi železniška povezava do proizvodnega območja oziroma območja letališča«.

(6) V 22. členu (javni potniški promet), je v drugem odstavku za besedilom: »Ob urejanju novih« dodano besedilo »proizvodnih območij«. Ostanek besedila v tem odstavku se ne spremeni.

(7) V 24. členu (varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo), je v petem odstavku za besedo »in drugi« vrinjeno besedilo »(vodovod do letališča oziroma novega proizvodnega območja) «. Ostanek besedila v tem odstavku se ne spremeni (8) V 31. a členu (načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območja naselja), je v prvem odstavku za prvo alinejo dodano besedilo »služijo tistim gospodarskim dejavnostim, ki so neposredno vezane na območja zgrajenih infrastrukturnih objektov in se nahajajo v širšem mestnem območju mesta Maribor«. Ostanek besedila v tem odstavku se ne spremeni.

(9) V 39. členu (usmeritve za razvoj v območju krajine Dravskega polja), je v drugem odstavku za zadnjo alinejo dodana nova alineja z besedilom »Proizvodne dejavnosti«.

(10) V 48. členu (usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti), je na koncu prvega odstavka dodano besedilo »Pri umeščanju večjih grajenih struktur v območje kmetijske krajine Dravskega polja je potrebno ob zunanjem robu teh novih struktur zagotavljati širok maskirni zeleni rob visoke vegetacije (drevesa morajo biti v polni rasti višja od povprečne višine stavb v območju), velike grajene strukture pa členiti na manjša polja z vmesnimi pasovi visoke vegetacije.«

(11) V 57. členu (splošna določila o enotah urejanja prostora), sta v drugi alineji šestega odstavka črtani EUP »A39« in »A163«.

(12) V 58. členu (skupni, posebni in dodatni PIP-i), je za drugim odstavkom dodan nov tretji odstavek z besedilom »Posebni PIP-i v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v proizvodnem območju ob letališču Maribor so opredeljeni v 137. a, b in c členu tega odloka.« Ostali odstavki so ustrezno preoštevilčeni.

(13) V 59. členu (območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora), je v šestem odstavku dodano nova alineja z besedilom »površine za industrijo z grafično oznako IP, ki so namenjene industrijskim dejavnostim.« Ostalo besedilo odstavka ostane nespremenjeno.

(14) V 99. členu (skupni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom), je četrti alineji v prvega odstavka za besedilom »povzročanja hrupa« dodana beseda »IP« Ostalo besedilo odstavka ostane nespremenjeno.

(15) Za besedilom 119. a člena odloka (posebni PIP za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti z oznako IK) je dodan nov 119. b člen (posebni PIP za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti z oznako IP) z naslednjim besedilom:

»Površine za industrijo so namenjene industrijskim dejavnostim.

Za območja z oznako IP veljajo posebni PIP-i v skladu s skupnimi PIP-i:

Pri poseganju v EUP SL20 je poleg splošnih PIPov in posebnih PIPov za IP območja, potrebno upoštevati tudi dodatne PIP določene v 137.a, 137.b in 137.c členu tega odloka.«.

(16) Za 137. členom odloka (posebni PIP za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin z oznako LN), je dodano novo poglavje z naslednjim besedilom:

»3.3.14 Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v proizvodnem območju ob letališču Maribor

137.a člen

(posebni PIP za gradnjo in posege v proizvodnem območju SL20 ob letališču v Slivnici)

Dopustne dejavnosti in objekti po namenu

(1) V EUP SL20 – območje proizvodnih površin za industrijo (IP) ob letališču Edvarda Rusjana Maribor v Slivnici so v skladu z namensko rabo prostora, po namenu dopustne naslednje stavbe v skladu z Uredbo o enotni klasifikaciji vrst objektov (Ur.l. RS št. 109/11):

1. Industrijske stavbe,

2. nestanovanjske stavbe za dopustne dopolnilne dejavnosti v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti (upravne stavbe in druge poslovne stavbe, gostinske stavbe (obrati prehrane) v sklopu proizvodne dejavnosti, stavbe tovarniških trgovin in stavbe za storitvene ter obrtne dejavnosti, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij ter stavbe za druge dopolnilne dejavnosti v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,

3. gradbeno inženirski objekti v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti (objekti lokalne cestne prometne infrastrukture in železniške prometne infrastrukture, tovarniško cestno omrežje, pristopi do območja in objektov, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno (testna steza) in podobno, lokalni cevovodi, lokalna komunikacijska omrežja, lokalni in daljinski elektroenergetski vodi, drugi gradbeno inženirski objekti v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti)

4. nezahtevni in enostavni objekti v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega načrta v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,

5. gradnja, ki zagotavlja odpravo negativnih vplivov na okolje,

6. ostale stavbe, opredeljene v 119. b členu tega odloka.

Vrste dopustnih gradenj

(2) V območju EUP SL20 so dopustne naslednje vrste gradenj:

1. gradnja novih objektov, ki obsega gradnjo novega objekta, po zgraditvi pa tudi dozidavo že obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta,

2. rekonstrukcija objektov in naprav,

3. odstranitev obstoječih objektov in novogradnja nadomestnih objektov,

4. gradnja, rekonstrukcija in odstranitev objektov in naprav GJI (komunale, energetike, prometa in zvez), če so opredeljene v tem odloku.

Vrste drugih dopustnih posegov

(3) V območju EUP SL20 so dopustni naslednji drugi posegi:

1 funkcionalne spremembe objektov pri uvajanju sodobnejše tehnologije,

2 spremembe namembnosti že zgrajenih objektov v okviru dopustnih dopolnilnih dejavnosti v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,

3 gradnja, utrjevanje, urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

4 vzdrževanje objektov in naprav,

Opis načrtovanih objektov in površin

(4) V območju EUP SL20 je dopustna gradnja naslednjih načrtovanih objektov in ureditev površin po zaporednih fazah gradnje in ureditev:

1 načrtovani objekti v prvi fazi gradnje in ureditev so:

a. lakirnica z oznako I-A1 in spremljajočimi objekti v razsežnosti:

− tlorisna velikost je 270 x 90 m, višina 15-21 m

− s skladiščem obarvanih karoserij velikosti 90 m x 70 m, višina 30 m,

b. poslovna stavba v razsežnosti:

− tlorisna velikost je 65 x 32 m, višina 8 m,

c. energetski objekt v razsežnosti:

− tlorisna velikost je 65 x 32 m, višina 11 m,

− plinska postaja MRP tlorisne velikosti 11 x 6,2 m in višine 4,5 m,

d. vhod za zaposlene (vrata 1),

e. izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje prve faze izgradnje in ureditev,

f. ozelenitev površin prve faze, ki ne bodo predmet nadaljnjih posegov (območje ob poslovni stavbi),

2 načrtovani objekti v drugi fazi gradnje in ureditev so:

a. objekt za izdelavo sestavnih delov in sestava z oznako II-B1:

− tlorisna velikost je 120 x 24 m, in višina 11 m,

b. objekt za sestavljanje vozil z oznako II-C1

− tlorisna velikost je 170 x 390 m, višina 11 m,

c. objekt zbiralnice odpadkov (dvorišče),

− tlorisna velikost je 200 x 25 m, višina 8 m (delno v tretji fazi)

d. kontrolni objekt zbiralnice odpadkov (dvorišče),

− tlorisna velikost je 250 x 25 m, višina 8 m (delno v tretji fazi)

e. vhod za zaposlene (vrata 2),

f. vhodni objekt 2 v tlorisni velikosti 15 x 15 m in višino 5 m,

g. garažno parkirišče v razsežnosti 50 x 32 m in višino 20 m,

h. izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih

omrežij in objektov GJI za obratovanje druge faze izgradnje in ureditev,

i. ozelenitev tistih površin druge faze, ki ne bodo predmet nadaljnjih posegov (območje ob poslovni stavbi, območje proti letališču, južno od upravne stavbe).

3 načrtovani objekti v tretji fazi gradnje in ureditev so:

a. objekt za izdelavo sestavnih delov in sestava vozil z oznako III-B2:

− tlorisna velikost je 120 x 24 m, in višina 11 m,

b. objekt za sestavljanje vozil z oznako III-C2:

− tlorisna velikost je 170 x 390 m, višina 11 m,

c. objekt zbiralnice odpadkov (dvorišče)-nadaljevanje iz II. faze:

− tlorisna velikost je 200 x 25 m, višina 8 m,

d. vhod za zaposlene (vrata 3 in 4),

e. vhodni objekt 3 v razsežnostih 15 x 15 m in višino 5 m,

f. izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje tretje faze izgradnje in ureditev (gradnja industrijskega tira, testne steze, parkirišča za izgotovljena vozila)

g. ozelenitev tistih površin tretje faze, ki ne bodo predmet nadaljnjih posegov (območje ob poslovni stavbi (območje proti AC in železniški progi),

4 načrtovani objekti v četrti fazi gradnje in ureditev so:

a. lakirnica z oznako IV-A2 in spremljajočimi objekti v razsežnosti:

− tlorisna velikost je 270 x 90 m, višina 15-21 m

− s skladiščem obarvanih karoserij v velikost 90 m x 70 m in višine 30 m

b. objekt za izdelavo sestavnih delov in sestava z oznako IV-B3

− tlorisna velikost je 120 x 24 m, in višina 11 m,

c. objekt za sestavljanje vozil z oznako IV-C3

− tlorisna velikost je 170 x 390 m, višina 11 m,

d. objekt zbiralnice odpadkov (dvorišče),

− tlorisna velikost je 200 x 25 m, višina 8 m,

e. vhodni objekt 4 v razsežnostih 15 x 15 m in višino 5 m,

f. izgradnja prometnih in manipulativnih površin ter potrebnih omrežij in objektov GJI za obratovanje četrte faze izgradnje in ureditev,

g. končna ozelenitev območja.

5. zaradi načrtovanih posegov je potrebno porušiti objekte s hišno številko 20, 23, 25 in 27, na Miklavški cesti.

6. tlorisne dimenzije in natančnejša mikro umestitev posameznih objektov in naprav znotraj opredeljenih faz se, ob upoštevanju tehnoloških zahtev in veljavnih predpisov za tovrstne objekte ali zaradi izboljšanja funkcionalnih rešitev, varnosti obratovanja ter dodatnih zahtev soglasodajalcev, natančneje opredelijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dopustna so odstopanja od predlaganih dimenzij največ do 30 %. Višine objektov ne smejo presegati višin, ki so dopustne v II. vplivnem območju (koridorju) letališča.

Pogoji za arhitekturno oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

(5) V območju EUP SL20 je potrebno upoštevati naslednje arhitekturno oblikovalske rešitve objektov in prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1. arhitekturno oblikovanje objektov mora biti prilagojeno namembnosti in funkciji posameznega tipa objektov, v odvisnosti od tehnološkega postopka v posameznem objektu ali sklopu objektov,

2. dopustni so zidani objekti in objekti z betonsko ali jekleno skeletno konstrukcijo ter kombinirani objekti,

3. dopustne so strehe poljubne oblike, prilagojene tehnološkim zahtevam dejavnosti, dopustna je izvedba zelenih streh,

4. priporočljivo je členjenje večjih fasadnih površin,

5. zaradi varovanja območja Dravskega polja kot območja prepoznavnosti prostora pri izdelavi fasad ni dopustno uporabljati svetlečih in odsevnih materialov ter izstopajočih oziroma intenzivnih (kričečih) barv,

6. dopustno je sodobno oblikovanje upravnih objektov, ki nadgrajujejo arhitekturno zasnovo območja,

7. pri umeščanju in legi objektov je potrebno upoštevati varovalni pas od objektov obstoječe GJI, v katere je dopustno posegati s soglasjem upravljalca:

a. AC A4 Slivnica – Draženci v razdalji 40 m od meje cestnega sveta,

b. od regionalne ceste R3 – 450 v razdalji 15 m,

8. v II. območju (koridorju), ki sega od 75 m do 475 m od sredine VPS (vzletno pristajalne steze), v kateri je dopustna maksimalna višina objektov določena z nadmorsko višino 306 m.n.v., so višine objektov pogojene z dopustnimi višinami, ki veljajo za varnost letalskega prometa na letališču Maribor, kar pomeni maksimalno dopustno višino objektov ali posameznih objektov 45 m (dimniki, stolpi ipd.), vsak višji objekt mora biti v skladu s soglasjem upravljavca, tudi predpisano označen in kartiran v letalskih kartah; dodatni pogoji s potrebno označitvijo (obarvanostjo), osvetlitvijo ali potrebno drugačno označitvijo, bodo izdani v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja po predloženi projektni dokumentaciji,

9. nepozidane površine med posameznimi objekti, namenjene odprtemu skladiščenju, manipulativnim in prometnim površinam, parkirnim prostorom ter zelenicam, morajo biti urejene v skladu s tehnološkimi potrebami kompleksa,

10. v 7 m pasu od meje cestnega sveta AC, v katerega je predvidena širitev AC, ni dopustno načrtovati in graditi objektov,

11. izven proizvodnih objektov je na celotnem območju dopustno umeščati nezahtevne, enostavne in začasne objekte ter posamezne tehnološke naprave za potrebe obratovanja osnovne dejavnosti,

12. tehnološko opremo je dopustno montirati tudi na strehe posameznih proizvodnih objektov,

13. območje je dopustno ograditi z varovalno ograjo, v varovalnem pasu AC ni dopustno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali glasovno oglaševanje ali obveščanje.

