Na podlagi 12. in 13. člena
Zakona
o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08,
8/11 in 30/11 odl. US, 90/12) in 16. člena
Statuta Občine Ravne na Koroškem
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/2013) ter Strokovnih podlag
Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor za razglasitev kulturnih
spomenikov lokalnega pomena za Občino Ravne na Koroškem (februar 2013)
je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 9. redni seji dne 30. 9.
2015 sprejel |
|
ODLOK |
O
RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA NA OBMOČJU OBČINE
RAVNE NA KOROŠKEM |
|
I. Splošne določbe |
|
1.
člen |
(namen odloka) |
Občina
Ravne na Koroškem razglaša s tem odlokom kulturne spomenike lokalnega
pomena na območju občine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno ali
zgodovinsko vrednost, z namenom da zagotovi ohranitev in družbeno
varstvo njihovih kulturnih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in
umetnostno-zgodovinskih vrednot. |
|
2.
člen |
(določitev
elementov) |
Odlok
v svojih določbah za vsak kulturni spomenik posebej določa: |
·
evidenčno številko dediščine (v nadaljevanju: EŠD), |
·
natančno lokacijo spomenika, |
·
opis
lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, |
·
varstveni režim spomenika, |
·
merilo, v katerem so vrisane meje
kulturnih
spomenikov
in njihovih vplivnih
območij na digitalnem in
preglednem katastrskem načrtu. |
|
II. Arheološka najdišča |
|
3.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: |
|
|
EŠD: |
7627 |
Ime enote: |
Kotlje – Rimska cesta Celeia – Virunum |
|
|
Lokacija : |
Trasa poteka preko naslednjih parcel:
Parc. št.: 591, 602/1,705, 706, 707/1, 711, 767, 782, 795/1,
795/3, 795/4, 797/1, 797/4, 797/5, 841/1, 841/2, 842/1, 843/1,
850, 856/2, 858, 906/1, 915, 916, 917, 918/1, 918/2, 919, 920
k.o. Brdinje.
Parc. št.: 768/1, 768/2, 769, 770, 772, 780 k.o. Podgora.
Parc. št.: 31/1, 31/2, 31/7, 31/10, 32, 34, 35, 63/1, 63/2,
63/3, 64, 67/2, 67/3, 71, 486/1 k.o. Kotlje.
Parc. št.: *48, 161/1, 164/1, 169/1, 169/2, 169/4, 169/5, 169/6,
176/1, 177, 180, 181, 183/1, 183/2, 189/3, 193/1, 193/2, 195/1,
239/1, 281, 282, 287, 293, 300/1, 307/1, 307/3, 310/1, 479, 488,
489/1, 489/2, 505/1, 508 k.o. Preški vrh.
Parc. št.: 223/1, 246, 249, 257/1, 259, 260/1, 367, 368, 381,
382, 383, 384, 385, 386/6, 395, 396/1, 396/2, 398/, 398/2,
400/2, 445/1, 446, 452, 453, 454, 486/1, 500, 501, 508/3, 508/5,
508/7, 508/8, 540/1, 541, 611, 612, 816/1, 866/3, 866/4, 873,
874, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 882, 883/3, 883/4, 884/1,
884/2, 884/5, 884/6, 884/7, 885/1, 887, 889, 890, 893, 898,
919/1, 920, 921, 922, 923, 924, 925/1, 925/2, 926/1, 926/2,
927/1, 928/1, 928/2, 930, 931, 932, 933, 934, 1173, 1200/1,
1202/2, 1202/3, 1202/4, 1203/1, 1208, 1217/1, 1233, 1234, 1228
k.o. Ravne.
Parc. št.: *16/2, 139/3, 139/5, 141/2, 178/2, 178/24, 178/25,
178/44, 178/45, 178/46, 178/58, 178/69, 178/70, 178/88, 182/2,
182/3, 182/10, 182/11, 182/12, 182/13, 182/16, 182/81, 182/44,
182/96, 182/115, 182/124, 182/125, 182/143, 182/164, 182/165,
182/166, 182/171, 184/1, 185/2, 186/5, 189/1, 189/2, 190, 219/3,
220/13, 220/14, 220/15, 223/1, 223/2, 223/3, 223/10, 223/12,
223/13, 223/15, 223/16, 223/17, 223/19, 250/3, 252/1, 268 k.o.
Dobja vas.
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Delno ohranjena trasa rimske ceste iz Celeie v Virunum na
Koroškem. Ponekod je še zaznavna kot pobočni usek širine 5 – 6 m
ali pa kot nasip enake širine.
Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv.
Še vidne spomeniške sestavine ceste so pomembne za proučevanje
gradnje in poteka trase.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
·
zemljišča se načeloma ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske
površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo
uporabo kemijskih sredstev;
·
v zemljišča izven urbaniziranega okolja se posega le izjemoma in
sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge
javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti
umestitve objektov javnega interesa; v takem primeru je treba
zagotoviti predhodno arheološko raziskavo s pridobitvijo
popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
·
po predhodnih in/ali vzporednih arheoloških raziskavah v
urbaniziranih območjih je možna pozidava plomb, sanacija
obstoječih objektov in nadomestna gradnja;
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja.
|
Merilo |
1:2880 |
|
4.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: |
EŠD: |
7629 |
Ime enote: |
Preški Vrh – Arheološko najdišče Turške šance |
|
|
Lokacija : |
Parc. št.: 139, 140, 142, 156/2, 156/7, 156/8, 157/1, 157/2,
54 k.o. Preški vrh. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Ostanki okopov in petih stolpov (dva okrogla, dva kvadratna in
podkvasti) so vidni na grebenu od dvorca Šrotnek nad Kotljami do
gradu Javornik oz. do hriba Pigl nad Ravnami.
Spomenik je kot člen v sklopu fortifikacij proti turškim vpadom
na Koroško širše zanimiv, obenem pa je tudi pomemben krajinski
element. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
·
zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se
gospodari na tradicionalni način;
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin
in pobirati arheološke najdbe;
·
v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
·
v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno
izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in
njegovo obdelavo;
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja. |
Merilo |
1:1000 |
|
5.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: |
EŠD: |
7628 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem – Arheološko najdišče Javornik |
|
|
Lokacija : |
Parc. št.. zahodni del 45/1, 45/2, 46, 55/1, 56, 57, 58, 59,
60/1, 60/2, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 72, 75/1,
južni del 1172/1 k.o. Ravne. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Strmo nad sotesko Votle peči (reka Meža) se dviguje hrib,
imenovan Pigl. Na celotni površini se nahajajo sledovi
prazgodovinske naselbine, katere pomen je bil tudi strateškega
značaja, saj je nadzorovala prehod iz Mežiške doline proti
Mislinjski in Dravski. Na vrhu hriba so opazni sledovi stolpa,
ki nakazujejo povezavo fortifikacij proti turškim vpadom. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
·
zemljišča se ohranjajo brez
novih gradbenih posegov in brez spreminjanja
konfiguracije terena;
z gozdom se gospodari na tradicionalni način, ostale površine
naj se zatravijo s čim manjšo uporabo kemijskih sredstev ter
uredijo s primerno enotno urbano opremo;
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin
in pobirati arheološke najdbe;
·
v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
·
v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke
raziskave s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
obdelavo;
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja. |
Merilo |
1:1000 |
|
6.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi arheološko najdišče: |
EŠD: |
7626 |
Ime enote: |
Stražišče - Gradišče |
|
|
Lokacija : |
Parc. št. 1247/1 k.o. Tolsti vrh. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Gradišče leži severno nad železniško postajo Ravne, na
Tičlerjevem vrhu na Stražišču (pri kmetiji Čičman). Ovalno
razširjen plato je obdan z neizrazitim nasipom, kjer je bila
najdena prazgodovinska keramika.
Utrjena naselbina je nosilec železnodobne poselitve teh krajev.
Spomenik je zaradi svoje lege z vsebino širše zanimiv in
predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
·
zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, z gozdom se
gospodari na tradicionalni način; prepovedana je gradnja novih
gozdnih cest in vlak ter izkopavanje panjev in skal;
·
v zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa;
·
v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno
izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in
njegovo obdelavo;
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin
in pobirati arheološke najdbe;
·
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor
kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in
situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično
promocijo kraja. |
Merilo |
1:2880 |
|
7.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
30075 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem – Grad Grinfels
|
Lokacija : |
Parc. št.: 38, 39/1, 39/2, 40/3, 41, 42, 43 k.o. Ravne |
Utemeljitev
razglasitve: |
Pri zemeljskih delih so bile jeseni 2014 odkrite ostaline
temeljev pozno srednjeveškega gradu Grinfels (Gruenfels). Grad
naj bi v poznem 16. oz. v 17. stol. prezidali v renesančni
dvorec. O izgledu gradu priča Valvasorjeva upodobitev iz leta
1688. V povezavi z dvorcem se omenjajo guštanjski baroni
Gaisrucki, ki so bili njegovi lastniki vse do prve tretjine 18.
