Na podlagi 216. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/2014), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06-ZJZP), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Črna na Koroškem (MUV, št. …) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin  št. 12/2017), je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 17. redni seji dne 6.7.2017 sprejel

ODLOK

O NAČINU IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE DEJAVNOST OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA ZEMELJSKEGA PLINA IN O KONCESIJSKEM AKTU ZA PODELITEV KONCESIJE V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM

I.              Splošne določbe

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom Občina Črna na Koroškem (v nadaljevanju tudi: koncedent) ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba) dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljevanju tudi: dejavnost operaterja distribucijskega sistema).

Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo pogoji za podelitev koncesije, ki jo podeli Občina Črna na Koroškem.

2. člen

(definicije)

Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost.

3. člen

(območje izvajanja javnih služb)

Javna služba se izvaja na delu območja Občine Črna na Koroškem, in sicer v naseljih: Žerjav, Mušenik in Rudarjevo.  Javna služba se izvaja na območju Občine Črna na Koroškem.

II.             Dejavnost operaterja distribucijskega sistema

4. člen

(opredelitev javne službe)

Gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema obsega:

·       izvajanje distribucije zemeljskega plina;

·       varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;

·       razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;

·       zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega;

·       zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja;

·       zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo,

·       druge dejavnosti določene v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost.

5. člen

(čas trajanja izvajanja javne službe)

Izključna pravica izvajanja javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema se podeli za obdobje 35 let.

6. člen

(javna pooblastila)

Operater distribucijskega sistema ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:

·       dajati v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora in s tem zakonom,

·       če je zanje zaprošen, določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasja k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom,

·       vodi kataster distribucijskega sistema zemeljskega plina,

·       skladno s predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost določa omrežnino,

·       skladno s predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost izdaja sistemska obratovalna navodila za distribucijsko sistem zemeljskega plina,

·       odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje,

7. člen

(financiranje javne službe)

Dejavnost operaterja distribucijskega sistema, ki predstavlja izvajanje gospodarske javne službe, se financira iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja operaterju distribucijskega sistema in iz drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe.

Regulativni okvir in višino tarifnih postav omrežnine določi operater distribucijskega sistema skladno z metodologijo, ki jo s splošnim aktom določi Agencija za energijo in po postopku, ki ga določajo predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.

Akt o določitvi omrežnine sistemski operater objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pred objavo pa mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.

Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih storitev, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.

8. člen

(sistemska obratovalna navodila)

Sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema zemeljskega plina, izda operater distribucijskega sistema zemeljskega plina in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pred njihovo objavo pa mora pridobiti soglasje Agencije za energijo.

Sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna.

S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti uredijo:

·       tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistemov z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom;

·       način izvajanja dostopa do sistema;

·       način zagotavljanja sistemskih storitev;

·       postopki za obratovanje sistemov v kriznih stanjih;

·       pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem;

·       splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina;

·       tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistemov;  

·       pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009.

9. člen

(kataster omrežja in infrastrukture)

Operater distribucijskega sistema vodi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih uporablja, vključno z zbirko podatkov o končnih odjemalcih.

Operater distribucijskega sistema mora varovati zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih pridobi od svojih strank, pri opravljanju svoje dejavnosti in jih ne sme zlorabiti pri zagotavljanju ali pogajanju o dostopu do omrežja.

Sistemski operater mora kataster z vsemi zbirkami podatkov izročiti koncedentom po prenehanju koncesijskega razmerja na način in po postopku, ki se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo.

III.            Distribucijsko omrežje

10. člen

(distribucijski sistem)

Distribucijski sistem obsega distribucijski sistem od prevzemnega mesta do priključnega mesta uporabnika ter vse objekte in naprave, s katerimi se opravljajo sistemske storitve. Distribucijski sistem sestavljajo:

·       distribucijski plinovodi in priključki, raznimi konstrukcijami ,

·       odorirne naprave,

·       regulacijske, merilne in merilno regulacijske postaje,

·       objekti in naprave (merilne naprave, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji idr.) potrebne za delovanje distribucijskega sistema.

Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.

Meja med distribucijskim sistemom in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika.

11. člen

(vzdrževanje in gradnja distribucijskega sistema)

Operater distribucijskega sistema je dolžan vzdrževati in graditi distribucijski sistem, s katerim izvaja javno službo, tako da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja.

Operater distribucijskega sistema bo gradil distribucijski sistem na območju definiranem v določbi 3. člena tega odloka.

Priključke na distribucijski sistem gradi in vzdržuje operater distribucijskega sistema.

V primeru izvajanja del na priključkih, distribucijskem sistemu, objektih in napravah, ki niso v lasti operaterja distribucijskega sistema, se medsebojne pravice in obveznosti, vključno z obveznostjo povračila stroškov, dogovorijo s pogodbo, sklenjeno z lastnikom teh naprav (na primer pogodba o priključitvi ali pogodba o najemu distribucijskega sistema).

IV.           Priključitev na distribucijski sistem

12. člen

(priključitev na distribucijsko omrežje)

Priključitev uporabnikov na distribucijski sistem, urejanje pogodbenih razmerij v zvezi s priključitvijo in dostop uporabnika do distribucijskega sistema, odklop in začasni odklop ter ponovna priključitev se izvajajo pod pogoji in na način, kot to določajo Energetski zakon in sistemska obratovalna navodila.

Priključitev uporabnika na distribucijski sistem lahko izvede le sistemski operater distribucijskega sistema.

13. člen

(vloga za priključitev)

Operater distribucijskega sistema mora na podlagi popolne pisne vloge izdati soglasje za priključitev končnega uporabnika na distribucijski sistem v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za soglasje za priključitev so določeni v sistemskih obratovalnih navodilih.

O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja odloča Agencija za energijo.

Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev skleneta sistemski operater distribucijskega sistema in vlagatelj vloge pisno pogodbo o priključitvi, sistemski operater distribucijskega sistema pa priključi končnega uporabnika na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in soglasjem za priključitev.

14. člen

(neupravičen odjem)

Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja sistemskega operaterja distribucijskega sistema ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim soglasjem se šteje za neupravičen odjem. Pogoji, ko se odjem šteje za neupravičenega, so podrobno določeni v sistemskih obratovalnih navodilih.

Za vse obveznosti iz tega člena tega akta (neupravičen odjem) sta solidarno in neomejeno odgovorna dejanski uporabnik priključka in lastnik nepremičnine, za katero se izvaja distribucija, če to ni ena pravna ali fizična oseba. Dejanski uporabnik priključka oziroma lastnik nepremičnine mora sistemskemu operaterju distribucijskega sistema plačati vse stroške in povrniti vso škodo, ki je nastala zaradi neupravičene priključitve in neupravičenega odjema, skladno z določili sistemskih obratovalnih navodil.

Sistemski operater distribucijskega sistema dejanskemu uporabniku priključka oziroma lastniku zaračuna neupravičeno uporabo distribucijske zmogljivosti po cenah veljavnih na dan obračuna, in sicer cene za distribucijo zemeljskega plina za ustrezno odjemno skupino iz akta o določitvi omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja zemeljskega plina pomnoženo s faktorjem 3.

15. člen

(neodplačno obremenjevanje nepremičnin v lasti občine s stvarnimi pravicami)

Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za distribucijo zemeljskega plina, sta v javno korist. Za postopke v zvezi z gradnjo in prevzemom objektov za distribucijo zemeljskega plina se uporabljajo določbe EZ-1, kot veljajo za razlastitev in ustanovitev služnosti v javno korist.

Obremenjevanje nepremičnin v lasti Občine Črna na koroškem s stvarnimi pravicami in obligacijskimi pravicami za namen gradnje, obratovanja, dostopa, vzdrževanja ter nadzora plinovodnega omrežja, objektov in naprav, je neodplačno. Pogodbe se sklepajo v javno korist za čas obratovanja infrastrukture v korist lastnika oziroma upravljalca posamezne infrastrukture.