Pogoji za krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev

(6) V območju EUP SL20 je potrebno upoštevati naslednje krajinsko oblikovalske rešitve prostorskih ureditev ter ostale pogoje:

1 robovi kompleksa, večje notranje proste površine (ločilni pasovi, varovalne površine itd.) ter površine, namenjene mirujočemu prometu, morajo biti ozelenjene v skladu s predpisi,

2 na zunanjih robovih, zlasti ob stiku s prometnimi površinami na južnem in zahodnem robu območja je potrebno predvideti ureditev visokega zelenega pasu (tudi na pas rezerviran za širitev AC in dodatno širino 2 m), na katerem mora biti gručasta zasaditev dreves in grmovnic oziroma popenjavk ob predvideni ograji. Cilj umeščanja zelenega pasu je izboljšanje vizualne podobe objekta iz smeri AC priključka in AC ter ob stiku s prepoznavno krajino Dravskega polja, oziroma zakrivanje pogleda na industrijsko območje,

3 večje gradbene komplekse pozidave je potrebno členiti z dodatnimi ločilnimi zelenimi pasovi, parkirne površine pa ozeleniti v skladu z veljavnimi predpisi,

4 sadike dreves v zelenem pasu morajo imeti obseg debla več kot 12 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,00 m, sadike grmovnic morajo biti visoke več kot 1,0 m.

5 za zasaditev ostalih površin zelenega pasu so priporočljive avtohtone vrste dreves, grmovnic in plezalk. Drevnina mora v končnem stanju doseči višino od 7 do 11 m oziroma 1 m nad povprečno višino objektov. Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere ter uporabo vrst, ki so odporne na industrijsko okolje in dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času ter ne povzročajo motečih vplivov na proizvodni proces.

6 na območju je potrebno zagotoviti najmanj 10 % zelenih površin

7 podrobnejša zasaditev se opredeli v krajinskem načrtu kot delu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,

8 v primeru izkazane upravičenosti je potrebno ob robu območja vzpostaviti tudi nove dostopne poti na kmetijska zemljišča v zaledju, če so bila z ureditvami v območju EUP SL20, predhodne poti pretrgane li nesprejemljivo podaljšane.

Načrt parcelacije

(7) Načrt parcelacije z delitvijo zemljiških parcel na parcele za gradnjo mora upoštevati faznost gradnje in potrebe zaključenih tehnoloških faz investitorja. Parcele za gradnjo posameznih objektov oziroma ureditev za posamezne faze izgradnje se določijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja

Etapnost izvedbe

(8) V območju EUP SL20 je dopustna gradnja v več zaporednih fazah (etapah), ki so časovno medsebojno neodvisne.

Vsaka faza ali podfaza mora biti zaključena funkcionalna celota, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo, priključki in zunanjimi ureditvami.

Rešitve in ukrepi za varovanje kulturne dediščine

(9) V EUP SL20, na območju registriranega arheološkega najdišča Slivnica pri Mariboru – Arheološko območje Ob Polanskem potoku, EŠD 30393, je poleg skupnih prostorskih izvedbenih pogojev glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, določenih v 86. členu odloka OPN, potrebno upoštevati še naslednje dodatne pogoje:

1. kulturno dediščino je med gradnjo potrebno varovati pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo,

2. Investitor na območju urejanja, na katerem načrtovane ureditve segajo na registrirano arheološko najdišče, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja, zagotovi izvedbo vseh predhodnih arheoloških raziskav,

3. pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg skrči na kar najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo izjemne arheološke ostaline, se rešitve prilagodijo skladno z varstvenim režimom, tako da dediščina ne bo ogrožena,

4. obseg predhodnih in drugih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

5. za posege v registrirana arheološka najdišča je potrebno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline,

6. investitor mora vsaj deset dni pred pričetkom del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pri rešitvah in ureditvah v območju in vplivnem pasu je potrebno upoštevati lokacijo in pojavnost znamenja v Orehovi vasi (Znamenje ob letališču, EŠD 7066).

Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave Varstvo zraka

(10) Zaradi zagotavljanja varovanja in izboljšanja zraka je potrebno upoštevati določbe iz 91. člena odloka o OPN in naslednje dodatne pogoje;

1 dopustno je ogrevanje objektov na zemeljski plin ali daljinsko ogrevanje,

2 dopustna je uporaba obnovljivih virov energije, razen uporabe podtalne vode,

3 upravljavec naprave, ki povzroča emisijo snovi v zrak, mora zagotoviti, da naprava obratuje v skladu z zahtevami Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,

4 za obratovanje naprav je treba pridobiti okoljevarstveno

dovoljenje, če se naprava uvršča med naprave iz Priloge 4 navedene uredbe,

5 okoljevarstveno dovoljenje je treba pridobiti tudi za vsako večjo spremembo naprave.

Varstvo pred hrupom

(11) Zaradi varstva pred hrupom je v EUP SL20 potrebno upoštevati naslednje merila in pogoje:

1. v skupnih PIPih o varovanju pred hrupom so v 99. členu odloka OPN določene EUP, za katere so predpisane ustrezne stopnje varstva pred hrupom. Iz drugega odstavka, alineje (1), je razvidno, da v okolici načrtovane EUP SL20 ni območij z II. stopnjo varstva pred hrupom. Vsa stanovanjska območja so zaradi prisotnosti obstoječih virov hrupa (avtocesta, druge državne ceste, železnica, letališče in gospodarske cone) uvrščena v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom,

2. pri načrtovanju objektov in naprav kot vira hrupa znotraj SL20 je potrebno upoštevati, da njihovo obratovanje v svoji okolici ne bo povzročalo čezmernega hrupa.

Zato okoljsko relevantna raven zvočne moči nikjer na območju SL20 ne sme presegati 105/100/95 dBA na hektar v dnevnem/večernem/nočnem času. Ta pogoj velja ob predvidenem rušenju stavb z varovanimi prostori ob Miklavški cesti (hišne številke 20, 23, 25 in 27),

3. pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. S smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito je potrebno zmanjšati vpliv vira hrupa na najmanjšo možno mero in s tem zagotoviti čim nižjo splošno raven hrupa v okolju, pri čemer morajo imeti pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom, prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru, pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.

4. sestavni del vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja mora biti tudi študija obremenitve s hrupom, ki bo podrobneje ugotavljala izpolnjevanje zahtev glede dopustne obremenjenosti s hrupom, kot jo določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

5. DARS d. d. (oz. upravljavec AC) ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi AC je obveznost lokalne skupnosti oz. obveznost investitorjev novih posegov, objektov.

Varstvo vodnih virov

(12) Režimi varovanja na VVO II, v katerem leži načrtovano proizvodno območje površin za industrijo v EUP SL20, so določeni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške Dobrave in Dravskega polja (Ur. list RS 24/2007, 32/2011, 22/2013 in 79/2015) in preglednico 1.1 v Prilogi 3 k navedeni Uredbi. Za gradnjo in obratovanje industrijskih objektov je potrebno:

1. pridobiti vodno soglasje na podlagi izdelane analize tveganja, 2. gradnja objektov in izvajanje dejavnosti je dopustna le ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov, opredeljenih v Analizi tveganja in ob predpostavki, da je tveganje za onesnaženje vodnega telesa sprejemljivo,

3. za objekte in obrate, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, je potrebno pridobiti Okoljevarstveno soglasje.

(13) Po rezultatih izdelane analize tveganja je ureditev oz. sprememba namembnosti območja, s stališča varovanja vodnih virov, v proizvodno območje IP, sprejemljiva, ob upoštevanju vseh ukrepov, opredeljenih v naslednjih fazah načrtovanja in ob izvajanju stalnega monitoringa. V ta namen je potrebno na območju vzpostaviti dolgoročni sistem opazovanja vplivov na podtalnico in spremljati ključne parametre onesnaženja v podzemni vodi.

(14) Pri načrtovanju in izgradnji območja oz. posameznih objektov je potrebno zagotoviti ustrezen sistem zbiranja in odvoda vseh vrst odpadnih vod (komunalne, industrijske odpadne, onesnažene padavinske vode, padavinske vode s strešin). Natančnejši pogoji za načrtovanje ravnanja z odpadno vodo so določeni v poglavju za načrtovanje kanalizacijskega omrežja.

(15) V skladu z navedeno uredbo na območju ni dopustno postavljati bencinskih servisov, podzemnih skladišč goriva ter uporabljati podtalne vode za energetsko izkoriščanje.

Ohranjanje narave

(16) Na območju EUP SL20, ki je namenjeno proizvodnim dejavnostim, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Zaradi poseganja v EUP DP07, DP 35 in DP 113, ki ležijo v območju EPO Dravsko polje (ID 42500) in v katerih bodo z agromelioracijami usposobljena nadomestna kmetijska zemljišča za območje EUP SL20, pa je potrebno izvesti omilitvene ukrepe, določene v 137. b členu tega odloka.

Elektromagnetno sevanje

(17) Pri izgradnji nadzemnega več sistemskega daljnovoda,

podzemnega kabelskega sistema ali razdelilne transformatorske

postaje, je potrebno upoštevati širino varovalnega pasu, ki je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem je dopustno graditi druge objekte in naprave, ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Varovalni pas:

1. 110 kV nadzemnega več sistemskega daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje je 15 m od osi elektroenergetskega omrežja oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje, 2. 20 kV nadzemnega več sistemskega daljnovoda je 10 m, 20 kV razdelilne in transformatorske postaje 2 m, 3. 20 kV podzemnega kabelskega sistema 1 m, kot to določa Energetski zakon EZ-1.

(18) Pri načrtovanju elektroenergetskih vodov je treba upoštevati, da v območju zgoraj navedenih varovalnih pasov ni dopustno graditi objektov, ki zahtevajo povečano  varstvo pred sevanjem, namenjenih stalnemu ali občasnemu bivanju in objektov, v katerih se za daljši čas zadržujejo ljudje zaradi izvajanja dejavnosti.

(19) Pri gradnji in urejanju elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati tudi druga merila in pogoje, določene v skupnih PIP-ov iz 82. člena odloka OPN in varovanja pred elektromagnetnim sevanjem iz 100. člena odloka OPN.

Ravnanje z odpadki

(20) Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati določbe iz 26. (ravnanje z odpadki), 80. (skupni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) in 92. člen odloka OPN (skupni PIP za varstvo tal).

Svetlobno onesnaženje

(21) Če bodo na v EUP SL20 potrebni objekti za oglaševanje, je pri umeščanju in izvedbi teh objektov potrebno smiselno upoštevati skupne PIPe glede gradnje objektov za oglaševanje iz 72. člena odloka OPN.

(22) Povprečna električna moč svetilk, izračunana na vsoto zazidane površine stavb proizvodnih objektov in osvetljene nepokrite površine gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu na območju, ne sme presegati mejnih vrednosti:

1. 0.090 W/m2 med izvajanjem proizvodnega procesa ter 30 min pred začetkom in po koncu obratovalnega časa, 2. 0,015 W/m2 zunaj časa za izvajanje proizvodnega procesa.

(23) Za razsvetljavo posameznega proizvodnega objekta je dopustno uporabiti eno ali več svetilk, katerih skupna električna moč ne sme presegati 300 W.

(24) Pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave je treba izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da:

1. svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,

2. svetilke izpolnjujejo zahteve iz zgornje uredbe, razen če je za svetilke posamezne vrste razsvetljave določeno drugače (vgradnja varčnih žarnic, potrebno je uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklapljati posamezne svetilke, svetilke morajo biti v dnevnem času izklopljene, razen v zelo slabih vremenskih razmerah, uporabljati je potrebno svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.

3. so izpolnjene zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaženja v skladu s predpisi.

(25) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, poslovnih stavb, proizvodnih objektov in fasad mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo razsvetljava povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti, ki jih za naselja, ki niso mesta, določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja:

1. 5 lx od sončnega zahoda do 24. ure,

2. 1 lx od 24. ure do sončnega vzhoda.

Varstvo plodne zemlje

(26) Pri varstvu plodne zemlje, to je materiala površinskega sloja tal, ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin, je potrebno upoštevati naslednje pogoje:

1. pred pričetkom del (gradnje) je potrebno vso plodno zemljo odstraniti in jo deponirati izven območja gradbišča,

2. plodno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih v posamezni fazi gradnje, je potrebno prednostno uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč na območjih predlaganih agromelioracij za usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč na izkrčenih gozdnih površinah in na degradiranih območjih, ki se s sanacijo usposabljajo v kmetijska zemljišča (gramoznica, deponija),

3. dopustno jo je uporabiti tudi pri urejanju okolice objektov in zelenih površin znotraj območja, zaradi gradnje katerega je bila odrinjena.

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

(27) Zaradi zagotavljanja rešitev in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, ter rešitve in ukrepe za potrebe obrambe je v EUP SL20 potrebno upoštevati.

