Na podlagi
36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl.
US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF) in 17. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 29/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 28. redni
seji dne 30. 7. 2014 sprejel |
P O S L O
V N I K
Občinskega sveta Občine Trebnje |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
urejanja) |
(1) Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).
|
(2) V
poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki,
so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
2. člen |
(smiselna
uporaba) |
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
(poslovanje občinskega sveta) |
(1) Svet
in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
(2) Svet
in njegova delovna telesa zasedajo na sedežu Občine Trebnje, Goliev trg
5, 8210 Trebnje. |
(3) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(4)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(5) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
4. člen |
(seje
občinskega sveta) |
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih, slavnostnih in žalnih sejah.
|
(2) Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
(3)
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Svet
lahko skliče sejo tudi preko elektronskih sredstev komuniciranja
(konferenca oziroma video konferenca), ki nadomestijo fizično prisotnost
na seji, če je vsem članom omogočeno nemoteno sodelovanje na seji. Svet
lahko na tak način skliče tako redno kot izredno sejo, če so izpolnjeni
pogoji za izvedbo seje, predvsem da je omogočena stalna povezava in
jasno izjavljanje in glasovanje članov. Taka seja se izvede ob smiselnem
upoštevanju določb tega pravilnika za vrsto seje, za katero se opravi
seja preko elektronskih sredstev. |
(6)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
(7) Žalne
seje se sklicujejo ob smrti: častnega občana občine, župana, podžupana,
člana občinskega sveta in bivših županov Občine Trebnje. Svet lahko z
večino glasov skliče tudi žalno sejo ob drugih tragičnih dogodkih v
občini. |
5. člen |
(predstavljanje občinskega sveta) |
Svet
predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
6. člen |
(uporaba
žiga) |
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
7. člen |
(konstituiranje občinskega sveta) |
(1) Svet
se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset dni po prejemu končnega poročila
Občinske volilne komisije v primeru drugega kroga volitev župana.
|
(3) Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik Občinske volilne
komisije. |
(4) Zaradi
priprave na prvo sejo skliče župan predstavnike kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta, določi se sedežni red izvoljenih
članov sveta, podajo se predlogi za člane komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
8. člen |
(konstitutivna seja) |
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
|
5.
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
9. člen |
(vodenje
prve seje) |
(1) Dnevni
red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in
njegov pozdravni nagovor. |
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
Predsedujoči pozove prisotne člane sveta, da vložijo predloge za začasno
tričlansko mandatno komisijo. |
(3) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje začasno
tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko
predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot
so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
(4)
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta,
predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov
članov sveta. |
(5) Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10. člen |
(potrjevanje mandatov) |
(1)
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4) Svet
na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur oziroma kandidatne
liste. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi
za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o
odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11. člen |
(prenehanje mandatov) |
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2)
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
12. člen |
(imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
(2)
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pripraviti listo kandidatov
za članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter svetu predlagati
listo kandidatov v potrditev. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
13. člen |
(pravice
in dolžnosti članov) |
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. |
(3) Član
sveta ima pravico: |
–
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana; |
–
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
|
–
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
–
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
–
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere izve pri svojem delu. |
(5) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
(odgovornost članov in imuniteta) |
(1) Član
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
(povezovanje članov sveta) |
(1) Člani
sveta imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Član sveta je
lahko član le ene svetniške skupine. |
(2)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu sveta. |
(3) Vodja
svetniške skupine župana pisno obvesti o ustanovitvi svetniške skupine
in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi
izjavami. |
(4) Vodja
svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške
skupine v osmih dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov
predloži županu njihove pristopne izjave. |
16. člen |
(zahtevanje pojasnil) |
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, podžupana, ko ga za vodenje seje
pooblasti župan in drugih občinskih organov obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
|
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
(3) Član
sveta ima pravico županu in podžupanu, ko ga za vodenje seje pooblasti
župan postaviti vprašanje ter jim lahko da pobudo za ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njihove pristojnosti. |
17. člen |
(vprašanja
in pobude) |
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
(4) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot eno minuto, obrazložitev
pobude pa ne več kot tri minute. |
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud mora biti na seji obvezno prisoten župan. Če
je župan zadržan določi, kdo ga bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja
in pobude. |
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan odgovori na naslednji seji.