V.            Razmerje operaterja distribucijskega sistema do uporabnikov

16. člen

(pravice uporabnikov)

Uporabniki imajo do operaterja distribucijskega sistema zlasti pravico:

·       do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev operaterja distribucijskega sistema,

·       do priključitve na distribucijski sistem pod pogoji in na način, določen v Energetskem zakonu, v drugih predpisih, v sistemskih obratovalnih navodilih in v tem odloku,

·       do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,

·       uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.

17. člen

(dolžnosti uporabnikov)

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

·       da se v okviru območja izvajanja javne službe operaterja distribucijskega sistema priključijo na distribucijski sistem,

·       upoštevati navodila operaterja distribucijskega sistema in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe,

·       redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,

·       omogočiti dostop do vseh objektov in naprav, ki so del distribucijskega sistema oziroma so nanjo priključene vključno z dostopom do priključkov, regulatorjev tlaka, plinomerov, korektorjev, plinskih filtrov,

·       omogočiti dostop do plinskih trošil za potrebe evidentiranja,

·       prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti operaterju distribucijskega sistema vsako spremembo,

·       posredovati operaterju distribucijskega sistema potrebne podatke za vodenje katastra – zbirk podatkov,

·       spoštovati sistemska obratovalna navodila.

18. člen

(obveznost lastnika nepremičnine)

Za zagotovitev gradnje, nemotenega obratovanja in vzdrževanja mora lastnik nepremičnine, preko katere je nujno potreben dostop do infrastrukture ali omrežja, ta dostop dovoliti.

Pogoj za to, da operater distribucijskega sistema zgradi in vzdržuje priključek za posamezno nepremičnino je, da mu lastnik nepremičnine podeli brezplačno služnost dostopa do priključka zaradi gradnje in vzdrževanja ter obratovanja priključka. Če ta pogoj ni izpolnjen, si lastnik nepremičnine zgradi in priključek vzdržuje na svoje stroške.

Za razlastitev in omejitve lastninske pravice na nepremičninah za gradnjo, rekonstrukcijo in izvajanje del ter prevzem objektov oziroma zemljišč, ki so potrebni za distribucijo zemeljskega plina, se uporabljajo določila Energetskega zakona in določila zakona, ki določa urejanje prostora.

Če ni mogoče določiti uporabnika storitev koncesionirane gospodarske javne službe, je uporabnik lastnik nepremičnine ali pri večlastniški stavbi lastnik posameznega dela nepremičnine, na katero se nanaša izvedba storitve. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti uporabnika storitev.

VI.           Koncesija

19. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

Javno službo zagotavlja Občina Črna na Koroškem s podelitvijo koncesije.

20. člen

(pogoji za pridobitev koncesije)

Koncesionar mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja izpolnjevati pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.

21. člen

(postopek izbire koncesionarja)

Občina Črna na Koroškem, kot koncedent, izbere koncesionarja na podlagi določil zakona, ki ureja gospodarske javne službe, zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, predpisov, ki urejajo energetsko dejavnost in določili tega odloka.

Z ozirom na to, da distribucijski sistem v Občini Črna na Koroškem ne bo priključen na prenosi sistem zemeljskega plina ampak na distribucijski sistem v Občini Mežica, se koncesija podeli brez javnega razpisa, neposredno operaterju distribucijskega sistema v Občini Mežica, ob soglasju Agencije za energijo RS za priključitev distribucijskega sistema v Občini Črna na Koroškem na distribucijski sistem v Občini Mežica, v smislu določbe 5. odstavka 216. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/2014).

22. člen

(koncesijska pogodba)

Koncesijsko razmerje nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. V omenjeni pogodbi je zlasti potrebno urediti vprašanja glede začetka gradnje distribucijskega sistema ter glede uporabe distribucijskega sistema in infrastrukture za učinkovito opravljanje nalog koncesionarja po Energetskem zakonu in podzakonskih aktih.