1. da se območje nahaja izven območij poplavne ogroženosti,

2. da je pri načrtovanju potrebno upoštevati potresno varnost za projektni pospešek tal, ki znaša 0,100 g, saj obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti,

3. da v območju ni erozijske nevarnosti in nevarnosti zemeljskih plazov,

4. da je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna (možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna),

5. izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte, ki se dokazuje v elaboratu:

Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu: Študija požarne varnosti (požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi študij požarne varnosti),

6. voda za gašenje požara mora biti zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem na obstoječem cevovodu, ki zagotavlja najmanj 10 l/s vode za gašenje,

7. objekti morajo biti načrtovani tako, da so zagotovljeni neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila,

8. z namenom preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte je potrebno zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti, ter potrebne protipožarne ločitve.

Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

(28) Območje bo preko načrtovanih priključkov priključeno na obstoječo prometno, telekomunikacijsko, energetsko in komunalno infrastrukturo. V OPN-SD2 so določene idejne rešitve priključevanja, podrobnejše rešitve bodo opredeljene v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, v odvisnosti od potreb in faz izgradnje ter ob upoštevanju pogojev posameznih upravljalcev.

Priključevanje na cestno omrežje

(29) Območje se bo v prvi fazi prometno navezovalo na regionalno cesto R3 – 450, v drugi in tretji fazi na obstoječi avtocestni priključek »letališče Maribor«, na A4 Slivnica – Draženci, v četrti fazi pa z rekonstrukcijo javne poti JP 880991 (Miklavška cesta), na RIII-450, severno od gramoznice v Hočah. Lokacije posameznih uvozov je dopustno urejevati v skladu s fazami gradnje in potrebami investitorjev.

Parkiranje je dopustno urediti na površinah funkcionalnih zemljišč v skladu s potrebami investitorjev in številom zaposlenih.

Investitor mora pred začetkom pridobivanja gradbenega dovoljenja za drugo, tretjo in četrto fazo gradnje:

1. izvesti monitoring obstoječega prometa,

2. izdelati prometno preveritev in analizo vpliva povečanih prometnih obremenitev na avtocestno omrežje in o rezultatih obvestiti upravljavca avtoceste,

3. na podlagi ugotovitev iz zgornjih točk, predvideti in izvesti ustrezne ukrepe na avtocestnem in ostalem cestnem omrežju. Za te ukrepe je potrebno izdelati ustrezno projektno in prostorsko dokumentacija, vključno s presojo prometne varnosti, skladno s predpisi, na katero se pridobi soglasje upravljavca avtoceste.

Železniško omrežje

(30) V proizvodno območje je dopustna izgradnja industrijskega tira, ki ga je potrebno načrtovati kot izvlečeni tir iz železniške postaje Hoče in zagotoviti možnost za podaljšanje do letališča.

(31) Zaradi poteka industrijskega tira preko vodovarstvenega območja VVOII, mora biti železnica izvedena v tesnilni plasti, vsa odpadna voda iz območja tirov mora biti speljana izven vodovarstvenega območja. Pri izgradnji in obratovanju železnice je potrebno upoštevati je potrebno naslednje dodatne pogoje:

1 V času gradnje mora investitor:

a. spremljati sestavo izkopanega materiala glede vsebnosti nevarnih snovi. V primeru, da se ugotovijo vsebnosti, ki presegajo mejne vrednosti za izkopani material, skladno z določbami predpisov Republike Slovenije, se pred nadaljevanjem izkopavanja opredeli drug, s predpisi določen način odstranjevanja/deponiranja izkopanega materiala,

b. zagotoviti transport izkopanega materiala do začasne in trajne deponije po že utrjenih poteh,

c. na območju gradbišča železniške proge uporabljati le brezhibno gradbeno in drugo strojno ter transportno opremo in naprave,

d. vzdrževanje naprav in opreme na območju gradbišča izvajati le na utrjenih ploščadih, ki morajo imeti urejeno odvajanje in zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, kar se uredi s primernim sistemom zbiranja in odvajanja padavinskih odpadnih vod z usedalnikom, utrjenim dnom in oljnim lovilcem,

e. uporabljati le gradbene in izolacijske ter druge materiale, ki zaradi svojih kemijskih lastnosti ne predstavljajo trajne nevarnosti za tla in podzemne vode,

f. v primeru iztekanja goriv in maziv ali drugih nevarnih snovi takoj uporabiti nevtralizacijsko sredstvo in onesnaženo zemljino takoj odstraniti skladno s predpisi ter predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki,

g. zaradi poteka trase po območju ranljivih vodonosnikov in po vplivnem območju vodnih virov, je potrebno izdelati načrt zaščite in reševanja v primeru ekološke nesreče s predvideno možnostjo dostopa intervencijskih vozil,

h. zagotoviti redno vzdrževanje vseh naprav, napeljave in opreme, nadzor tesnosti kanalizacijskega sistema, nadzor tesnosti bazenov oz. zadrževalnikov in zanesljiv kontrolni sistem javljanja poškodb na sistemu odvodnjavanja,

i. izdelati program postopkov in ukrepov (poslovnik za ukrepanje v primeru onesnaženja), ki jih bo moral izvajati investitor oziroma upravljalec v primeru nesreče, nepravilnosti in nedelovanja sistema odvodnje (kanalizacija, zadrževalniki),

j. pri gradnji uporabljati le materiale z dokazili o njihovi neškodljivosti za okolje,

k. gorivo za gradbene stroje dovažati sprotno po potrebi.

2 Ukrepi v času obratovanja:

a. ob transportu z vagoni s posodami za prevoz tekočin in plinov v območje SL20, ki so napolnjeni z nevarnimi snovmi, uvesti posebne zaščitne ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi.

Elektroenergetsko omrežje

(32) Za zagotovitev potreb po električni energiji je v prvi fazi dopustno zgraditi priključni 20 kV kablovod iz RTP 110/20 kV Rače ali iz bližnjih 20 kV daljnovodov, v območju pa lastne TP. V primeru večjih potreb po električni energiji je v naslednjih fazah gradnje dopustna kabelska priključitev območja na obstoječe 110 kV omrežje in graditev nove RTP 110/20 kV v območju.

(33) Obstoječi daljnovod 110 kV Maribor - Cirkovce II, ki poteka preko območja SL20, je pred pričetkom izgradnje tretje faze potrebno prestaviti iz območja SL20. Daljnovod se prestavi v sklopu rekonstrukcije obstoječega DV 110 kV Maribor – Cirkovce I s spremembo v dvosistemski daljnovod.

Prevezava se izvede na odseku od SM30 do SM42. V primeru načrtovanja GJI v varovalnem pasu AC (elektrovod, pokablitev, DV ipd.) je potrebno upoštevati zahtevane odmike za širitev AC in pridobiti podrobnejše projektne pogoje upravljalca AC.

Vodovod

(34) Za potrebe oskrbe z vodo in požarno zaščito je potrebno rekonstruirati obstoječi vodovodni cevovod v dolžini približno 1100 m.

Kanalizacijsko omrežje

(35) V območju je potrebno načrtovati ločeno zbiranje in odvajanje vseh vrst odpadnih vod. Komunalne odpadne vode je potrebno voditi v obstoječe prečrpališče komunalnih odpadnih vod v bližini letališča in preko predvidenega kanalizacijskega zbirnega cevovoda na CČN Maribor.

(36) Industrijske odpadne vode je, po predhodnem čiščenju do stopnje onesnaženosti komunalnih vod, dopustno voditi v obstoječo kanalizacijo odpadnih vod. Če bodo v proizvodnem procesu nastajale industrijske vode, ki jih ni mogoče očistiti do stopnje onesnaženosti komunalnih vod, predstavljajo te posebne industrijske odpadke, za katere mora poskrbeti investitor v skladu z veljavnimi predpisi.

(37) Padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč je potrebno prednostno, preko peskolovov in lovilcev olj, voditi v ustrezno urejene ponikalnice, ob vzpostavitvi ustreznih ukrepov za zmanjšanje hipnega odtoka z urbanih površin (zatravitev dela površin, tlakovanje s travnimi ploščami, ureditev morebitnih suhih zadrževalnikov), ki zagotavljajo ohranitev kakovostne stopnje vode v vodotokih, pa tudi v bližnji Polanski ali Hoški potok. Enako padavinske vode iz strešin. Padavinskih vod iz območja SL20 ni dopustno speljati v naprave odvodnjavanja AC. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati in ogroziti obstoječega sistema AC.

Plinovodno omrežje

(38) Za potrebe proizvodne cone SL20 je dopustna gradnja plinovoda dimenzije do DN150 in načrtovanim tlakom 50 bar(n) od blok ventila BS2 na prenosnem plinovodu M1 dimenzije DN500, načrtovanega tlaka 50 bar(n), ki se nahaja pri prečkanju kanala srednje Drave v Zlatoličju, po trasi ob Hoškem potoku, do območja občine, kjer bo obšel zemljišče letališča Maribor ob ograji na severnem robu letališča ter ob javni cesti do območje EUP SL20, v dolžini približno 4,5 kilometra in zaključkom z merilno regulacijska postaja (MRP), s potrebno zmogljivosti za oskrbo celotne cone z zemeljskim plinom. Objekt MRP mora biti v betonski izvedbi, velikosti 11,2 x 6,10 x 4,5 m, z ravno ali enokapno streho, na kateri je prezračevalnik, ki služi za prezračevanje regulacijskega prostora. Temelji morajo biti pasovne izvedbe širine 0,50 m in globine 1,00 m, dopustna višina tla je 0,10 m nad terenom. Plato MRP mora biti ograjen z žično ograjo.

(39) Sestavni del prenosnega plinovoda morajo biti tudi vsi potrebni pripadajoči funkcionalni objekti na plinovodu ter povezave z obstoječim oz. predvidenim plinovodnim sistemom, kakor tudi vsi ostali pripadajoči postroji in postaje, vključno z napravami katodne zaščite ter optičnim kablom za potrebe nadzora plinovodnega sistema. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno upoštevati predpisane varnostne odmike območja poseljenosti od plinovoda, stavb, posebnih območij in infrastrukturnih objektov; delovni in varovalni pas plinovoda. Posebni ukrepi se upoštevajo v poteku plinovoda ob Hoškem potoku (odmiki, način gradnje).

(40) Zaradi poteka plinovoda preko vodovarstvenih območij mora investitor ob gradnji in obratovanju zagotoviti naslednje ukrepe:

1 Ukrepi v času gradnje:

a. izvajalec mora zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotovil takojšnje ukrepe,

b. pred začetkom izvajanja strojnih zemeljskih del je potrebno ročno odkopati vse morebiti prisotne podzemne komunalne vode, ki prečkajo plinovodni jarek. Komunalni vod je potrebno ročno odkopati v celotni širini jarka in ga po potrebi takoj zaščititi. V fazi izvajanja del mora biti izvedena medsebojna višinska uskladitev križanja plinovoda s komunalnim vodom,

c. po zaključku vseh del morajo biti na območju polaganja plinovoda kot tudi na območju začasnih gradbiščnih površin (deponije materiala, začasni gradbiščni objekti itd.), zemljišča povrnjena v enako stanje kot so bila pred gradbenim posegom,

d. Za dokončno urejanje terena je dopustno uporabiti le zemljino z delovne lokacije oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij, vendar le pod pogojem, da je neonesnažena in po sestavi mineralnih in mineralno organskih sestavin podobna tlom in podtalju, kjer bo uporabljena,

e. izkopov za plinovod na območju vodovarstvenih pasov ni dopustno izvajati z miniranjem kamnine, saj je tako možen vpliv na podzemno vodo in vodne vire (morebitno kaljenje vode) zmanjšan na najmanjše možne vplive,

f. prečkanje vodotokov (podvrtavanje) na vodovarstvenih območjih je treba izvesti tako, da je z ustreznimi ukrepi preprečeno odtekanje vode v izvrtanine ter spiranje izvrtanine in ponikanje vode ali drugih snovi v podzemne vode ali zajetje,

g. na območju vodovarstvenem območju za vode, preizkus trdnosti tal in tesnitve posameznih ureditev iz preventivnih razlogov ni dopustno izpuščati v podtalje,

h. za gradnjo in vgradnjo pri izvedbi plinovodnega omrežja je dopustno uporabiti le materiale, ki ne bodo imeli negativnega  vpliva na podtalje in podzemne vode,

i. gradnjo je potrebno izvajati, da se hidrogeološke razmere čim manj spremenijo, izkopi v tla pa prizadenejo čim manjše površine tal,

j. izvajalec del mora dela izvajati tako, da bodo izkopani odseki čim krajši in jih po položitvi cevovoda sproti zasipavati,

k. za začasne prometne in gradbene površine morajo biti prednostno uporabljene obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki jih je potrebno opredeliti pred začetkom izvajanja del,

l. izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo in se zadržujejo na gradbišču, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode,

m. vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.

Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na, za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podtalnico. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dopustno.