stoletja. Viri navajajo, da naj bi bil dvorec že v drugi
polovici 18. stoletja v ruševinah, na franciscejskem katastru ga
najdemo upodobljenega že v razvalinah. Pred 2. svetovno vojno je
bil lastnik zemljišča z grajskimi ostanki trgovec Brundula.
|
|
Ostaline gradu predstavljajo arheološki spomenik v prvotni legi
in markanten element ob samem vstopu v mesto iz dravograjske
smeri. Za natančnejše podatke o strukturi in obsegu še
ohranjenih arhitekturnih ostalin ter kulturno zgodovinsko
ovrednotenje najdb in celote so potrebne nadaljnje raziskave.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot
vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko,
zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
·
prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin
in pobirati arheološke najdbe;
·
v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu
znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi,
če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov
javnega interesa; v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega
najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in
konstrukcijske zasnove, lege in materialov;
·
v primeru odkritja kvalitetno
ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je
le-te potrebno prezentirati »in situ«, jih primerno označiti in
vključiti v okolje ter v turistično ponudbo kraja;
·
če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja
na deloma že prezentirani lokaciji, mora posegu slediti
prezentacija odkritega z ustreznimi konservatorsko –
restavratorskimi materiali in metodami; stroški prezentacije
morajo biti v tem primeru predvideni in jasno razpoznavni del
raziskav. |
|
III.
Stavbna dediščina |
|
8.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
42 |
Ime enote: |
Brdinje - Domačija Kurtnik |
Naselje: |
Brdinje |
Hišna številka: |
4 |
Lokacija: |
Parc. št. 11, 12, 13/1, 909/1, 909/2 k.o. Brdinje. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
V razloženem naselju ob makadamski cesti stoji domačija, ki jo
sestavljajo stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in kašča.
Hiša, ki je postavljena v pobočje,
je pritlična, delno podkletena stavba krita s šotorasto
skodlasto streho. V hišo vodita dva vhoda, na eni strani je vhod
segmentno zaključen, na drugi strani je portal kamnit, polkrožno
zaključen. Ob portalu je niša s kipom Marije z otrokom.
Razporeditev notranjščine je tradicionalna. Osrednji prostor je
prehodna veža, levo in desno sta po dva prostora.
Gospodarsko poslopje je značilno leseno poslopje z mostovžem.
Pokriva ga strma čopasto streha, krita s salonitom. Kaščo, ki je
v kletnem delu zidana, zgoraj lesena, pokriva strma čopasta
opečna streha. Vhod v kaščo vodi preko ganka skozi polkrožno
oblikovan vhod. Pod strešnim napuščem stoji lesena preša.
Stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in kašča so značilni in
kvalitetno ohranjeni objekti ljudskega stavbarstva.
Strehi na gospodarskem poslopju in kašči, ki so ju pred leti
zaradi dotrajanosti skodel zamenjali s salonitnimi ploščami in
opeko, je treba v prihodnosti ponovno zamenjati z originalno
skodlasto kritino. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
·
posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
|
Merilo |
1:2880 |
|
9.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
3076 |
Ime enote: |
Kotlje - Cerkev sv. Marjete |
Lokacija: |
Parc. št.: 198, 199 k.o. Kotlje. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Cerkev sv. Marjete stoji v središču naselja Kotlje, pod vznožjem
Uršlje gore, ob cesti Ravne - Slovenj Gradec. Obdaja jo nekdanje
taborsko obzidje iz 15. stoletja, ki je bilo v 19. stoletju
znižano do sedanje višine. Znotraj obzidja se nahaja pokopališče
z nagrobnikom Prežihovega Voranca. Na mestu današnje cerkve je
prvotno stala kapelica, posvečena sv. Neži, sv. Fortunatu in sv.
Felicijanu, ki se prvič omenja leta 1367.
Pravilno orientirano, v osnovi srednjeveško cerkev, tvori
pravokotna ladja z ožjim in nižjim, tristrano zaključenim
prezbiterijem, ki ima tri stopnjevane zunanje opornike. Severno
stran ladje členi zvonik z vitko šilasto streho iz pločevine,
južno stran pa 3/8 kapela z oktagonalnim stolpičem, katerega
prekriva čebulasta streha. Med zvonikom in prezbiterijem se
nahaja še zakristija. Na zahodni strani je dodana vhodna lopa.