23. člen

(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 35 let od dneva učinkovanja koncesijske pogodbe.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem učinkovanja koncesijske pogodbe. Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo z dnem, določenim v koncesijski pogodbi, ki je načeloma takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe oziroma v primeru, da se sklene nova koncesijska pogodba, takoj po učinkovanju te nove pogodbe, skladno z določili tega odloka.

Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.

24. člen

(komisija za spremljanje izvajanja koncesijske pogodbe)

Za obravnavo vseh vprašanj, povezanih z izvajanjem koncesije se oblikuje delovno komisijo, v katero koncesionar in koncedent imenujeta vsak po tri osebe, in sicer od tega vsak po eno osebo s področij tehnične stroke, ekonomije in prava. Ta komisija ima dolžnost in pristojnost obravnavati vsa poročila, mnenja, pobude organov koncedenta in koncesionarja, vsa poročila, vsa tekoča vprašanja, ki se izpostavljajo v času koncesijske dobe, pripombe, mnenja ipd. pogodbenih strank in uporabnikov oziroma občanov, ter morebitne kršitve koncesijske pogodbe.

VII.          Prenehanje koncesijskega razmerja

25. člen

(načini prenehanja koncesijskega razmerja)

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

·       s prenehanjem koncesijske pogodbe,

·       s prenehanjem koncesionarja,

·       z odvzemom koncesije,

·       z odkupom koncesije.

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje eno leto od prenehanja koncesijskega razmerja.

26. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba preneha:

·       po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

·       z odstopom od koncesijske pogodbe,

·       s sporazumno razvezo.

Za prenehanje koncesijske pogodbe se, če ni s tem odlokom določeno drugače, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.

27. člen

(potek roka koncesije)

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

28. člen

(odstop od koncesijske pogodbe)

Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

·       če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

·       če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

29. člen

(sporazumna razveza)

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega in sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

30. člen

(prenehanje koncesionarja)

Koncesijsko razmerje oziroma koncesijska pogodba preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja (pripojitev, spojitev ipd.).

31. člen

(odvzem koncesije)

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju z odločbo v upravnem postopku koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju v teh primerih:

·       če koncesionar nima veljavne odločbe Agencije za energijo o imenovanju za operaterja distribucijskega sistema, če je to pogoj, ki ga predpisuje zakon;

·       če koncesionar brez utemeljenega razloga ne podpiše koncesijske pogodbe v roku, ki je določen s tem odlokom.

Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

32. člen

(odkup koncesije)

Poleg obveze po izplačilu tržne vrednosti vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev tistih pri koncesionarju zaposlenih delavcev, ki so pri koncesionarju zaposleni zaradi izvajanja javne službe, ki je predmet koncesijske pogodbe ter obvezo po povrnitvi tako nastale škode kot tudi izgubljenega dobička za obdobje do prenehanja koncesijske pogodbe.

33. člen

(odkup objektov in naprav infrastrukture)

S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.

Vrednost odkupa infrastrukturnih objektov in naprav gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme.

VIII.         Višja sila in spremenjene okoliščine

34. člen

(višja sila)

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potres, poplave in druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga določa koncesijska pogodba.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov in programov izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito v sodelovanju s koncesionarjem nadzor nad izvajanjem ukrepov.

35. člen

(spremenjene okoliščine)

Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bila kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaljena pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostranski odstop od koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

IX.           Prehodne in končne določbe

36. člen

(odločba o določitvi koncesionarja)

Občinska uprava izda v roku 90 dni po uveljavitvi tega odloka upravno odločbo o določitvi koncesionarja v skladu s tem odlokom.

Vse akte, ki jih mora skladno s tem odlokom izdati operater distribucijskega sistema, izda v roku 8 mesecev od uveljavitve tega odloka.

37. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 360-0003/2017

Datum: 6. 7. 2017

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in o koncesijskem aktu za podelitev koncesije v Občini Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2018) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

3. člen

Vsa ostala določila Odloka o  načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in o koncesijskem aktu za podelitev koncesije v Občini Črna na Koroškem ostanejo nespremenjena.

4 .člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti  dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.