Na območju trase ni dopustno skladiščenje goriv.

n. v primeru, da bodo na trasi v času izkopov naleteli na nasutja odpadkov, je potrebno slednje odstraniti v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago.

o. Investitor, ki naroči graditev objekta, mora preprečiti, da bi izvajalci gradbenih del na gradbišču hranili ali začasno skladiščili nevarne odpadke,

p. za nevarne odpadke mora biti določeno ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven VVO II), za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podzemno vodo. Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen), če gradbišče v celoti poteka po območju VVOII, se takšno mesto opremi in ustrezno zavaruje izven območja gradbišča ib VVOII.

q. Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, uporabljenih pri gradnji, ki so skladno z določili Zakona o kemikalijah opredeljene kot nevarne snovi, morajo ustrezati predpisanim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje. Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven VVOII), skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo in čim krajši čas. Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi in preprečen dostop nepooblaščenim osebam. Skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij je dopustno v originalni embalaži, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti),

r. če bo pri izvedbi del potrebno prestaviti del kanalizacijskega in/ali vodovodnega omrežja, je potrebno pri pripravi projektov za ta del posega pridobiti predhodne po goje upravljavca, ki mora hkrati izvajati strokovni nadzor v času del na prestavitvi omrežja ali v njegovi bližini zaradi morebitnega poškodovanja, četudi deli omrežij in naprav ne bodo prestavljeni, s. za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil), ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje,

t. v primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čim prej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pristojne pooblaščene strokovne službe Na osnovi analize onesnaženja je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec teh odpadkov.

Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik.

u. izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna absorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov ali drugih kemikalij, ki morajo biti skladiščena na območju gradbišča; ki morajo biti v primeru potrebe takoj dostopna.

v. Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavca vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja in na osnovi tega po potrebi odrediti dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.).

z. izkop jarka v delu trase, ki poteka ob strugi Novega Hoškega potoka, mora spremljati geolog, ki v odvisnosti od sestave tal identificira kritična mesta infiltracije visokih voda potoka skozi brežino v telo jarka. Na kritičnih mestih je potrebno zagotoviti dreniranje infiltrirane vode v globlje dele nezasičene cone vodonosnika in s tem preprečiti vzdolžno odvajanje ali akumulacije infiltriranih voda v zasipu jarka.

ž. izvedba izkopov mora biti organizirana v suhem vremenu in ob običajnem (nizkem ali srednjem) vodnem stanju Novega Hoškega potoka.

2 Postopek v primeru razlitja oz. onesnaženja površine z naftnimi derivati:

a. voznik delovnega stroja oz. delavec ob stroju z adsorbcijskim sredstvom, ki je nameščeno v bližini delovnega stroja, mora najprej posuti onesnaženo površino, nato pa v najkrajšem času obvesti pooblaščeno osebo (npr. delovodjo oz. vodjo gradbišča). Obvestilo mora vsebovati:

lokacijo onesnaženja, vrsto onesnaženja (snov, količina), čas nastopa onesnaženja.

b. vodja gradbišča vpiše podatke o onesnaženju v gradbeni dnevnik in o dogodku obvesti pristojne službe. Obvestilo mora vsebovati enake podatke, kot je navedeno zgoraj.

c. v najkrajšem času je potrebno z odkopom onesnaženega materiala, in ga predati registriranemu zbiralcu za to dejavnost v nadaljnjo oskrbo.

3 Investitor mora med obratovanjem na omrežjih, napravah in površinah, navedenih v nadaljevanju te točke, zagotavljati naslednje omilitvene ukrepe:

a. Plinovod

− vsaka kontrola plinovoda ter izvajanje morebitnih vzdrževalnih ali servisnih del na plinovodu mora biti listinsko dokazljivo,

− morebitno razlitje goriv ali maziv iz vzdrževalnih vozil v času pregledov ali vzdrževalnih del, mora biti odstranjeno z izkopom in odstranitvijo onesnaženega materiala,

b. Površine ob objektih na merilno regulacijskih postajah

− vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, morajo biti utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki,

− Za vse interne kanalizacijske sisteme in lovilce olj je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in potrdilom,

− vsak vgrajeni lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu zahtev »Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo«. Vsak lovilec olj je potrebno redno pregledovati (voditi dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane. Upravljalec ali lastnik mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika vsakega lovilca olj,

− prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov (npr. usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s tem posredno v podtalnico ali v odtok (kanalizacijski sistem),

c. Diesel agregati - tehnične in organizacijske zahteve:

− pred zagonom naprave je potrebno dokazati neprepustnost vsakega rezervoarja, delovnih posod, lovilnih sistemov,

− naprava mora biti redno pregledovana (voditi dnevnik pregledov); morebitne poškodbe/okvare morajo biti takoj sanirane. Vsaka kontrola naprave ter izvajanje morebitnih vzdrževalnih ali servisnih del, mora biti dokazljivo z listinami,

− vse povezovalno ocevje, ki ne bo potekalo neposredno v objektu, mora biti dodatno varovano (dvoplaščno ocevje) ter izvedeno protilomno,

− pred zagonom naprave je potrebno dokazati neprepustnost povezovalnega ocevja, lovilnih sistemov. Ocevje mora biti redno nadzorovano – testirati tesnost (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe/okvare morajo biti takoj sanirane. Vsaka kontrola ocevja ter izvajanje morebitnih vzdrževalnih ali servisnih del, mora biti dokazljivo z listinami.

d. Zunanje površine:

− vse zunanje površine, namenjene prevozu ali parkiranju, morajo biti utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki.

− za vse interne kanalizacijske sisteme in vsak lovilec olj je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in atestom.

− vsak vgrajeni lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu zahtev »Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo«. Vsak lovilec olj mora biti opremljen z ročnim ventilom na iztoku. Vsak lovilec olj biti mora redno nadzorovan in pregledan (voden dnevnik pregledov);

morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.

Upravljavec ali lastnik mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj.

− v času vsake dostave katerekoli od navedenih kemikalij ali odvoza odpadnih vod mora prisoten operater, ki bo pred pričetkom pretovora zaprl ročni ventil na iztoku iz posameznega lovilca olj; vsak pretovor mara biti vpisan v obratovalni dnevnik. Izliv kemikalij ali odpadnih vod v sistem ponikovalnic je potrebno preprečiti. Smiselno enako velja v primeru požara.

− v primeru izlitja kemikalij na zunanjih površinah mora biti zagotovljeno čiščenje površin in internega kanalizacijskega sistema vključno z lovilcem olj; vsak dogodek in čiščenje površin in sistema morata biti vpisana v obratovalni dnevnik.

− prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov (npr. usedline in gošče iz lovilca olj) v tla in s tem posredno v podzemno vodo ali v odtok (kanalizacijski sistem).

4 Interventni ukrepi med obratovanjem a. interventni ukrepi se izvajajo v primeru razlitja nevarnih snovi/pripravkov med obratovanjem in sicer glede na namembnost obravnavanega dela objekta predvsem iztoka goriva ali tehničnih tekočin iz servisnih oz. kontrolnih vozil ob eventualni nepričakovani poškodbi ali uničenju le teh.

b. ukrepi med obratovanjem obsegajo zbiranje razlitega pripravka (goriva, maziva...) in odvoz. Odvoz nevarnih odpadkov sme izvesti le podjetje, ki je vpisano v seznam zbiralcev oziroma odstranjevalcev tovrstnih odpadkov.

Spiranje neposredno v okolje ni dopustno.

c. ostali interventni ukrepi so smiselno enaki kot v času gradnje, vključno s postopkom v primeru razlitja oz. onesnaženja površine.

TK omrežje

(41) Zgraditi je potrebno priključno omrežje na obstoječe omrežje, ki je zgrajeno do letališča Maribor. Do mesta priključevanja je potrebno položiti ustrezne cevi kabelske kanalizacije, v katere bo umeščeno potrebno število kablovodov.

Rušitev objektov

(42) Pri načrtovanju in izvedbi posegov je potrebno stavbe z varovanimi prostori v EUP A39 in A163 ob Miklavški cesti v Orehovi vasi (hišne številke 20, 23, 25 in 27) predvideti za rušitev.

Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

(43) Lega objektov, velikost in namembnost objektov, bodo podrobneje opredeljeni v projektni dokumentaciji ob upoštevanju v zgornjih odstavkih navedenih določil tega člena odloka. Odstopanja od rešitev so dopustne, če je v naslednjih fazah izgradnje pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega in ekonomskega vidika, vendar rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in zakonsko opredeljenimi pogoji, normativi ipd.

(44) Odstopanja od opredeljenih dopustnih dejavnosti, ki so določena z namembnostjo objektov v območju, niso dopustna.

Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in v širšem proizvodnem območju

(45) Celotno območje meji na enoto urejanja Sl13 – letališče Edvarda Rusjana Maribor, ki ima izdelano zasnovo celovitega urejanja. Za načrtovane ureditve je podana pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta. Vse rešitve za proizvodno cono SL20 morajo zagotavljati ustrezno navezavo in izvedbo načrtovanih rešitev območja letališča (prednostno prometna navezava, železniški tir, energetika).

(46) V EUP DC07 je načrtovana rekonstrukcija regionalne ceste R3-450, z ureditvijo pasov za leve in desne zavijalce in vstopov in uvozov v območje SL20 ter ureditvijo pločnika na zahodni strani ceste, v celotni dolžini odseka ob SL20.

V četrti fazi gradnje pa podaljšanje do priključka javne poti JP880991, severno od gramoznice ter v primeru potrebe, do priključka na AC v Rogozi. Vse ureditve je potrebno urediti v območju odmerjene parcele za cesto, morebitne potrebne razširitve pa načrtovati in izvesti v območje SL20.

(47) V EUP DP68, DP94 je načrtovana prestavitev novega Polanskega potoka izven območja SL20, v dolžini 670 m, do izliva v Novi Hoški potok, v odmiku 5 m od roba železniškega sveta. Za prestavitev potoka je potrebno zagotoviti zemljišče širine 40 m, v katerega se načrtuje sonaravna ureditev struge in obojestranski 5 m vzdrževalni pas z dostopnimi potmi na kmetijska zemljišča. Strugo je potrebno dimenzionirati na minimalni pretok Q100.

(48) V EUP DP72 je načrtovana je prestavitev 110 kV daljnovoda Cirkovce – Maribor 2, v tretji fazi ureditve. Prestavitev in kabliranje je potrebno izvesti južno od AC Slivnica

- Draženci v dolžini približno 2800m, kar je natančneje opredeljeno v predhodnih pogojih tega člena.

 (49) V EUP DP116 in HO19/1 je načrtovana rekonstrukcija javne poti JP880991 z ureditvijo vstopa in uvoza v območje SL20 ter ureditvijo priključka na R3-450, v nadaljevanju pa preko SL20 usposobitev poljske poti do obstoječega železniškega prehoda.

(50) V EUP DC07, DP100 in DP106 - dopustna je izvedba izgradnje plinovodnega omrežja za potrebe območja SL20.

(51) Na zemljiščih v EUP DP07, DP35 in DP113 ter delno DP117, so dopustne izvedbe agromelioracij za usposobitev nadomestnih zemljišč za kmetijsko rabo:

1. s krčitvijo gozdov, odstranitvijo panjev, izravnavo zemljišča in nasipavanjem rodovitne zemlje iz območja gradnje proizvodne cone v skladu s pogoji, ki so določeni v omilitvenih ukrepih za racionalno rabo naravnih virov z ohranjanjem najboljših kmetijskih zemljišč, v nadaljevanju odloka,

2. v EUP DP117, kjer je del površine degradirane z nasipano deponijo plasti iz predhodnih poseganj v prostor v oklici tega območja, se izvede le druga in tretja faza agromelioracije, to je izravnava terena in nasipavanje rodovitne zemlje.

(52) V EUP SL17/2 in DP117 na delu, na katerem so kmetijska zemljišča v proizvodnji, je dopustna uskladitev namenske rabe zemljišč z dejansko rabo. Zemljišča, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča je potrebno upoštevati kot že izvršen delni ukrep za usposobitev nadomestnih zemljišč v zadnjih fazi gradnje v območju SL20, če občina in investitor v vmesnem času ne predlagata usposobitve drugih primernejših zemljišč na območju občine ali po dogovoru z drugimi občinami, izven nje.

(53) V primeru, da investitor ne prične s postopki za pričetek gradnje in samo gradnjo v roku petih let od sprejema teh sprememb, mora občina začeti postopek za vrnitev zemljišč, zajetih v EUP SL20 ali dela teh zemljišč, nazaj v kmetijsko namensko rabo. Investitor pa mora zemljišča, ki jih je z nedokončano vzpostavitvijo nove dejavnosti degradiral, usposobiti za ponovno kmetijsko proizvodnjo.

(54) Posebni prostorski izvedbeni pogoji v natančnosti in vsebini OPPN za gradnjo v proizvodnem območju SL20 ob letališču Maribor, ki nadomeščajo podrobnejši prostorski izvedbeni načrt in jih v pravnem smislu uporabljamo kot OPPN, so prikazani v dodatnem grafičnem delu izvedbenega dela OPN na kartah:

4.1. Prikaz namenske rabe prostora-izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela OPN,

4.2. Območje z obstoječim parcelnim stanjem in predvidenimi objekti,

4.3. Prikaz območja in načrtovanih ureditev na DOFu,

4.4. Prikaz faznosti gradnje po objektih,

4.5. Prikaz gradnje po površinah,

4.6. Ureditvena situacija,

4.7. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,

4.8. Parcelacija območja.

(55) Po predhodno sklenjenem dogovoru med R Slovenijo in Občino Hoče-Slivnica, je na podlagi OPN-SD2 Hoče – Slivnica dopustno izvesti tudi ureditve, ki so po tem dogovoru uvrščene med skupne ureditve državnega in lokalnega pomena in predstavljajo:

1 prestavitev obstoječega DV 1 x 110 kV Maribor – Cirkovce 2,

2 izgradnjo nove RTP 110/20 kV in vzankanje v 110 kV omrežje,

3 izgradnjo prenosnega plinovoda in MRP.