Strehe so krite z opečno kritino. V višini podstrešnega venca
obtekajo cerkveno ladjo pasovi slikane ornamentike, ki se
pojavljajo tudi na zvoniku. Gladke fasade členijo večinoma
pravokotne okenske odprtine.
Notranjost cerkve je banjasto obokana s sosvodnicami. Krasi jo
kvalitetna oprema iz 18. stoletja, od katere velja izpostaviti
zlasti vseh pet oltarjev. Glavni oltar je posvečen sv. Marjeti,
ki je upodobljena z verigo in zmajevo glavo. Poleg sv. Marjete
se na glavnem oltarju nahajajo še kipi sv. Štefana, sv. Mihaela
in sv. Lovrenca. Levi, klasicistični stranski oltar je posvečen
Materi Božji. Ob njej sta upodobljeni tudi sv. Helena in
svetnica brez atributov. Desni stranski oltar je posvečen sv.
Petru in Pavlu. V levi stranski kapeli se nahaja še oltar sv.
Florijana iz leta 1662, v desni stranski kapeli pa oltar sv.
Rešnje krvi iz okoli l. 1760, kjer sta upodobljena sv. Stanislav
kot sejalec in svetnica s kruhom. Poleg glavnega oltarja
pripisujejo Mersijevi delavnici še levi stranski oltar in oltar
v desni kapeli. Razen oltarjev velja omeniti še psevdobaročno
prižnico, katero pripisujejo kiparju Francu Bernekerju. Kor
sloni na treh polkrožnih arkadnih lokih, katere podpirata dva
toskanska stebra.
Cerkev predstavlja kvaliteten primerek raščene stavbne
zgodovine, katero zaokroža njena baročna podoba z zelo
kakovostno notranjo opremo. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Opis vplivnega
območja
spomenika: |
Znotraj vplivnega območja se nahaja tudi stavba župnišča.
Parc. št.: 114, 115, 116/1, 116/2, 117, 118, 119, 120, 129,
južni del 134/1, 134/2, južni del 134/3, 135/1, 135/2, 136/2,
136/4, 137, 191/1, 191/2, 192/3, 192/4, 192/5, 193/1, 193/2,
194/1, 194/2, 196, 197, 200, 201, 203/1, 205, 206, 212, 213,
214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, severni del 223,
224, severni del 225, 295, osrednji del 481/1, 481/18, 481/27,
482/1 del, 482/2, 482/3, severni del 487/1, 488 k.o. Kotlje. |
|
|
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in
izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente
spomenika.
|
Merilo |
1:1000 |
|
|
10.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7700 |
Ime enote: |
Podkraj pri Ravnah - Domačija Lobas |
Naselje: |
Podkraj |
Hišna številka: |
10 |
Lokacija: |
Parc. št.: *30, 471, severni del 472, 487, zahodni del 503/2,
509 k.o. Navrški vrh. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Stanovanjska hiša večje domačije je nekdanji Lobasov dvorec. Je
nadstropna iz kamna zidana, delno podkletena stavba, krita s
strmo opečno štirikapnico. Vhod v stavbo vodi skozi polkrožno
zaključen kamnit renesančni portal. Okna so novejša. Vhodno in
zadnjo stran stavbe poudarja v nadstropju po ena renesančna
bifora (osrednja os s funkcijo hodnika). Na mestu nekdanje
sončne ure je naslikana nova.
Notranjščina pritličja in nadstropja je koncipirana tako, da
zavzemata osrednji prostor veži. Veži sta obokani z grebenastim
križnim obokom. V prvem nadstropju je deloma ohranjeno izvirno
stavbno pohištvo iz 17. stoletja (poslikana vrata kamina,
intarzirana vrata s podbojem). Stavba je podkletena z obokano
kletjo, obok se opira na čokat steber.
Renesančni dvorec Lobas, ki je skozi stoletja doživel manjše
spremembe, je bil v Valvazorjevem času last gospodov Russdorfov.
Pred tem ga je imel nekdanji prošt Winoschich iz Kraiga na
Koroškem. Ob koncu 18. stoletja so bili lastniki Steinbergi.
Leta 1912 ga je kupil Valentin Lečnik, prednik današnjih
lastnikov.