|
(8) Župan,
podžupan, ko ga za vodenje seje pooblasti župan lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, praviloma pa na prvi
naslednji redni seji. |
18. člen |
(dodatna
pojasnila) |
Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. |
19. člen |
(dolžnost
udeleževanja sej) |
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
(3) Članu
sveta, ki se ne udeleži seje sveta, ne pripada sejnina. |
(4) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, mora predsednik delovnega telesa
predlagati svetu njegovo razrešitev. Za opravičeno odsotnost se štejejo:
odsotnost zaradi službene poti, zdravstvenih razlogov, smrti v družini
in višje sile. O vsaki odsotnosti mora član sveta predložiti tudi
listinsko dokumentacijo. |
IV. SEJE
SVETA |
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
20. člen |
(sklicevanje sej) |
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
(2) Seje
sveta sklicuje župan. |
(3) Župan
sklicuje seje sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to zahtevajo
okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
21. člen |
(vabilo na
sejo) |
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda. Svet ne more
odločati o zadevah, glede katerih članom sveta ni bilo prej poslano
oziroma vročeno gradivo. |
(2) Vabilo
za sejo sveta se pošlje podžupanu, članom sveta, direktorju občinske
uprave, vodjem političnih strank, zastopanih v svetu, predsednikom
krajevnih skupnosti ter predstavnikom medijev. |
(3) Vabila
se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, dokler ne bo
zagotovljeno ustrezno elektronsko pošiljanje celotne dokumentacije.
Gradivo se lahko posreduje tudi na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu
podatkov ali po elektronski pošti. |
(4)
Prejšnji odstavek se uporablja tudi za člane delovnih teles.
|
(5) Vabilo
na sejo sveta se skupaj s celotnim gradivom objavi na spletni strani
občine. |
22. člen |
(izredna
seja) |
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča. Do zahteve za sklic izredne seje se v roku sedmih dni
od predložitve zahteve za sklic lahko opredeli tudi župan in le-to
posreduje članom sveta. |
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisno
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z določili tega
poslovnika, ki veljajo za redno sejo, in se objavi na spletni strani
občine. |
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
23. člen |
(dopisna
seja) |
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim
telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na
način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja
dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je, do katere ure se
šteje trajanje seje). |
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je
kateri izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja
sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
|
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
24. člen |
(vabljenje
poročevalcev) |
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
25. člen |
(dnevni
red seje) |
(1)
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet
ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni
bilo predloženo gradivo, oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.
|
(8) Svet
lahko z večino glasov uvrsti točko na dnevni red, če je bila točka
oziroma gradivo pripravljeno v skladu s poslovnikom tudi, če je županovo
mnenje o točki negativno. |
26. člen |
(vodenje
seje) |
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta, navzoč na seji ali član sveta, ki ga za vodenje
pooblasti najstarejši navzoči član sveta. |
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
27. člen |
(javnost
seje) |
(1) Seje
sveta so javne. |
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta ter s snemanjem poteka seje.
|
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine oziroma
v skladu s tehničnimi zmožnostmi občine ter na krajevno običajen način.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta in pri tem
ne moti dela. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
(5)
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti
zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za
snemanje posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
28. člen |
(izključitev javnosti) |
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
(3) Član
sveta ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov oziroma gradiv, ki so
zaupne narave oziroma podatkov s seje, ki poteka brez navzočnosti
javnosti. |
2. Potek
seje |
29. člen |
(preverjanje prisotnosti) |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, ugotovi sklepčnost. |
(2) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
30. člen |
(določitev
dnevnega reda) |
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
(3)
Mandatne zadeve imajo prednost in se uvrstijo na dnevni red takoj za
točko »potrditev zapisnika«. |
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
31. člen |
(sprejem
zapisnika predhodne seje) |
(1) V prvi
točki dnevnega reda odloča svet o sprejemu zapisnika prejšnje seje in
morebitne izredne in dopisne seje. |
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
32. člen |
(vrstni
red obravnavanja predlogov) |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. Kadar je pri isti točki vloženih več predlogov, se najprej
obravnava predlog župana, nato sledi obravnava predlogov po vrstnem
redu, kot so bili vloženi v proceduro. |
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti. |
(3) V
primeru, da seja ni dokončana, v tem času pa so nastali nujni razlogi za
sprejem določene odločitve, lahko svet izjemoma z večino opredeljenih
glasov vseh članov na začetku nadaljevalne seje sklene, da dopolni že
sprejeti dnevni red in nanj uvrsti dodatno točko. |
33. člen |
(dopolnilna obrazložitev) |
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ 15 minut, če ni
s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če
župan ni predlagatelj, poda župan, oziroma predsedujoči oziroma oseba,
ki jo župan za to tudi pooblasti mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi
besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
(3) Po tem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. K razpravi se lahko priglasijo z dvigom zelenega kartona ali
pritiskom na ustrezen gumb glasovalne naprave. Po vrstnem redu prijav se
razpravljavce zapiše, predsedujoči pa vrstni red glasno prebere.
Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot deset minut. |
(4)
Predsedujoči pozove člane sveta, da se priglasijo k razpravi. Po vrstnem
redu, po katerem so se priglasili k razpravi, se razpravljavce zapiše.
Predsedujoči zapre listo razpravljavcev. |
(5)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. K repliki se
razpravljavci prijavijo z dvigom rumenega kartona ali pritiskom na
ustrezen gumb glasovalne naprave, replike pa se dajo na podlagi vrstnega
reda prijave replike. Prijava k repliki se lahko izvrši tudi na drug
primeren način (dvig roke, prijava na glasovalni napravi). V najavi
replike mora član sveta napovedati komu replicira in kaj. Replika mora
biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo,
sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri
minute. |
(6)
Predsedujoči lahko odvzame besedo članu sveta, ki replicira, če se
replika ne nanaša na njegovo napoved oziroma na točko dnevnega reda ali
če traja dlje, kot je določeno s poslovnikom. |
(7) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
34. člen |
(razpravljanje) |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava. Razprave se opravijo za govorniškim pultom.
|
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
35. člen |
(opozarjanje na napake pri vodenju) |
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot tri minute. |
36. člen |
(sklenitev
razprave, prekinitev seje) |
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da je izčrpana lista razpravljavcev in da ni več
priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.
|
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
lahko župan odredi največ 30 minut odmora ali pa sejo konča. Če
sklepčnosti ni možno zagotoviti tudi po odmoru, župan sejo konča. |
37. člen |
(termini
sej) |
(1) Seje
sveta se sklicujejo praviloma ob sredah ob šestnajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2)
Predsedujoči odredi odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
(5) V
primeru, da se seja ne konča po štirih urah, jo lahko župan podaljša za
pol ure. V primeru, da jo je potrebno podaljšati za dlje časa, se opravi
glasovanje. |
38. člen |
(preložitev razprave ali odločanja) |
(1) Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev
za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
(2) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana. |
3.
Vzdrževanje reda na seji |
39. člen |
(vzdrževanje reda) |
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
40. člen |
(sankcije
za kršitev) |
Za kršitev
reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
– opomin,
|
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
41. člen |
(opomin in
odvzem besede) |
(1) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji.
|
(2) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
(4) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
42. člen |
(odstranitev s seje) |
(1)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
43. člen |
(prekinitev seje zaradi nezmožnosti ohranjanja reda) |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
4.
Odločanje |
44. člen |
(navzočnost in sklepčnost) |
(1) Svet
je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica
članov sveta. |
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost se
lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno
preveriti sklepčnost ali ga na to opozorijo člani sveta. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
45. člen |
(odločanje) |
(1) Svet
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen
če zakon in statut določata drugačno večino. |
(2)
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
46. člen |
(javno in
tajno glasovanje) |
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
47. člen |
(glasovanje) |
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) H
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta, tako da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
|
(4)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
48. člen |
(javno
glasovanje) |
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom kartona (zeleni karton pomeni glasovanje
»ZA«, rdeči karton pomeni glasovanje »PROTI«) ali dvigom rok (najprej
roko dvigne, kdor glasuje »ZA«, po tem dvigne roko, kdor glasuje
»PROTI«), z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.