(56) Izvedbo strateške investicije na proizvodnem območju SL20 in izvedbo nanjo vezanih omilitvenih ukrepov, ki omogočajo njeno izvedbo, Občina Hoče-Slivnica opredeljuje kot javno korist oziroma javni interes zaradi pospeševanja gospodarske rasti in zaposlovanja, ustvarjanja novih delovnih mest in zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja.

137.b člen

(omilitveni ukrepi pri poseganju v proizvodno območje SL20) Omilitveni ukrepi za ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanje kakovosti vodnih virov

Med gradnjo

(1) Med gradnjo je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja:

1 z gradnjo ni dopustno posegati v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku. Najvišja gladina podzemnih voda na ožjem območju, ki je pod vplivom napajanja iz nadomestne gramoznice, je bila izmerjena na koti 254,05. Izkopi na ožjem VVO so dopustni, če so izvedeni več kakor 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, torej nad koto 256,05;

2 gradbišče mora biti urejeno in zavarovano v skladu s Pravilnikom o gradbiščih (Ur. l. RS, št. 55/08 in 54/09 – popr.);

3 vsa gradbena vozila in stroji, ki se uporabljajo na gradbišču, morajo biti tehnično brezhibni, očiščeni ter redno pregledovani in vzdrževani, da ne bi prišlo do puščanja goriva, motornega, zavornega ali hidravličnega olja;

4 vzdrževanje ter oskrba vozil in delovnih strojev s pogonskim gorivom, mora potekati na obstoječih transportnih in drugih manipulativnih utrjenih površinah ali temu namenjeni betonski ploščadi brez odtoka;

5 na gradbišču morajo biti na razpolago zaščitna folija, lovilna korita in absorbna sredstva za primer, da bi prišlo do iztoka goriva oziroma olja. Folija in korita morajo biti nemudoma nameščeni povsod, kjer pride do točkovnega kapljanja goriva ali olja;

6 zaščitno folijo, absorpcijska sredstva in lovilna korita, ki so bila uporabljena v primeru iztekanja olj ali goriva, je potrebno po končanih delih odstraniti. Z onesnaženim materialom je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15 in 69/15);

7 za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pred pričetkom gradnje pripravljen Načrt ravnanja v primeru ogrožanja podtalnice za takojšnje ukrepanje. V načrtu morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije;

8 odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih, je potrebno hraniti ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov;

9 nevarne odpadke je potrebno zbirati ločeno. Za ta namen mora biti določeno in ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za kratkotrajno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti). Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer je potrebno gradbene odpadke oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, nevarne odpadke pa pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano;

10 na območju gradnje ni dopustno skladiščiti naftnih derivatov in ostalih nevarnih tekočin;

11 v primeru potrebe po ureditvi zemeljskih nasipov in tamponov ni dopustno vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnaževali podzemne vode;

12 na delovišču morajo biti upoštevani vsi predpisi o zaščiti pred požari, eksplozijami in razlivanjem;

13 sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z urejenim odtokom v kanalizacijo, niso dopustne.

(2) Ukrepi v času gradnje plinovoda:

1 izkopi na mestu, kjer se trasa plinovoda gladini podzemne vode najbolj približa to je pod ježo terase vzhodno od občinske meje, kjer je debelina nezasičene cone ob visokem vodnem stanju okrog 7 m, ne smejo biti globlji od 5 m

2 po izvedbi zasipa gradbenih jarkov je potrebno krovno plast zasuti in utrditi tako, da je preprečena infiltracija padavinskih odpadnih voda s cestišč v zasut jarek;

3 izkop jarka v delu trase, ki poteka ob strugi Novega Hoškega potoka, mora spremljati geolog, ki, z ozirom na sestavo tal, identificira kritična mesta infiltracije visokih voda potoka skozi brežino v telo jarka. Na kritičnih mestih je potrebno zagotoviti dreniranje infiltrirane vode v globlje dele nezasičene cone vodonosnika in s tem preprečiti vzdolžno odvajanje ali akumulacije infiltriranih voda v zasipu jarka;

4 izvedba izkopov mora biti organizirana v suhem vremenu in ob običajnem (nizkem ali srednjem) vodnem stanju Novega Hoškega potoka.

5 posegi v raščena tla morajo prizadeti čim manjšo površino.

Po končanju del in povrnitvi območja v prvotno stanje je potrebno uporabiti med deli izkopano prst.

6 pred izvedbo gradbenih del mora biti trasa plinovoda sondirana z geomehanskimi preiskavami, s katerimi bo preverjana morebitna prisotnost manj prepustnih glin in meljev, ki bi lahko botrovala zastajanju talne vode.

7 pred izvajanjem strojnih izkopov se morajo ročno odkopati in zaščititi obstoječe komunalne vode (3) Ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin med gradnjo morajo:

1 ravnati v skladu z Načrtom ravnanja v primeru ogrožanja podtalnice,

2 zavarovati in ustrezno označiti mesto nesreče ter po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino;

3 preprečiti nastanek požara;

4 površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin.

Absorbno snov po uporabi odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja;

5 v primeru razlitja nevarne snovi na utrjenih površinah posipati absorbent na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža;

6 v primeru razlitja nevarne snovi na raščenih tleh ali v gradbenih jamah posipati absorbent na debelo po celotni površini madeža, onesnaženju pa dopustiti, da zavzame čim večjo površino in s tem plitvejšo infiltracijo onesnaženja;

7 o nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine obvestiti center za obveščanje;

8 izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja, na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino brez odtoka, skladno z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15 in 69/15).

Med obratovanjem je potrebno dosledno upoštevati naslednje splošne varnostne ukrepe, ki so povzeti po analizi tveganja:

(4) Uporaba in skladiščenje nevarnih tekočin 1 za obrate, v katerih se nahajajo nevarne snovi v količinah in z lastnostmi, ki lahko pomenijo nevarnost večjih nesreč v skladu z merili Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Ur. l. RS, št. 22/16), je potrebno pridobiti Okoljevarstveno dovoljenje, 2 skladiščenje zalog nevarnih snovi je na vodovarstvenem območju prepovedano. Skladiščenje nevarnih tekočin na območju je sprejemljivo zgolj za sprotne potrebe proizvodnega procesa in mora biti urejeno v skladu z Uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (Ur. l. RS, št. 104/09, 29/10 in 105/10).

Kot sprotne potrebe proizvodnje so opredeljene količine 2-dnevne porabe posamezne nevarne snovi v proizvodnem procesu. Zaloge nevarnih snovi, ki presegajo sprotno porabo, je potrebno skladiščiti izven območja veljavnih vodovarstvenih režimov;

3 vsi nepremični rezervoarji nevarnih tekočin morajo biti izdelani z dvojno steno in opremljeni s senzorji za zaznavo puščanja primarne stene, ki v primeru puščanja sprožijo alarm;

4 vsi rezervoarji nevarnih tekočin morajo biti opremljeni z merilci količine v rezervoarju, zniževanje volumna v njih se mora zvezno primerjati s porabo v tehnološkem procesu;

5 skladiščenje nevarnih snovi v premičnih posodah mora biti urejeno tako, da so nevarne snovi, ki med seboj reagirajo,

skladiščene v ločenih prostorih. Tla skladiščnih prostorov morajo biti izdelana vodotesno ter v dodani obliki, ki predstavljajo lovilno posodo brez odtoka, z oblogo iz nerjavečega jekla. V prostorih skladiščenja morajo biti nameščeni in v pripravljenosti sesalna črpalka, cevovod in prazna posoda, iz primernih materialov in volumna za prečrpavanje izlite nevarne snovi v skladišču;

6 vsi cevovodi nevarnih tekočin in plinov morajo biti opremljeni s senzorji tlaka in on-line povezani s kontrolnim centrom. Cevovodi morajo biti opremljeni z zapornimi ventili tako, da se ob zaznavi puščanja lahko takoj zaprejo in izolirajo poškodovani deli cevi;

7 materiali cevovodov in revizijskih jaškov morajo biti izbrani z upoštevanjem korozijske odpornosti na snovi, ki bi jih lahko poškodovale. Kovinski rezervoarji in cevovodi za pretakanje nevarnih snovi morajo biti opremljeni s katodno zaščito proti koroziji. Korozijsko odpornost je priporočljivo povečati s prevleko iz steklenih vlaken;

8 s senzorji tlaka je potrebno zvezno nadzorovati morebitno puščanje cevovodov med rezervoarji in točko uporabe, prenizek tlak v cevovodu mora sprožiti samodejni alarm;

9 vsi rezervoarji morajo biti opremljeni s senzorji in alarmom proti prekomernemu polnjenju, točilne naprave pa s samodejnim zapornim stikalom za ustavitev dotoka. Dodatno zaščito je potrebno zagotoviti s plavajočim plovcem, pritrjenim na zaklopni ventil. Ciljna raven polnjenja rezervoarjev mora biti pri 90 % celotnega volumna;

10 kovinski rezervoarji in cevovodi za pretakanje nevarnih snovi morajo biti opremljeni s katodno zaščito proti koroziji.

Korozijsko odpornost je priporočljivo povečati s prevleko iz steklenih vlaken;

11 vsi rezervoarji nevarnih tekočin morajo biti opremljeni z lovilnimi posodami okoli polnilnega ustja in zajamejo tekočino v primeru, da pride do razlitja zaradi odklopa polnilne cevi;

12 naprave za polnjenje hlapnih tekočin morajo biti opremljene s sesalno napravo hlapov, ki jih preko kondenzacije vrača nazaj v uporabo;

13 v bližini točilnih mest morajo biti prisotna absorpcijska sredstva za pivnanje manjših razlitij. Za večja razlitja mora biti prisotna oprema in primerne posode za prečrpavanje razlitja s strani usposobljenih oseb, ki ravnajo v skladu s predhodno izdelanimi Navodili intervencije v primeru razlitja za vsako vrsto nevarnih tekočin, prisotnih na območju;

14 v objektih s prisotnimi eksplozivnimi oz. vnetljivimi tekočinami se mora dosledno upoštevati ukrepe, določene z Elaboratom eksplozijske ogroženosti in Elaboratom požarne varnosti.

15 vse morebitne kadi ali bazeni za nevarne snovi (npr. v lakirnicah), morajo biti ne glede na material, iz katerega so izdelani (kovinski, plastični, betonski...), izvedeni dvoplaščno, z zadostno prostornino medplaščnega prostora, da zadržijo vso razlito tekočino. Pri nadzemnih kadeh mora biti zagotovljeno vidno spremljanje (kontrola) medplaščnega prostora, pri vkopanih bazenih ali kadeh pa mora biti zagotovljeno avtomatsko javljanje netesnosti.

Nadzemne kadi so lahko enoplaščne, če so nameščene v lovilni skledi iz nepropustnega materiala za predmetno nevarno snov.

16 v fazi načrtovanja mora biti za izvedbo posameznih objektov in naprav, ki v skladu z Uredbo o ureditvah in poseganju v vodovarstvene režime lahko predstavljajo tveganje za onesnaženje podzemnih voda, in je zanje predvidena izdelava Analize tveganja za posamezne načrtovane rešitve, z le-to preverjena ustreznost projektiranih rešitev in ukrepov, z vidika sprejemljivosti tveganja za onesnaženje podzemnih voda. Z Analizo tveganja za posamezne projektirane rešitve ni dopustno omiliti ukrepov, podanih z Analizo tveganja, ki je bila izdelana kot strokovna podlaga v postopku sprejemanja SD2 OPN Hoče -Slivnica (v nadaljevanju krovna analiza tveganja).

Zato je potrebno skladnost obeh analiz preveriti s strani izdelovalca ali recenzenta krovne revizije tveganja.

(5) Cevne povezave za pretakanje nevarnih snovi:

1 vsi cevovodi nevarnih tekočin in plinov morajo biti opremljeni s senzorji tlaka in on-line povezani s kontrolnim centrom. Cevovodi morajo biti opremljeni z zapornimi ventili tako, da se ob zaznavi puščanja lahko takoj zapre in izolira poškodovani del cevi,

2 materiali cevovodov in revizijskih jaškov morajo biti izbrani glede korozijske odpornosti v splošnem in glede na agresivnost nevarnih fluidov ali njihovih kondezov,

3 revizijski jaški morajo biti izdelani v vodotesni izvedbi,

4 s podzemnimi posegi in objekti ne sme biti zmanjšana transmisivnost vodonosnika in ne zmanjšana prostornina vodonosnika ali presekan tok podzemne vode.

(6) Odpadne vode:

1 cevovodi odpadnih voda morajo biti pred uporabo testirani na vodotesnost;

2 iztoki odpadnih voda morajo biti redno vzorčeni in analizirani v skladu s področnimi predpisi, ki določajo izvajanje monitoringa odpadnih voda za vsako vrsto odpadnih voda;

3 v primeru zaznave poškodb cevovodov odpadne vode oz. iztekanja le-te, je treba takoj ustaviti uporabo poškodovanega odseka in ga do sanacije nadomestiti s prečrpavanjem voda po obhodu;

4 odvajanje odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Sistem odvodnje in čiščenja odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin, mora biti redno vzdrževan in vsaj enkrat letno pregledan s strani pooblaščene osebe za tehnični pregled tovrstnih sistemov;

5 odpadno vodo iz industrijskih čistilnih naprav je dopustno odvajati v javno kanalizacijo le v primeru, če parametri nedopustnih snovi ne presegajo parametrov, dovoljenih za komunalno odpadno vodo.