Zadnja leta je doživel več neustreznih posegov na zunanjščini
(strešna kritina, fasada, okna, vrata) in v notranjščini.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju
in varovanju spomeniških lastnosti;
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
|
Merilo |
1:2880 |
|
11.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
3077 |
Ime enote: |
Podgora - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata |
Lokacija: |
Parc. št.: *5/1 k.o. Podgora. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Cerkev z mogočno lipo stoji ob lokalni cesti Kotlje - Podgora.
Postavljena je na t.i. »turških šancah« - sistemu utrdb, ki so
potekale po celotnem grebenu nad Kotljami in so služile v
obrambne namene pred Turki ob njihovem vdoru na Koroško leta
1476 in onemogočale prehod v Podjuno.
Arhivskih podatkov o nastanku cerkve ni. Z gotovostjo lahko
trdimo, da je na tem mestu že v 15. stoletju stala gotska
cerkvica, kar dokazuje še danes ohranjeni gotski prezbiterij.
Cerkveno zasnovo sestavlja pravokotna ladja z ožjim, tristrano
zaključenim gotskim prezbiterijem ter nečlenjen zvonik, ki stoji
pred zahodno fasado. Na severu je med prezbiterij in ladjo
prislonjena pravokotna zakristija. Ladja je kasnejšega nastanka.
Na severni in južni strani jo členi po dvoje visokih, šilasto
zaključenih oken ter dva šilastoločna portala na zahodni in
južni stranici. Zahodni portal šilaste oblike ima kamniti,
žlebasto profiliran okvir. Prezbiterij osvetljujejo tri rahlo
zašiljena gotska okna s krogovičjem. Sicer gladke fasade krasijo
poslikani šivani robovi in pasovi slikane ornamentike, ki
potekajo pod podstrešnim vencem. Streha je prekrita z eternitom.
Ob obnovi cerkve leta 1994 je bilo na južni fasadi odkrito
zazidano romansko okno in ostenje gotskega portala, kar
dokazuje, da stoji ladja iz 18. stoletja na srednjeveških
temeljih.
Enoladijski, rahlo šilasto obokan prostor notranjščine je od
prezbiterija ločen s šilastim gotskim slavolokom s posnetimi
robovi. V ostenju slavoloka sta ohranjeni konzoli piramidaste
oblike. Vzhodna polovica prezbiterija je križno-rebrasto
obokana, zahodna polovica ima zvezdasto obliko. Žlebasto
profilirana rebra se dvigujejo iz čašasto stopnjevanih kapitelov
polstebrov. Na oboku se rebra stikajo v dva sklepnika. Na
severni strani prezbiterija vodijo v zakristijo pravokotna vrata
s trikotnim zaključkom in angelsko glavico. Iz kora, ki sloni na
treh potlačeno polkrožnih arkadnih lokih, je urejen dostop na
zvonik.
Cerkvena oprema je skromna in izvira iz druge polovice 19.
stoletja. Leseni neogotski glavni oltar je posvečen sv. Mohorju
in Fortunatu.
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je gotska arhitektura, ki je
bila kasneje baročno predelana. Pomembna je predvsem zaradi
stavbne zgodovine, ki stopa v čas zgodnje gotike, kar dokazuje
danes ohranjeni prezbiterij z zvezdastim obokom. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Opis vplivnega
območja
spomenika: |
Znotraj vplivnega območja se nahajajo tudi ostanki stolpa
srednjeveške utrdbe Šrotnek, katere je potrebno ohraniti in
prezentirati kot razvalino.
Parc. št.: *2, *8, *97, 1/1, 1/2, 3/1, 3/2, 6, 8, zahodni del 9,
zahodni del 11, 13/1, 13/3, 14, 19/2, 21, 22/1, 22/2, 22/3,
23/1, 23/2, 23/3, 24 del, severni del 692, južni del 693/1,
693/2, 693/3, 693/4, 694/1, 694/2, 694/3, severni del 696/1 k.o.
Podgora. |
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in
izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente
spomenika. |
Merilo |
1:2880 |
|
12.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
3306 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Cerkev sv. Antona Puščavnika |
Lokacija: |
Parc. št.: 461, 463/2, 465 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Cerkev, ki naj bi bila prvič omenjena leta 1403, stoji na rahli
vzpetini v zahodnem delu Raven, tik ob cesti Ravne - Prevalje.