|
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
49. člen |
(tajno
glasovanje) |
(1) Tajno
se glasuje z glasovnicami ali na drug primeren način. |
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
|
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na levi strani, »PROTI« pa na desni. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
|
(9)
Glasovanje se lahko izvede tudi na drug primeren način, predvsem kadar
je potreba ali dolžnost tajnega glasovanja ugotovljena na sami seji:
|
– člani
sveta lahko dobijo prazne liste, na katere napišejo zadevo in razločno
navedejo, ali so »ZA« ali »PROTI«. |
50. člen |
(ugotavljanje izida glasovanja) |
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja in sestavi
zapisnik. |
(2)
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu
in številki seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
– številu
razdeljenih glasovnic, |
– številu
oddanih glasovnic, |
– številu
neveljavnih glasovnic, |
– številu
veljavnih glasovnic, |
– številu
glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
–
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je
imenovan. |
(3)
Ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
(4)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
51. člen |
(ponovno
glasovanje) |
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. |
5.
Zapisnik seje sveta |
52. člen |
(pisanje
zapisnika) |
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih komisije
za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
53. člen |
(zvočno
snemanje) |
(1) Če se
seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka
seje (magnetogram). |
(2) Zvočni
zapis seje se v primerni obliki hrani v sejnem dosjeju skupaj z
zapisnikom in gradivom s seje. Občinska uprava zagotovi hranjenje
dokumentacije na način, ki je zahtevan z zakonom, ki ureja hranjenje
arhivskega gradiva. |
(3) Član
sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
(4) Vsakdo
lahko zaprosi, da se mu del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo
javnega značaja, ki jo želi pridobiti, da na voljo v elektronski obliki.
Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
54. člen |
(vodenje
zapisnika) |
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
(2) Na
vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
(3)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletni strani občine. |
(5)
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
55. člen |
(ravnanje
z zaupnim gradivom) |
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
(2) Glede
arhiviranja in rokov hranjenja dokumentarnega gradiva se upoštevajo
predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
|
(3)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
56. člen |
(vpogled v
gradivo) |
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi župan ali direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
|
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
6.
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
57. člen |
(strokovna
in administrativno tehnična opravila) |
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave in zaposleni javni uslužbenci v
občinski upravi. |
(2)
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles. |
(3) Za
zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi
direktor občinske uprave, ki za vodenje zapisnikov lahko pooblasti druge
javne uslužbence občinske uprave. |
7. Delovna
telesa občinskega sveta |
58. člen |
(delovna
telesa) |
(1) Svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno
delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov.
|
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
– svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, drugih organov, ki jih
imenuje svet, kot tudi predloge kandidatov za ravnatelje, direktorje in
predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencijah,
skladih in javnih podjetjih, |
– svetu in
županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
–
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
zakone in druge predpise v zvezi s plačami in drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, |
– zbira
predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja
in predloge za podelitev državnih in občinskih priznanj ter odlikovanj,
|
–
obravnava naloge s področja zakona, ki ureja integriteto in
preprečevanje korupcije, |
–
obravnava druga vprašanja, ki jih določi svet. |
59. člen |
(ustanovitev in pristojnosti delovnih teles) |
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2)
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
(3) Prvo
sejo odbora ali komisije skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
(5) Član
komisije, odbora ali sveta, ki opravlja funkcijo direktorja javnega
zavoda oziroma vodstveno funkcijo v javnem zavodu, se mora v zadevah, ki
se nanašajo na delo javnega zavoda, v katerem opravlja funkcijo
direktorja oziroma vodstveno funkcijo, vzdržati glasovanja. |
60. člen |
(stalna
delovna telesa) |
(1) Stalna
delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji
odbori in komisije: |
– komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki šteje sedem članov,
|
– odbor za
okolje, prostor in infrastrukturo, ki šteje sedem članov, |
– odbor za
družbene, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo, ki šteje sedem članov,
|
– odbor za
proračun in finance, ki šteje pet članov, |
– komisija
za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo, ki šteje pet članov.
|
(2) Odbori
obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na svojem področju, ki so svetu prelagani v sprejem, oblikujejo o
njih svoje mnenje in svetu podajajo stališča s predlogom odločitve.