(7) Zunanje površine:

1 vse povozne površine, namenjene transportu, skladiščenju avtomobilov in parkirišča morajo biti asfaltirane in obdane z robniki primerne višine, ki onemogočajo razlitje morebitnih onesnaženj večjih razsežnosti izven teh površin. Stiki med asfaltirano površino in robniki morajo biti zatesnjeni.

2 pokrovi revizijskih jaškov na asfaltiranih površinah morajo biti vodotesni;

3 uporabljena zvrst asfalta mora zagotavljati najmanjšo možno vodoprepustnost;

4 za vzpostavitev zatravljenih površin na zunanji strani robnikov, mora biti v širini vsaj 3 m in debelini 0,5 m vgrajena zemljina zelo nizke prepustnosti (zbit meljnoglinen pokrov), da se prepreči infiltracija nevarnih snovi, na te površine prinesena z razprševanjem onesnažene meteorne vode iz tlakovanih površin ali pljuskom nevarne tekočine ob morebitni nesreči;

5 uporaba fitofarmacevtskih sredstev na območju ni dopustna.

6 zunanja ureditev mora s prostorsko situacijo objektov ter manipulativnih površin transporta in hranjenja nevarnih tekočin, zagotavljati varnost pred onesnaženjem tudi vseh površinskih voda oziroma odvodnikov na območju, kar mora biti razvidno iz simulacij velike nesreče kjerkoli na teh površinah.

(8) Industrijski železniški tir:

1 pri gradnji in obratovanju industrijskega tira je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Ur. l. RS, št. 92/10 in 38/16) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Ur. l. RS, št. 93/13);

2 kadar so na industrijskem tiru vagoni s posodami za prevoz tekočin in plinov naloženi z nevarnimi snovmi, morajo biti uvedeni posebni zaščitni ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga;

3 industrijski tiri in postajališče mora biti izvedeno v asfaltni ali betonski izvedbi z robniki ter brez nezatesnjenih stikov. Z izvedbo ustreznih nagibov utrjenih površin mora biti morebitnemu katastrofalnemu razlitju omogočeno prelitje iz postajališča na del asfaltiranega območja, npr. namenjenemu parkiranju, ter hkratno zaprtje meteorne odvodnje iz parkirišča na lovilce olj, da je mogoče izvesti učinkovito sanacijo, preden pride do stika onesnaženja s tlemi;

4 infiltracija meteornih voda v podzemlje na območju industrijskih tirov ni dopustna. Odvodnja meteornih voda iz železniških tirov na območju industrijskega postajališča mora biti urejena preko lovilcev olj, sami tiri pa izvedeni v vodotesni izvedbi.

(9) Plinovod:

1 pri gradnji in obratovanju plinovodnega omrežja je potrebno dosledno upoštevati določbe Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 50 barov (Ur.l. RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1);

2 med gradnjo plinovoda bo izvajalec opravil geodetsko snemanje vrha plinovodne cevi in koto terena nad njo, geodetsko snemanje zvarov z označitvijo v skladu z označbami iz varilne knjige, podatke o debelini cevi, podatke o izolaciji in vse druge spremembe na cevi, geodetsko snemanje podzemnih in nadzemnih komunalnih vodov na trasi plinovoda z opisom izvedene zaščite komunalnega voda, geodetsko snemanje zaščit plinovodne cevi (vrsta zaščite, začetek in konec), in vsa ostala geodetska dela za izdelavo projekta izvedenih del in dela, ki jih zahteva izvajalec montažnih del;

3 po zaključku vseh del bodo tako na območju polaganja plinovoda kot tudi na območju začasnih gradbiščnih površin (deponije materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišča sanirana do enakega stanja in kvalitete, kot so bila pred gradbenim posegom. Če bo potrebno, se bodo zemljišča kultivirala z obnovitvijo rodovitne zemlje in posejala s travo;

4 pred samim začetkom obratovanja plinovoda morajo biti izvedene naslednje kontrole: kakovosti varilskih del, presoja varne izvedbe konstrukcije, trdnostni tlačni preizkus, preizkus tesnosti, kontrola izolacije in korozijske zaščite, kontrola pravilnosti delovanja ter nastavitev regulacijskih in varnostnih elementov, ter kontrola ob zagonu objekta

(10) Zbiranje odpadkov:

1 zbiranje nenevarnih odpadkov je na območju dopustno zgolj na temu namenjenemu prostoru, z utrjenimi tlemi brez odtoka in nadstreškom,

2 zbiranje nenevarnih odpadkov mora biti ločeno glede na vrsto odpadka, odpadki se odlagajo v zbirne posode – kesone;

3 odvoz odpadkov se mora izvajati redno, tako da je na območju najmanjša možna količina zbirnih posod.

(11) Ponikanje meteornih voda v podzemne vode:

1 ponikanje meteornih odpadnih voda je dopustno zgolj posredno, preko vsaj 2 m nezasičene cone vodonosnika, pri čemer je potrebno upoštevati izračunan dvig gladine podzemne vode zaradi samega ponikanja;

2 vse meteorne odpadne vode morajo biti predhodno očiščene, vode s strešnih površin s tokom preko peskolovov, s tlakovanih površin pa preko standardiziranih lovilcev olj;

3 pri načrtovanju, projektiranju in gradnji lovilcev olj mora investitor izbrati takšno zasnovo in tehnične rešitve, ki ob sprejemljivih stroških zagotavljajo čim manjši vpliv na onesnaženost tal in kemijsko ter ekološko stanje voda;

4 upravljavec lovilca olj mora ob okvari lovilca ali ob stanju v usedalnikih teh naprav, ki lahko povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku, sam takoj začeti z izvajanjem ukrepov za odpravo okvare in zmanjšanje čezmernega onesnaževanja;

5 upravljavec mora inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, prijaviti vsak izpad lovilca olj, ki povzroči čezmerno onesnaženost padavinske odpadne vode na iztoku;

6 upravljavec mora zagotavljati meritve onesnaženosti padavinske odpadne vode iz lovilcev olj na iztoku v obsegu, kot velja za odvajanje očiščenih meteornih voda iz javnih cest (Prilogi 2 in 3 Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05).

7 za ponikanje očiščenih meteornih voda se poleg ponikovalnic lahko uporabijo infiltracijski jarki, nadzemna ali podzemna ponikovalna polja, pri čemer mora biti s tehničnimi rešitvami preprečen dotok kakršnihkoli ostalih odpadnih voda, ki izvirajo iz območja ali s sosednjih zemljišč, v objekte ponikanja. Pri tem mora biti zagotovljen pogoj iz prve alineje te točke;

8 če je to tehnično izvedljivo, ob upoštevanju ekonomsko upravičenih stroškov, se v primeru kombinacije različnih rešitev, očiščene odpadne vode s tlakovanih površin prednostno ponikajo preko objektov, ki zagotavljajo večjo debelino neomočenega sedimenta. Preko njih je priporočljivo ponikati tudi prvi val meteorne vode s strešnih površin, če tehnične rešitve to omogočajo.,

9 Ponikalni sistemi naj imajo vgrajeno možnost zapore sprejemanja onesnažene površinske vode, ki bi nastala ob gašenju objektov z nevarnimi snovmi, ali razlitja nevarnih snovi po površinah, ki bi jih izpiral dež.

(12) Ukrepi v primeru razlitja v času obratovanja (ekološka nesreča):

1 Pred uporabo načrtovanega objekta, mora investitor vzpostaviti organizacijsko infrastrukturo, s katero bo lahko saniral morebitno ekološko nesrečo in v roku 2 let po izdaji uporabnega dovoljenja izvedbo infrastrukture. V analizi tveganja je podano tveganje za ekološko nesrečo, le to je sprejemljivo pod pogojem izvedbe omilitvenih ukrepov. V črnem scenariju obstaja tveganje za izklopitev ali omejeno rabo vodnega vira Dobrovce. Omilitveni ukrep opredeljuje naslednje obveznosti investitorja oziroma upravljavca, ki mora:

a. izdelati ustrezne raziskave, s katerimi opredeli nadomestni vodni vir,

b. zagotoviti prostorsko izvedbeni akt za izbrani nadomestni vodni vir,

c. zagotoviti dokazila za razpolaganje z zemljišči za nadomestni vodni vir,

2 Če pride do izliva nevarnih tekočin na območju je prednostna naloga preprečiti izpiranje razlitja v podzemne ali površinske vode ter kanalizacijsko omrežje in kar se da varno in hitro povrniti onesnažene površine za prvotni namen uporabe. Zato je nujno zadržanje velikih razlitij v samih objektih ter na vodotesnih zunanjih površinah. Ta vidik je potrebno prednostno vključiti v projektiranje detajlov objektov in manipulativnih površin. Učinkovitost posameznih projektiranih tehničnih rešitev objektov in naprav ter izvedbe manipulativnih površin, v/na katerih se nahajajo/prevažajo nevarne snovi, je potrebno preveriti z Analizo tveganja za onesnaženje podzemnih voda.

3 Strokovno načrtovani ukrepi sanacije v primeru razlitja morajo biti podani v Programu intervencije, njihova učinkovitost pa preverjena s simulacijami razlitij kjerkoli na transportnih in skladiščnih površinah nevarnih tekočin.

Za interventno ukrepanje in sanacijo mora biti na območju stalno prisotna za ukrepanje usposobljena ekipa, ki se lahko dopolni z zunanjimi, pogodbeno vezanimi organizacijami.

4 Za primer infiltracije nevarnih tekočin v tla je investitor dolžan nemudoma izvesti ukrepe za spremljanje širjenja in sanacijo onesnaženja podzemnih voda. Ti ukrepi obsegajo vzorčenje onesnaževala v nezasičeni coni vodonosnika

ter vzorčenje podzemnih voda, izčrpavanje onesnažene podzemne vode, remediacijo onesnaženja ter opazovanje učinkovitosti ukrepanja v dolvodni smeri.

Za učinkovitost sanacije je bistven čas ukrepanja, zato je potrebno predhodno izdelati vse potrebne strokovne podlage in pridobiti dovoljenja za takojšno izvedbo ukrepov. Sanacija se lahko zaključi zgolj na podlagi potrditve s strani Direkcije za vode RS. Če kemijsko stanje podzemne vode v dolvodni smeri ne izkazuje učinkovite sanacije, je potrebno ukrepe s črpanjem podzemne vode nemudoma razširiti, hkrati pa pristopiti k izvedbi rezervnega vodnega vira.

5 Za primer onesnaženja podzemnih voda zaradi razlitja nevarne tekočine, pri katerem ukrepi zaradi količine, lastnosti nevarnih snovi ali zakasnelega ukrepanja ne učinkujejo, je torej kot skrajni ukrep potrebno načrtovati nadomestni vodni vir, s katerim je omogočena nemotena vodooskrba prebivalstva. Za ta namen je investitor dolžan pred izdajo Obratovalnega dovoljenja izdelati Hidrogeološke strokovne podlage za zagotovitev nadomestnih količin pitne vode ter Študijo izvedljivosti izvedbe nadomestnega vodnega vira, najkasneje v roku enega leta po razlitju pa pristopiti k izvedbi nadomestnega vodnega vira. Iz scenarijev te Analize tveganja namreč izhaja, da je onesnaženje podzemne vode katastrofalnih razsežnosti, pri katerem je učinkovitost ukrepanja na območju razlitja lahko nezadostna, mogoče zgolj v času obratovanja, ne pa tudi gradnje.

6 Za primer onesnaženja mora biti predhodno izdelan Program interventnih ukrepov, katerega sestavni del so poleg tehnične izvedbe in merjenih parametrov glede na vrsto onesnaženja tudi hierarhija ukrepov ter merila za izbiro ukrepov s pripadajočo metodo nadzora učinkovitosti ukrepanja.

(13) Splošni ukrepi ob morebitnem razlitju goriva, motornega olja oz. hidravličnih tekočin obsegajo naslednje interventne ukrepe:

1 mesto nesreče je potrebno ustrezno zavarovati in označiti;

2 po možnosti takoj odstraniti vso kontaminirano zemljino;

3 preprečiti nastanek požara;

4 površje tal na mestu razlitja posipati z absorbentom in prekriti s PVC folijo, da se prepreči infiltracija padavin;

5 glede na značilnosti absorbne snovi (ko je zasičena spremeni barvo) absorbno snov odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži okolja;

6 v primeru razlitja nevarne snovi je potrebno absorbent posipati na debelo po robovih razlitja, da se prepreči širjenje madeža;

7 o nesreči, pri kateri pride do onesnaženja zemljine, je potrebno obvestiti center za obveščanje;

8 izvajalec mora nemudoma izkopati onesnaženo zemljino ter jo odpeljati izven vodovarstvenega območja (na odlagališče nevarnih odpadkov, ali začasno na utrjeno in pokrito površino) in skladno z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15 in 69/15).