Enoladijsko cerkev z odprto lopo pred glavnim portalom
sestavljata še neogotski zahodni zvonik z vitko zašiljeno streho
in severna zakristija s konca 17. stoletja. Nekoliko ožji in
nižji, tristrano zaključen gotski prezbiterij s konca 14.
stoletja osvetljujejo tri šilasta gotska okna s krogovičjem. Na
južnem oknu je upodobljen štirilist, na srednjem ribji mehur in
na severnem oknu trilist. Od nekdanjih štirih zunanjih opornikov
sta danes ohranjena samo dva. Ladja je kasnejšega nastanka, iz
let 1638/39. Členijo jo neogotsko zašiljena okenske in vratne
odprtine. Cerkev prekriva dvokapna opečna streha.
Enoladijski prostor notranjščine je bil ob prezidavi v letih
1638/39 križno-grebenasto obokan. Iz ladje vodi v prezbiterij
šilasti gotski slavolok s kamnitim robom. Prezbiterij členijo
močna rebra žlebastega profila, ki se na vseh straneh stekajo v
geometrične konzole v obliki ajdovega zrna. Na oboku se rebra
združujejo v okrogel sklepnik s ščitkom.
Cerkvena oprema izvira iz druge polovice 17. stoletja. Od
nekdanjih treh baročnih oltarjev je danes ohranjen le glavni
oltar, posvečen zaščitniku cerkve. Oltar hrani pet oltarnih
slik. Izpostaviti velja oltarno sliko sv. Antona iz leta 1674,
delo Janeza Straussa. Stranska oltarja sta neogotska, verjetno s
konca 19. stoletja.
Cerkev sv. Antona Puščavnika je plod raščene gradnje, ki se je
kontinuirano odvijala skoraj pol tisočletja. Z gotskim
prezbiterijem s konca 14. stoletja, zakristijo in ladjo iz 17.
stoletja ter neogotskim zvonikom predstavlja zanimiv preplet
različnih arhitekturnih obdobij, ki se odražajo v usklajeni
cerkveni podobi.
Nedvomno največjo posebnost cerkve predstavljajo srednjeveške
freske na severni notranji strani prezbiterija iz okoli leta
1400, ki so jih odkrili v 50.-ih letih 20. stoletja. Freske
ločeno upodabljajo prizore Oznanenja, Pohoda in priklona sv.
Treh kraljev in so najverjetneje del poslikave, ki je nekdaj
obsegala celoten prezbiterij, kar dokazujejo tudi fragmenti na
južni steni. Freske se pripisujejo Mojstru iz Nonče vasi v
Podjuni oziroma njegovi delavnici, ki je v prvi četrtini 15.
stoletja delovala na področju širše Koroške.
Leta 1970 je bilo staro pokopališče na Ravnah ukinjeno in
opravljen prekop na pokopališče Barbara v Zagradu. Žrtvam,
fašističnega nasilja, ki so padle med II. svetovno vojno, je še
istega leta postavljen spomenik z urejeno ploščadjo, ki stoji ob
zahodni strani cerkve sv. Antona Puščavnika. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
·
v območju spomenika padlim med II. svetovno vojno je prepovedano
posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in
začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam.
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
|
Merilo |
1:1000 |
|
13.
člen |
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
3305 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Cerkev sv. Egidija |
Lokacija: |
Parc. št.: južni del 328/1, južni del 329, 330 k.o. Ravne.
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Cerkev se prvič omenja leta 1331. Stoji v severnem delu Raven,
na griču nad mestom, okoli katerega se je v 13. stoletju razvil
pravokotni trg. Pravilno orientirano cerkveno zasnovo
sestavljajo ladja z dvoladijsko notranjščino, severna in južna
kapela ter vzhodni zvonik s čebulasto pločevinasto streho, ki
služi kot oltarni prostor. Zvonik je bil leta 1622 prezidan na
osnovi prvotnega. Severna Križeva kapela je iz leta 1680, južna
Florijanova pa iz leta 1681. Istega leta je bila pod Križevo
kapelo urejena tudi grobnica guštanjskega grofa Matije Sichtena.
Med zvonikom in severno kapelo je bila leta 1735 prizidana
pravokotna zakristija. Pred glavnim vhodom stoji veža s tremi
vhodnimi loki. Cerkev pokriva opečna streha. Fasade členijo
zašiljena neogotska okna in baročna pravokotna okna z mrežami.
Notranja prostornina cerkve je razdeljena na dve
križnogrebenasto obokani ladji, ločeni s tremi kamnitimi
toskanskimi stebri s podstavki iz leta 1622. Kapeli imata križni
in sosvodnični obok. Kor s tremi arkadnimi loki sloni na dveh
kamnitih toskanskih stebrih. Njegovo dno je križno obokano.