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti v roku, ki omogoča sklic redne seje
sveta, svoje mnenje, stališče in predloge pa pisno predložiti pred
sklicem redne seje županu. |
(4) Odbori
lahko predlagajo svetu v sprejem odlok in druge akte iz svoje
pristojnosti. |
61. člen |
(odbor za
okolje, prostor in infrastrukturo) |
(1) Odbor
za okolje, prostor in infrastrukturo ima sedem članov; predsednik in
trije člani morajo biti člani sveta, ostali se imenujejo izmed občanov
na osnovi javnega poziva. |
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom in
nepremičnim premoženjem občine ter varstvom okolja, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Odbor
obravnava predloge aktov in odločitev s področja: |
–
urbanizma in prostorskega planiranja, |
– varstva
naravne in kulturne dediščine, |
– varstva
okolja, |
–
ustanavljanja, financiranja in nadzorovanja javnih služb na področju
okolja in prostorskega urejanja, |
– razvoja
naselij, |
–
izgradnje, vzdrževanja in upravljanja z energetskimi, vodovodnimi in
drugimi komunalnimi objekti in napravami, |
–
izgradnje, vzdrževanja in upravljanja javnih cest, javnih poti,
parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin, |
– urejanja
prometa, |
–
izgradnje, vzdrževanja in upravljanja pokopališč, organizacijo pogrebnih
storitev ter organizacijo mrliško ogledne službe, |
–
ustanavljanja, financiranja in nadzorovanja javnih služb na področju
komunalne dejavnosti, |
– varstva
tal in vodnih virov, |
– varstva
zraka, varstva pred hrupom ter zbiranja in deponiranja odpadkov.
|
(4) Odbor
lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
62. člen |
(odbor za
družbene, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo) |
(1) Odbor
za družbene dejavnosti ima sedem članov; predsednik in trije člani
morajo biti člani sveta, ostali se imenujejo izmed občanov na osnovi
javnega poziva. |
(2) Odbor
obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer na področju:
|
–
zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in
družin, invalidov in ostarelih, |
– vzgoje
in izobraževanja na nižji, srednji in visoki ravni, |
–
pospeševanja kulturne, raziskovalne, knjižničarske,
informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, |
– razvoja
športa in rekreacije, |
– varstva
naravne in kulturne dediščine, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve, |
–
sodelovanja med občino in z gospodarskimi subjekti, |
–
problematike zaposlovanja, |
– pogojev
za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno z
malim gospodarstvom, katerih razvoj bo v interesu občine, |
– razvoja
turizma, |
– razvoja
demografsko ogroženih območij, |
–
promocije občine, organizacije promocijskih prireditev ter izdajanje
ustreznih publikacij, |
– razvoja
kmetijstva, vključno s poljedelstvom, živinorejo, lovom in ribolovom,
|
–
gozdarske dejavnosti. |
(3) Odbor
za družbene, gospodarske dejavnosti in kmetijstvo lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
63. člen |
(odbor za
proračun in finance) |
(1) Odbor
za proračun in finance ima pet članov; predsednik in dva člana morajo
biti člani občinskega sveta, ostali se imenujejo izmed občanov na osnovi
javnega poziva. |
(2) Odbor
obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer na področju:
|
–
delitvene bilance občinskega premoženja, |
–
oblikovanja proračuna, |
–
financiranja porabnikov občinskega proračuna, |
–
gospodarjenja z občinskim premoženjem in sredstvi, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3) Odbor
lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
64. člen |
(komisija
za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo) |
(1)
Komisija za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo ima pet članov;
predsednik in štirje člani so člani sveta. |
(2)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
svet sprejema v obliki predpisov. |
(3)
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine ter glede
medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4)
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
(5) Med
dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, komisija razlaga poslovnik občinskega
sveta. |
(6) Prav
tako komisija obravnava predloge aktov in odločitev, in sicer na
področju: |
– lokalne
samouprave v občini ter krajevnih skupnosti, |
–
vključevanja občine v širše lokalne skupnosti, |
–
financiranja krajevnih skupnosti, |
–
preoblikovanja občine, ki so svetu predlagana v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(7)
Komisija tako lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti s področja statutarnih zadev, poslovnika in
lokalne samouprave. |
65. člen |
(občasna
delovna telesa) |
Poleg
stalnih delovnih teles lahko svet ustanovi občasna delovna telesa s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje, kolikor ni za imenovanje pristojen župan. |
66. člen |
(predstavljanje in vodenje sej delovnih teles) |
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. Predsednika delovnega telesa v primeru
zadržanosti oziroma odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča član
delovnega telesa, ki je član sveta. |
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
(3)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj pet dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(4)
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
– mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
(5)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(6) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
67. člen |
(vabljenje
na sejo) |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
V. AKTI
SVETA |
1. Splošne
določbe |
68. člen |
(akti
sveta) |
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
–
poslovnik o delu sveta, |
– proračun
občine in zaključni račun, |
– planske
in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
–
pravilnike, |
–
navodila, |
– sklepe.