Omilitveni ukrepi za ohranjanje kakovosti površinskih voda

(14) Za zagotovitev ohranjanja kakovosti površinskih voda je potrebno izvesti naslednje omilitvene ukrepe:

1 Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča je treba načrtovati in izvajati v skladu z določili Zakona o vodah tako, da se ne poslabšuje stanje voda, se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov ter naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

2 Prestavitev vodotoka bo izvedena izven območja proizvodnje oz. enote urejanja prostora SL20, to je po zahodni strani železniške proge, ki je v OPN-SD2 opredeljena z ustrezno površino namenske rabe površinskih vod (VC), mora zagotavljati možnost oblikovanja hidravlično ustrezne struge in priključitev na strugo novega Hoškega potoka,

3 prestavitev do sedaj tehnično urejenega Polanskega potoka (razred 3) vodotok je potrebno urediti vsaj v enakem razredu ali v nižjem - sonaravno urejen vodotok (razred 2).

4 za izvedbo omilitvenega ukrepa je zadolžen pripravljavec plana, nadzor nad uspešnostjo omilitvenega ukrepa je nosilec urejanja prostora MOP.

(15) Pri izvedbi plinovoda je potrebno preprečiti oz. omejiti negativne vplive izvajanja del na razmere v Hoškem potoku z naslednjimi omilitvenimi ukrepi:

1 posege v strugo in brežine je dopustno izvajati le tam, kjer je to nujno potrebno in vnaprej predvidenem obsegu;

2 med gradnjo je potrebno preprečiti neposredne posege v strugo vodotoka z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, 3 posege je potrebno načrtovati tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšana;

4 med gradbenimi deli je potrebno zagotoviti, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;

5 na koritih vodotoka je po izvedenem prečkanju potrebno vzpostaviti prvotno stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarovati pred erozijo. Pri zavarovalnih ukrepih je potrebno uporabljati naravne materiale, razen v izjemnih primerih, kjer to ni možno,

6 po posegu je čim prej potrebno vzpostaviti normalno stanje (vodni režim) v vodotoku,

7 zaradi morebitne prisotnosti mehanizacije v vodotoku mora biti preprečeno odtekanje olj, maziv in naftnih derivatov v vodotok ter morebitno onesnaženje s protikorozijskimi zaščitami;

8 prepreči je potrebno odlaganje gradbenega materiala na mesta, na katerih bi lahko prišlo do splavitve ali erodiranja;

9 za primere razlitja nevarnih tekočin se upoštevajo ukrepi, navedeni v poglavju podzemne vode.

Omilitveni ukrepi za racionalno rabo naravnih virov z ohranjanjem najboljših kmetijskih zemljišč

(16) Občina oziroma investitor bo za namen racionalne rabe naravnih virov z ohranjanjem najboljših kmetijskih zemljišč kot omilitvene ukrepe zagotovila izvedbo usposobitve nadomestnih kmetijskih zemljišč na površinah, opredeljenih v OPN-SD2 na območju občine Hoče – Slivnica, ki obsegajo v večji meri gozdne površine, tako po dejanski kot namenski rabi, delno degradirane površine južno od Hoške gramoznice, ki so bile zajete v območje državnega prostorskega načrta za avtocesto in območje nezaključene sanacije manjše gramoznice v Hotinji vasi, neposredno do ponikalnika Hotinjskega potoka. Za površine območja oziroma podobmočja posamezne faze, ki so prikazane na Karti 5.5, Prikaz faznosti gradnje po površinah v izvedbenem delu OPN, morajo biti usposobljene nadomestne površine po naslednjem zaporedju:

1 za fazo I in II v skupni izmeri 31,49 ha je potrebno nadomestne površine zagotoviti z izvedbo agromelioracije v EUP DP113 usposobitev površin je dopustno izvesti fazno (faza I okrog 8,62 ha, faza II 22,87 ha),

2 za fazo III, podobmočje 1 In 2 v skupni izmeri 16,01 ha se nadomestne površine zagotovijo z nadaljevanjem agromelioracije v EUP DP113, ter z nadomestnimi kmetijskimi zemljišči v EUP SL 17/2, kar je po uporabni površini približno enake velikosti,

3 za ostanek faze III, podobmočje 3 v izmeri 21,09 ha, ter za faze IV v izmeri 25,51 ha bo občina oziroma investitor usposobila nadomestna zemljišča z agromelioracijami v EUP DP35 in DP07, ter delnimi agromelioracijami na delu EUP DP117 (izravnava deponije ter navoz gornjega sloja) vse v skupni površini 36,73 ha, v kolikor občina v vmesnem času s spremembo OPN ne predlaga drugih nadomestnih površin v občini ali po dogovoru z drugimi občinami izven nje. Zato je potrebno predhodno spremeniti občinski prostorski načrt občine, v kateri naj bi se ukrep izvedel,

4 za zemljišča, ki so bila po namenski rabi opredeljena kot zemljišča za izkoriščanje mineralnih surovin (LN) v izmeri 14,85 ha, ni potrebno zagotoviti nadomestnih kmetijskih zemljišč.

(17) Izvedba usposobitve nadomestnih kmetijskih zemljišč mora upoštevati naslednje pogoje:

1 rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih na načrtovanem proizvodnem območju, je dopustno uporabiti le za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč na območjih, kjer je potrebno (ponovno) vzpostaviti ustrezno rodovitnost tal in za urejanje zelenih površin v proizvodnem območju,

2 ukrepe je potrebno natančneje opredeliti z odločbo o uvedbi agromelioracije in načrtom agromelioracijskih del, skupaj s popisom del, ki ga izdela javna služba kmetijskega svetovanja za izvedbo agromelioracije na za to opredeljenih gozdnih in degradiranih zemljiščih, v skladu s predpisi s področja kmetijskih zemljišč in varstva okolja oz. vnašanja zemeljskega izkopa po predpisih s področja obremenjevanja tal, ki jo je potrebno pridobiti pred pričetkom izvedbe agromelioracije,

3 v načrtu mora biti natančno opredeljena debelina rodovitnega dela tal, način, čas in strokovni nadzor nad odstranitvijo in ponovno uporabo prsti.

(18) Pri izvedbi agromelioracije je potrebno upoštevati naslednje pogoje.:

1 izvedba agromelioracije je naloga investitorja. Posek gozda in odvoz lesa na zemljiščih v EUP DP 113 bo opravil upravljalec zemljišča (SIGD),

2 pri izvedbi je dopustno uporabljati tehnično brezhibna prevozna sredstva in gradbene stroje ter le tisti material, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

3 posegi na kmetijska zemljišča se kar najbolj omejijo, da se prepreči poslabšanje strukture tal. Vsa dela morajo potekati v času, ko tla niso preveč razmočena, da ne pride do prevelike zbitosti plasti in s tem poškodb strukture tal ter trajne degradacije tal,

4 na območju gradnje objektov se plast obdelovalnih tal odgrne po horizontih. Velikost površine naenkrat odstranjenih plasti naj bo omejena z zmožnostjo ponovne uporabe oz. začasnega deponiranja odstranjenih plasti v ustrezno urejenih začasnih deponijah, ločeno po horizontih, da se ohranita rodovitnost in količina prsti,

5 odstranjevanje in ponovna uporaba rodovitnega dela tal mora potekati v suhem vremenu in s tem prepreči dodatno rušenje strukture tal

6 odstranjene plasti obdelovalnih tal je potrebno čim prej razprostreti na lokacije predvidenih izboljšanj rodovitnosti tal. Za vnos in razgrinjanje rodovitnega dela tal se uporabi ustrezna mehanizacija, da ne pride do prekomernega zgoščanja tal,

7 po vgradnji zgornje, zaključne rodovitne plasti, je to potrebno podrahljati,

8 vsa dela, vezana na vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in odstranjevanje ter transportiranje rodovitnega dela tal morajo teči pod nadzorom pedologa.

(19) Pri izvajanju omilitvenih ukrepov, s katerimi bo občina in investitor zagotovila usposobitev nadometnih kmetijskih zemljišč, je potrebno upoštevati tudi naslednje pogoje:

1 pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezno fazo ali podfazo gradnje, je predhodna pravnomočna odločba o uvedbi agromelioracije za posamezne površine nadomestnih zemljišč v skladu s pogoji, določenimi v (16) odstavku tega člena. V primerih, kjer se kot nadomestna zemljišča za vzpostavitev kmetijskih zemljišč uporabijo gozdna zemljišča ( EUP DP 113, DP 35, DP 07), je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za posamezno fazo ali podfazo gradnje tudi predhodni posek gozda, odvoz lesa ter priprava zemljišč za navoz rodovitne zemlje.

2 opredeljene ukrepe je potrebno izvajati med gradnjo posamezne faze poseganja v območje EUP SL20, s tem da je dopustno pripravljalna dela (posek in odvoz lesa, izruvanje panjev, delna izravnava manjših depresij (globine do enega m) na osnovi ustreznih dovoljenj in dokumentacije izvesti predhodno, sam navoz rodovitne plasti pa takoj po snemanju te plasti, če so predhodna agromelioracijska dela že končana,

3 poleg ukrepa, ki je namenjen ohranjanju potencialov za kmetijsko rabo prostora, mora občina izvesti tudi omilitvene ukrepe za ustrezno zmanjšanje vplivov na kmetijska gospodarstva, ki so na predvidenem območju za proizvodne dejavnosti in s katerimi si bodo posamezne kmetije (ali lastniki) sami zagotovili nadomestna kmetijska zemljišča, ali načrtovali in izvedli sanacijske programe za nadaljevanje kmetijske dejavnosti oz. morebiti želeno preusmeritev posamezne kmetije,

4 pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za posamezno fazo gradnje so usposobljena nadomestna zemljišča za kmetijsko proizvodnjo v skladu s pogoji, določenimi v tem odloku. Uspešnost izvedbe del predhodno potrdi pedolog.

Omilitveni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine

(20) Investitor mora za ureditve na registriranem arheološkem najdišču, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja, zagotoviti:

1 izvedbo vseh predhodnih arheoloških raziskav, na podlagi katerih se lahko opredelijo dodatni omilitveni ukrepi,

2 pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg skrči na najmanjšo potrebno površino,

3 če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrijejo izjemne arheološke ostaline, se rešitve prilagodijo skladno z varstvenim režimom, tako da dediščina ne bo ogrožena,

4 rešitve in ukrepi za zmanjšanje vplivov morajo biti ustrezno vključeni v projektno dokumentacijo.

5 za ukrep je zadolžen investitor in občina, izvedba se spremlja v okviru pridobitve soglasij k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(21) Poleg omilitvenih ukrepov na registriranem arheološkem območju, mora investitor pri poseganju v EUP SL20 upoštevati tudi naslednje usmeritve:

1 vizualno vključiti v prostor tudi razmeroma veliko območje industrijske dejavnosti in ob tem ohraniti pričevalnost kulturne dediščine v prostoru, z ustreznim oblikovanjem objektov, zunanjih in odprtih površin, ki morajo obsegati tudi urejene zelene površine znotraj in na zunanjem (robnem) delu območja,

2 glede na dimenzije predvidenih objektov členiti stavbne prostornine večjih fasadnih površin. (ukrep je ustrezno vključen v odlok o OPN-SD2, ki je podlaga za pripravo nadaljnje projektne dokumentacije in izdajo dovoljenj za poseg(e),

3 sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi načrt krajinske arhitekture z ureditvami zelenih in drugih odprtih površin.

4 izvedba načrtovanih ureditev se preverja v sklopu pridobitve uporabnega dovoljenja.

Omilitveni ukrepi za ohranjanje narave V času gradnje

(22) Na širšem območju obravnave je potrebno v času gradnje izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

1. brežine reguliranih delov Polanskega, Hoškega in Novega Hoškega potoka je potrebno, v skladu z 10., 20. 23. in 24. členom Uredbe o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica-Pesnica (Uradni list RS, št. 41/98, 72/00, 68/02, 110/02 – ZUreP-1, 72/04, 73/05 in 22/14) zasaditi z grmovno in drevesno obrežno vegetacijo, ki z zveznimi krošnjami dreves, razen v območju infrastrukturnih koridorjev (daljnovod, letališče), ohranja funkcijo ekološkega koridorja,

2. za zasaditev naj se uporabijo avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste:

jelša, hrast, jesen, gaber, vrba (ne žalujka), topol, dren, leska itd,

3. posamezno grmičevje je potrebno zasaditi tudi neposredno ob strugi (senčenje struge),

4. za popolno prevzetje funkcije koridorja mora biti zasaditev vsaj v širini 5 m, po možnosti na obeh straneh potokov,

5. pod avtocesto na odseku med Hotinjo vasjo in Rogozo strokovno preveriti ustreznost izvedenih prepustov za vidro.

Za uporabo podhodov je poleg pravilne dimenzije podhoda treba zagotoviti, da se vidre že od brežin vodotoka v podhod usmerja z ograjami in je vhod v podhod viden in ne zalit z vodo.