Kapasto obokan prostor prezbiterija je od ladij ločen s
šilastoločnim slavolokom. Na severni strani prezbiterija vodi
kamniti portal v zakristijo.
Bogata cerkvena oprema izvira iz 17. in 18. stoletja. Cerkveno
notranjščino krasi pet oltarjev. Glavni oltar sv. Egidija, oltar
sv. Florijana v Florijanovi kapeli iz leta 1682, oltar
Kristusove smrti v Križevi kapeli iz leta 1755 ter oba
slavoločna oltarja - desni oltar Srca Jezusovega iz leta 1754 in
levi Marijin oltar. V cerkveno notranjščino je vzidanih več
renesančnih in zgodnjebaročnih nagrobnikov.
Zaradi izredne dvoladijske notranjščine, bogate stavbne
zgodovine s poznoromanskimi zasnovami, kvalitetne opreme in lege
uvrščamo cerkev sv. Egidija med najkvalitetnejše spomenike v tem
delu Slovenije. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Opis vplivnega
območja
spomenika: |
Parc. št.: 167, 168/1, 168/2, 169/1, 169/2, 170, severni del
257/1, 260/10, 260/4, 260/6, 260/7, 260/8, 267, 268, 269, 270/1,
271/1, 271/2, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 271/7, 272/1, 272/2,
273, 274/1, 274/2, 274/3, 274/4, 275/1, 275/2, 276, 277/1,
277/2, 278, 279/1, 279/2, 280, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4,
281/5, 281/6, 282, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3, 284/4,
285, 286, 288/2, 288/3, 289/1, 289/5, 293, 294, 295, 296/1,
296/2, 297/1, 297/2, 298/2, 298/3, 298/4, 299/1, 299/2, 300/1,
300/2, 301/1, 301/3, 301/4, 301/5, 302, 303, 304, 305, 306, 307,
308, 309, 310, 311, 312, 313, 314/1, 314/2, 315, 318/6, 318/7,
318/8, 318/9, 318/10, 318/11, 319, 320, 321, 322, 323/1 del,
324, 325, 326, 327, 328/1, 328/2, 329, 330, 331, 332/1, 332/2,
333/1, 333/2, 333/3, 333/4, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8, 333/9,
333/10, 334/1, 334/2, 334/3, 334/4, 336/2, 338/1, 347, 348, 349,
350, 352/1, 352/2, 353/1, 353/2, 354/2, 354/3, 345/4, 355/1,
355/2, 355/3, 355/4, 356, 357/1, 357/2, 358/1, 358/2, 359/1,
359/2, 359/5, 360, 361/1, 361/2, , 362, 363, 364/1, 364/2,
365/1, 365/2, 366/1, 366/2, 367, 368, 369/10, 369/11, 369/2,
369/3, 369/4, 369/5, 369/8, 369/9, 370/1, 370/10, 370/11,
370/12, 370/13, 370/14, 370/15, 370/2, 370/5, 370/6, 370/7,
370/8, 371/2, 381, 382, 383, 384, 385, 386/1, 386/2, 386/3,
386/6, 387, 388, 389, 390, , 391/2, 391/3, 391/4, 391/5, 391/7,
391/8, 392, 393, 394, 395, 396/1, 396/2, 396/3, 397/1, 397/2,
398/1, 398/2, 399/1, 399/2, 400/1, 400/2, 400/3, 401, 402, 403,
404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 416,
417/2, 417/3, 417/4, 418, 419, 420/1, 420/2, 420/3, 421, 422/1,
422/2, 422/3, 1172/7, vzhodni del 1201, 1206, severni del 1208,
severni del 1228 k.o. Ravne. |
Opis varstvenega režima za vplivno območje: |
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in
izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente
spomenika.
|
Merilo |
1:1000 |
|
14.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7644 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Dvorec Javornik |
Lokacija: |
Parc. št.: 110/4 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Dvorec stoji na terasasti vzpetini vzhodno od jedra naselja. V
osnovi izvira z začetka 16. stoletja. Leta 1540 je nekdanji
Prušnikov dvor postal last Luke Gamsa, po katerem je dobil ime
Gamsenegg. Dvor je bil takrat obnovljen in opremljen z obzidjem
in stolpi. Med drugo polovico 16. stoletja in drugo polovico
18. stoletja je bil dvorec v lasti rodovine Jabornegg, po kateri
je dobil slovensko ime Javornik. Pozneje je bil dvorec v lasti
rodovin Wayersber in Gačnik - Schlangenburg, od konca 19.