|
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3)
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
69. člen |
(predlaganje aktov v sprejem) |
(1)
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
(2)
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
|
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
70. člen |
(podpisovanje aktov) |
(1) Akte,
ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2.
Postopek za sprejem odloka |
71. člen |
(predlog
odloka) |
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
72. člen |
(sodelovanje na obravnavah) |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
73. člen |
(pošiljanje predloga članom sveta) |
(1)
Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
74. člen |
(prva
obravnava) |
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. Odlok je v prvi obravnavi
sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ali da odlok
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
75. člen |
(dopolnitev predloga) |
(1) Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo oziroma
dopolnjeno besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način
upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno
pisno zavrne. |
(2) Če na
predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in
bi bilo besedilo predloga odloka v drugi obravnavi enako besedilu
predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog predlagatelja
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
76. člen |
(druga
obravnava) |
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. Svet
razpravlja po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča
razpravo o posameznih členih predloga odloka, glasuje o predlogu odloka
v celoti. |
(2) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmajev.
|
Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3)
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. Predlagatelj lahko predlaga
umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu
umika odloči svet. |
(7) Če je
predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan
k amandmaju predloga odloka. |
77. člen |
(sprejetje
odloka) |
(1)
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O
vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej. |
(3) Če se
izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih
predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali
kdo izmed članov sveta zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed
predloženih amandmajev. |
(4) Če
predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega
drugega člena oziroma posameznih določb odloka, se takoj po sprejemu
takega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih.
Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo posameznih določb
predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih
amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki
ugotovitvi predsedujočega se ne razpravlja in ne glasuje. Če je k členu
predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o
amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato
po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu. |
78. člen |
(sprejem
statuta in poslovnika) |
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2) Statut
se sprejema z dvotretjinsko večino vseh članov sveta, poslovnik pa z
dvotretjinsko večino navzočih članov sveta. Ostali odloki se sprejemajo
z navadno večino navzočih članov sveta, razen če ni z zakonom, statutom
ali tem poslovnikom določeno drugače. |
(3)
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
|
(4) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
79. člen |
(zaključitev postopkov sprejemanja aktov do izteka mandata) |
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2)
Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta,
se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: |
– če sta v
novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
– če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član sveta.
|
(3)
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
80. člen |
(hitri
postopek) |
(1) Kadar
to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet
sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
|
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku za sprejem
predloga odloka v dveh obravnavah. |
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
(7) Župan
lahko predlaga amandmaje na amandmaje tudi kadar ni predlagatelj odloka. |
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
81. člen |
(skrajšani
postopek) |
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre za: |
–
zaključni račun proračuna občine, |
– manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov in drugih splošnih aktov,
|
–
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
–
uskladitve z zakoni, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
–
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
|
–
prečiščena besedila aktov. |
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. |
(3) Po
končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
|
(4) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
82. člen |
(objava
aktov) |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
(3) Na
svetovnem spletu se objavijo: |
–
prečiščena besedila statuta, odlokov in drugih predpisov občine,
|
–
programi, strategije, stališča, mnenja in drugi podobni dokumenti, ki se
nanašajo na delo sveta, |
– predlogi
predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov,
|
– sklici
sej sveta z gradivi za obravnavo, |
–
zapisniki, |
– sprejeti
sklepi, |
– druge
informacije javnega značaja v skladu z zakonom. |
5.