6. posek gozda in hrupnejša dela v izvedbi agromelioracije izvesti v času izven intenzivnega gnezdenja ptic, torej ne od začetka aprila do konca junija,

7. gradbena dela, ki vplivajo na kalnost vode v vodotoku (gradnja plinovoda, zasaditev brežin, prestavitev struge…), je potrebno izvesti izven časa intenzivne drsti v vodotoku prisotnih ribjih vrst. (čas izvajanja je potrebno uskladiti s pristojno ribiško družino),

8. V  primeru prestavitve Polanskega vodotoka je potrebno poleg pogojev iz prve, druge, tretje in četrte točke tega odstavka, izloviti prisotne osebke in zagotovi sonaravno ureditev vodotoka (naravno dno, vegetacija na brežinah).

(23) Na območju proizvodnih površin je potrebno v času gradnje izvajati naslednje omilitvene ukrepe:

1. pričetek gradbenih del na gradbišču proizvodne cone mora biti izven gnezditvenega obdobja pribe, to je izven obdobja med 1.3. in 31.5.,

2. v kolikor bodo zemeljska dela za naslednje faze gradnje že dokončana in s tem uničena primernost zemljišča za pribe (dokončana morajo biti v času izven gnezdenja pribe), je dopustno nadaljevanje gradnje na območju te faze tudi v marcu aprilu in maju,

3. osvetlitev gradbišča je potrebno zmanjšati na najnižjo možno raven. Upoštevati je potrebno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13), poleg tega naj se za osvetljevanje uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV ter modre svetlobe.

V času obratovanja

(24) Pri omilitvenih ukrepih za ohranjanje narave v času obratovanja mora investior:

1. invazivne tujerodne ali potencialno invazivne vrste steblik, grmovnic in dreves na degradiranih površinah odstranjevati vsaj še tri leta po zaključku gradbenih del,

2. za osvetljevanje proizvodne cone uporabiti popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo ultravijolične ter modre svetlobe, da se povzroči čim manjše svetlobno onesnaženje.

Omilitveni ukrepi vplivov plana na zdravje in stanje okolja

(25) Kot prometno sredstvo za potrebe načrtovanega proizvodnega območja, je potrebno v največji možni meri uporabljati železnico, zato je pogoj za uveljavitev plana tudi izgradnja industrijskega železniškega tira v območje plana.

Za izvedbo omilitvenega ukrepa je zadolžen pripravljavec plana, nadzor nad izvedbo ukrepa izvaja nosilec urejanja prostora MOP

  137.c člen

 (spremljanja stanja okolja v proizvodnem in vplivnem območju SL20 ob letališču v Slivnici)

Spremljanje stanja za ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanje kakovosti vodnih virov

(1) Spremljanje stanja za ohranjanje dobrega stanja podzemnih voda in ohranjanja kakovosti vodnih virov vsebuje naslednje ukrepe:

1 opazovalnih vrtin v okolici hoških gramoznic v okviru mreže, izdelane v preteklosti, ni dopustno odstraniti brez nadomestitve z novo vrtino v neposredni bližini, v kolikor se katera izmed njih nahaja na obravnavanem območju,

2 za spremljanja stanja podzemnih voda je potrebno, ne glede na varnostne in omilitvene ukrepe vzpostaviti monitoring spremljanja vpliva manjših in neizbežnih obremenitev na območju z industrijsko dejavnostjo, saj je na večjih in strnjenih industrijskih območjih pričakovati sled dejavnosti na kakovostnih parametrih podzemne vode, do katerih lahko prihaja neposredno z izlivi oziroma izpiranjem s površja ali posredno z razpršenim vnosom na širšem območju, tudi posredno s spiranjem onesnaženega zraka v tla. Pri tem ima pomembno vlogo samočistilna funkcija tal, ki z degradacijo in adsorpcijo nevarnih snovi v sledovih preprečuje njihovo migracijo do gladine podzemne vode. Tudi sam medzrnski vodonosnik ima, sicer omejeno, samočistilno sposobnost, tako da manjše obremenitve ne dosežejo večje prostorske razsežnosti, temveč se absorbirajo že na ožji lokaciji. Kljub temu je opazovalna mesta smiselno postaviti v dolvodno smer kritičnih mest potencialnih iztekanj nevarnih snovi.

3 ob morebitnih razlitjih ali zaznanih indicih iztekanja je monitoring mrežo potrebno nemudoma dopolniti z dodatnimi opazovalnimi vrtinami na teh območjih in sicer v takšni izvedbi, ki omogočajo inštalacijo potopne črpalke

za črpanje do 10 litrov podzemne vode v sekundi.

4 Izvedbo opazovalnih vrtin je smiselno kombinirati s potrebnimi dodatnimi hidrogeološkimi raziskavami za pojasnitev lokalnih smeri in hidrodinamičnih značilnosti vodonosnika ter geomehanskimi raziskavami temeljnih tal, kot je predlagana z analizo tveganja.

(2) Predlog vrtin za namen lokalnih hidrogeoloških raziskav, ki ob izvedbi v skladu s sprotnimi rezultati vrtanja in monitoringa podzemnih voda, lahko delno odstopajo od predlagane lokacije, zajema izvedbo vodnjaka in 8 opazovalnih vrtin z namenom:

1 dve opazovalni vrtini za merjenje kakovosti zalednih voda na zahodnem robu območja;

2 ena opazovalne vrtine za opazovanje kakovostnega in količinskega vpliva gramoznice na podzemno vodo na območju ter spremljanje kakovosti podzemne vode v okolici otoka za zbiranje odpadkov;

3 tri opazovalne vrtine za kakovosti podzemnih voda v okolici objektov lakirnice (1. faza gradnje), energetske oskrbe z industrijskimi železniškimi tiri v zaledju ter parkirišč z garažno hišo;

4 ena raziskovalno/opazovalna vrtina na južnem robu območja za dopolnitev poznavanja lokalne strukture vodonosnika in smeri pretakanja podzemnih voda;

5 vodnjak, s pripadajočim piezometrom za kakovostno izvedbo črpalnega poizkusa, z namenom določitve prepustnosti in transmisivnosti vodonosnika na ožjem območju.

Vodnjak je hkrati primeren za občasno vzorčenje podzemne vode ob znatnem črpanju, s katerim se zagotovi nadzor nad kakovostnim stanjem pretežnega območja lakirnice in transportne poti k njej.

(3) Za zadnjo fazo, v kolikor do nje pride, bo potrebno mrežo opazovalnih vrtin dopolniti na podlagi tedaj znanih rezultatov hidrogeoloških raziskav.

(4) Za namen dolgoročnega opazovanja vplivov ter spremljanja ključnih parametrov potencialnega onesnaženja v podzemni vodi, je potrebno izvajati oziroma pripraviti:

1 po izvedenih dodatnih hidrogeoloških raziskavah izdelati Program monitoringa kakovostnega in količinskega stanja podzemnih voda na vplivnem območju potencialnih obremenitev s strani nameravanega plana,

2 program monitoringa ter izvedba opazovalnih mest morata biti opravljena do izdaje gradbenega dovoljenja,

3 oblikovanje programa monitoringa obremenitev podzemnih voda lahko temelji zgolj na podlagi prostorsko konkretno umeščenih objektov in dejavnosti ter poznani mikrolokaciji, količini in vrsti nevarnih snovi na območju ter lokalnih smeri in hitrosti toka podzemne vode,

4 zato bo potrebno ustreznost Programa monitoringa podzemnih voda ob morebitnih spremembah situacije objektov sproti preverjati in po potrebi ažurirati,

5 v programu monitoringa se na podlagi rezultatov predhodnih hidrogeoloških raziskav določi merilna mesta, pogostnost in način vzorčenja in nabor parametrov po metodologiji, kot jo za spremljanje količinskega in kakovostnega stanja teles podzemne vode uporablja Agencija RS za okolje (Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Ur. l. RS, št. 31/09).

(5) Z vidika neposrednih vplivov na količinsko in kakovostno stanje vodnih zalog Dravskega polja na območju vodovarstvenih režimov potrebno vzpostaviti monitoring za ugotovitev ničelnega stanja ter spremljanja sprememb po izgradnji prenosnega plinovoda. V analizi tveganja so predvidene 4 opazovalne vrtine premera DN100, na medsebojni razdalji 500-600 m, ki bodo omogočale strokovno izvedbo vzorčenja in morajo biti izvrtane do neprepustne podlage.

Za izvajanje monitoringa je predvideno zvezno spremljanje gladin in osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov (temperatura in električna prevodnost vode) v obdobju 5 let po izgradnji.

Predlagana izvedba opazovalnih vrtin se kombinira z geomehanskimi preiskavami na neposrednem območju trase plinovoda.

(5) Opazovalne vrtine za ugotovitev ničelnega stanja ter spremljanje sprememb, po izgradnji plinovoda morajo biti umeščene tako, da je omogočena:

1 preveritev najvišje gladine podzemne vode na mestih brez ustrezno preverjenih hidrogeoloških podatkov ter morebitnih visečih gladin,

2 zaznava povečanja infiltriranih količin površinske vode, ki se akumulira oziroma pretaka v jarku plinovoda,

3 preveritev predpostavljene smeri toka podzemne vode in zaznava njena spremenljivosti z ozirom na vodno stanje

4 uporaba podatkov izvrtanin za geomehanske preiskave,

(6) Zraven monitoringa podzemnih voda predlagamo, da se na v času gradnje ugotovljenih kritičnih mestih z enostavnimi rešitvami omogoči spremljanje morebitne talne vode v zasipu plinovoda.

Območja površinskih vod

(7) Spremljanje stanja površinskih voda v času izvedbe plana mora opredeljuje naslednje aktivnosti:

1 med gradnjo je treba spremljati izvajanje prestavitve vodotoka v ustrezno kategorizacijo urejenosti vodotoka (razred 3 ali nižji razred).

2 za izvedbo je zadolžen izvajalec del, nadzor nad izvedbo izvaja nosilec urejanja prostora MOP.

3 za čas izvajanja predvidenega plana spremljanje stanja površinskih vod ni potrebno

Kmetijska zemljišča

(8) Usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za posamezno fazo gradnje na proizvodnem območju, mora strokovno nadzirati izkušen strokovnjak kmetijske stroke. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za posamezno fazo ali podfazo gradnje, je uspešno izvedena usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za posamezno fazo.

(9) Spremljanje pozidave kmetijskih zemljišč izvaja MKGP v okviru vzdrževanja baze dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Občina spremlja stanje v prikazu stanja prostora, ki je obvezna priloga prostorskih aktov in v bilanci namenske rabe prostora.

Območja kulturne dediščine

(10) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Zato je v predlogu odloka ustrezno navedena obveznost investitorja glede obveščanja o začetku del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo na mestu odkritja zavaruje nepoškodovano in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Posebno spremljanje stanja glede krajinskih in vidnih značilnosti ni predvideno.

Ohranjanje narave

(11) Zaradi uspešnosti zagotovitve ukrepov ohranjanja narave mora investitor še tri leta po izgradnji proizvodne cone zagotoviti:

1. spremljanje populacije pribe (Vanellus vanellus) na območju Dravskega polja:

a. popisi naj se izvedejo po metodi in v obsegu, enakem popisom, izvedenim v letu 2016 (DOOPS), da bodo rezultati primerljivi in kot ustrezno izhodišče za morebitne dodatne ukrepe za ohranitev populacije pribe,

b. predlagamo, da se naredi tudi raziskava dejanske gnezditvene uspešnosti pribe in ne samo štetje gnezdečih parov,

c. monitoring izvaja ornitolog in Območna enota Zavoda RS za varstvo narave

2. spremljanje uspešnosti zasaditve obrežne vegetacije ob Polanskem potoku, Spodnjem Hoškem potoku in Novem Hoškem potoku še tri leta po izgradnji proizvodne cone. Hkrati naj se spremlja tudi morebitna razrast invazivnih vrst in po potrebi uvede njihovo odstranjevanje. Monitoring izvaja biolog in Območna enota Zavoda RS za varstvo narave.

Vplivi na zdravje ljudi in spremljanje stanja okolja

(12) Za pridobitev okoljevarstvenega soglasja mora potencialni investitor navesti vse predvidene tehnološke postopke, pri katerih nastajajo emisije snovi v zrak s predvidenimi emitiranimi količinami onesnaževal. Ukrep mora upoštevati projektant v času projektiranja objektov in naprav na območju plana. Uspešnost izvajanja ukrepa je potrebno spremljati v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08).

(13) Z opisanimi spremembami so dopolnjene tudi PRILOGE 1, 2 in 3 k odloku OPN.

3 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

3. člen

(prehodne določbe)

(1) Postopki za izdajo dovoljenja za poseg v prostor začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom sprememb in dopolnitev št. 2 tega odloka.

4. člen

(hramba in vpogled v občinski prostorski načrt)

(1) Spremembe in dopolnitve št. 2 občinskega načrta Občine Hoče-Slivnica, se hranijo na sedežu Občine Hoče – Slivnica, v digitalni in analogni-izpisani in izrisani obliki in so na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko, veljajo podatki iz analogne oblike plana.

(3) Spremembe podatkov, ki so zajeti v prikaz stanja prostora, je veljajo z dnem pravne veljavnosti OPN, poznejša stanja pa je potrebno uskladiti s spremenjenimi podatki v skladu z veljavnimi predpisi.

5. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

6. člen

(začetek veljavnosti)

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 03201-2/2017-003

Datum: 21. februar 2017

 

Župan Občine Hoče-Slivnica

Dr. Marko Soršak, s. r.