Postopek za sprejem proračuna |
83. člen |
(proračun
občine) |
(1) S
proračunom občine (v nadaljnjem besedilu: proračun) se razporedijo vsi
prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v
občini. |
(2)
Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
84. člen |
(rok za
predložitev predloga) |
(1)
Predlog proračuna za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti
svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu
zboru. |
(2) Župan
lahko svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto
predloži tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo
znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil svet izvoljen. |
(3) Župan
pošlje vsem članom sveta, predsednikom delovnih teles in predsednikom
krajevnih skupnosti predlog proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna v prvi obravnavi predstavljen in zagotovi objavo
predloga proračuna na spletni strani občine. |
(4) V
okviru predstavitve na seji sveta župan predstavi predlog proračuna:
|
– temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
–
načrtovane politike občine, |
– oceno
bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja, |
– okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna in kadrovski načrt, |
– načrt
razvojnih programov. |
(5)
Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele
predloga proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
(6) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet razpravo in sprejme sklep,
da je predlog proračuna ustrezen za javno razpravo. |
(7) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku 14 dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
(8) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
85. člen |
(razprava
o predlogu proračuna) |
(1)
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
|
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna, tako
da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3) Župan
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
proračuna na spletni strani občine in na krajevno običajen način. |
86. člen |
(obravnavanje predloga proračuna) |
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta in
zainteresirana javnost. |
(2)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
|
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna. |
87. člen |
(dopolnjeni predlog proračuna) |
(1) Po
končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni
predlog proračuna ter skliče sejo sveta. |
(2) Na
dopolnjeni predlog proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni
obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta ali na sami seji. Amandmaji se
vložijo pri županu. |
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
(4) O
amandmajih, ki niso pripravljeni v skladu s prejšnjim odstavkom, se ne
glasuje. |
88. člen |
(obravnava
in glasovanje o amandmajih) |
(1) Pred
začetkom obravnave dopolnjenega predloga proračuna župan najprej
pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge
delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi dopolnjenega predloga in
katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva dopolnjenega
predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k dopolnjenemu
predlogu proračuna ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil
amandma, na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej, tako da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
89. člen |
(predlog
uskladitve) |
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k proračunu. |
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu. |
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo, prouči nastalo situacijo
in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
|
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti. |
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna svet obravnava in o njem
odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
90. člen |
(sklep o
začasnem financiranju) |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece. Če
proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja,
se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom
sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
91. člen |
(rebalans
proračuna in spremembe proračuna) |
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna za tekoče leto. |
(2) Župan
lahko pred začetkom leta, na katerega se nanaša sprejeti proračun,
predlaga spremembe proračuna za prihajajoče leto. |
(3)
Predlog rebalansa in predlog sprememb proračuna obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(4)
Rebalans in spremembe proračuna sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga
proračuna. |
6.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
92. člen |
(sprejem
prostorskih aktov) |
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je
k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o
odloku konča. |
(3)
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
93. člen |
(sprejem
obvezne razlage) |
(1) Vsak,
ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3)
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava komisija za statutarna
vprašanja in lokalno samoupravo, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5)
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
8.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
94. člen |
(uradno
prečiščeno besedilo) |
Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
95. člen |
(priprava
in sprejem uradnega prečiščenega besedila) |
(1) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi komisija za
statutarna vprašanja in lokalno samoupravo uradno prečiščeno besedilo
tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika
se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
(2) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet.
|
(3) Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
(4) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu in na spletnih straneh
občine. |
VI.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
1. Volitve
in imenovanja |
96. člen |
(volitve
in imenovanja) |
(1)
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina
članov sveta, ki so glasovali, razen če zakon določa drugačno večino. |
97. člen |
(glasovanje o kandidatih) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka lahko določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega
od kandidatov. |
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Člane
se pozove k poimenskemu glasovanju po sedežnem vrstnem redu, začenši s
članom, ki sedi prvi levo od predsedujočega. Član glasuje tako, da
glasno izjavi »ZA« in navede ime in priimek kandidata za katerega
glasuje. Član sveta ima toliko pozitivnih glasov, kolikor je voljenih
predstavnikov. |
(4) Če
pride do enakega števila glasov med voljenimi kandidati, nastopi drugi
krog. Kolikor je po opravljenem drugem krogu še vedno izenačeno število
glasov med kandidati, o izvolitvi med njima odloči žreb. |
(5) O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek, tako da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
(6)
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
(7) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(8)
Glasovnica za tajno glasovanje vsebuje zaporedne številke, imena in
priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih
priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred
priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ
toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Prav
tako se glasovanje lahko izvede na način, da člani sveta dobijo prazne
liste in navedejo imena in priimke kandidatov, za katere glasujejo.
|
(10) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
(11) Če se
glasuje po zaprti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(12) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
98. člen |
(izvolitev
kandidatov) |
Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
99. člen |
(ponovno
glasovanje) |
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu priimkov kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
2.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
100. člen |
(imenovanje in razrešitev članov delovnih teles) |
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov, in sicer najmanj
polovico članov, ostale člane pa izmed drugih občanov na osnovi javnega
poziva, če ta poslovnik ne določa drugače. |
(2)
Predsednike odborov in komisij imenuje svet izmed svojih članov.
|
(3) Svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora ali komisije
občinskega sveta ali odbor oziroma komisijo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov sveta. Prav tako se razrešitev člana delovnega telesa
občinskega sveta opravi po postopku, ki ga določa statut. Predlog novih
kandidatov za člane odborov ali komisij pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
(4) Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
(5) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se za manjkajoče člane ponovi kandidacijski postopek. |
3.
Postopek za razrešitev |
101. člen |
(razrešitev) |
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj treh
članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri
komisiji. |
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
102. člen |
(predlog
za razrešitev) |
(1)
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(2)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(3) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
103. člen |
(odločitev
o predlogu za razrešitev) |
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4. Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
104. člen |
(pravica
do odstopa in postopek odstopa) |
(1)
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem
na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
(2) Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana
sveta ureja statut. |
(3)
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4) Član
občinskega sveta, ki želi odstopiti, poda pisno odstopno izjavo županu.
Župan o odstopu obvesti svet in občinsko volilno komisijo, ki izpelje
postopek imenovanja novega člana občinskega sveta. |
(5) Izjava
o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti
dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
svetu novega kandidata. |
(6) Svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
(7) Sklep
o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje Občinski volilni
komisiji. |
(8) Sklep
o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VII.
RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
105. člen |
(vloga
župana) |
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan
in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
106. člen |
(izvajanje
odločitev sveta) |
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. |
(2) Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(3) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
VIII.
JAVNOST DELA |
107. člen |
(javnost
dela) |
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan
obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih
teles sveta, župana in občinske uprave. |
(4) Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
|
(5) Občina
izdaja svoje glasilo in ima svojo spletno stran, kjer javnost seznanja z
delom občinskega sveta in drugih organov občine. |
108. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
(3)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
IX. DELO
SVETA V IZREDNEM STANJU |
109. člen |
(izredne
razmere) |
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
X.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
110. člen |
(spremembe
in dopolnitve poslovnika) |
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
111. člen |
(razlaga
določb poslovnika) |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži komisiji za statutarna
vprašanja in lokalno samoupravo, da poda svoje mnenje. Če komisija tega
ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar
svet ne zaseda, razlaga poslovnik komisija za statutarna vprašanja in
lokalno samoupravo. |
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
komisija za statutarna vprašanja in lokalno samoupravo, odloči svet. |
XI.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
112. člen |
(uporaba
obstoječega poslovnika) |
Do začetka
uporabe tega poslovnika se uporablja Poslovnik Občinskega sveta Občine
Trebnje (Uradni list RS, št. 45/07). |
113. člen |
(začetek
veljavnosti) |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa z novim mandatnim obdobjem, po
izvedenih volitvah v letu 2014. |
|
Št.
007-13/2014-4 |
Trebnje,
dne 31. julija 2014 |
|
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r. |
|