stoletja do leta 1910 pa je bil v lasti Franca Ksaverija
Schmieda. Nato je bil do leta 1946 lastnik dvorca Ernest
Ossiander, ki je po letu 1910 celoto temeljito prenovil. Takrat
se je deloma spremenila poznorenesančna zasnova, ki je
dokumentirana na Franciscejskem katastru iz leta 1825 in dvorec
je dobil značaj romantičnega gradiča z vrtom in gospodarskimi
poslopji okoli obzidanega dvorišča. Takrat izoblikovana dovolj
ambiciozna in celovita zasnova se je brez bistvenih sprememb
ohranila do danes. Zahodno, reprezentančno oblikovano trško
fasado dopolnjuje veranda na zidanih slopih z izpostavljenim
osrednjim rizalitom, ki ga zaključuje neorenesančno čelo. Od
prvotne zasnove iz 16. stoletja je ohranjeno še celotno jedro
dvorca, le stolpiča sredi zahodne in južne fasade sta izginila
za prizidki iz časa po letu 1910. Zahodni rob terase dvorca je
omejevalo eskarpasto obzidje, ki je v temeljih deloma še
ohranjeno in se na južnem koncu zaključuje z objektom paviljona
ob nekdanjem osrednjem vhodu v kompleks dvorca.
S svojo dominantno lokacijo predstavlja dvorec Javornik pomemben
urbanistični poudarek, s katerim zaokroža historično identiteto
naselbinskega jedra Ravne na Koroškem. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturno-zgodovinskih, arhitekturnih, likovnih ter
drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik;
·
prepoved vseh posegov v zaščitene stavbne tlorise in gabarite,
arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
·
na območju spomenika vzhodno od dvorca so na prostih površinah
po predhodno opravljenih arheoloških raziskavah dovoljene
novogradnje. Te je mogoče pozidati pod pogojem, da se
zazidalni raster omeji na posamične obodne objekte okoli
notranjega dvorišča, ki v volumnu, oziroma tlorisnih in
višinskih gabaritih ter naklonu strešine učinkujejo kot dvorcu
podrejene gospodarske enote stavbne celote spomenika. Mogoča je
njihova stanovanjska vsebina;
·
na območju spomenika zahodno od dvorca, ki vpliva na veduto
mesta, pozidava ni dopustna, možna je krajinsko arhitekturna
ureditev;
·
na območju spomenika južno od dvorca zaradi dojemanja južne
fasade je pozidava nedopustna, možna pa je ureditev vrtne
zasnove pred njo v maniri historicističnih vil. |
Merilo |
1:1000 |
|
15.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7656 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Hiša Stara ulica 1 |
Lokacija: |
Parc. št.: 297/1, 297/2 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Vogalna enonadstropna stavba stoji v jedru naselja. Ulična
fasada je štiriosna, stranska fasada ima šest osi. Pritličje
členi rustika in predelane pravokotne izložbene odprtine.
Nadstropje krasijo kanelirani pilastri, dodaten poudarek tvorijo
gladke okenske obrobe s profiliranimi karnisami in cofi v
parapetih. Dvokapna streha s čopi je krita z opečno kritino.
Objekt predstavlja enega kvalitetnejših primerov zgodnjega
historicizma v mestu.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Merilo |
1:1000 |
|
16.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7657 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Hiša Stara ulica 2 |
Lokacija: |
Parc. št.: 299/1 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Enonadstropna vogalna stavba z zamaknjenim portalom stoji
znotraj starega mestnega jedra. Glavna fasada je triosna, v
zamaknjeni osi se nahaja polkrožno zaključen portal. Stranska
fasada ima štiri osi. Sicer gladko fasado členijo pokončno
pravokotne odprtine. Dvokapno streho s čopi pokriva opečna
kritina. V notranjosti je ohranjena veža s kapastim obokom.
Poznobaročna stavba tvori pomemben sestavni del ambienta Stare
ulice. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Merilo |
1:1000 |
|
17.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7659 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 2 |
Lokacija: |
Parc. št.: 278 k.o. Ravne. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Enonadstropna vogalna stavba z dvokapno opečno streho tvori
sestavni del starega trškega jedra. Glavna, trška fasada je
štiriosna, stranska fasada ima tri osi. Gladko obrobljena okna
imajo profilirane preklade in okenske police. Pritličje členijo
neustrezne izložbene odprtine. Pravokoten portal v prvi osi je
okrašen s temenikom. Mejni zidec in podstrešni venec sta
profilirana.
Stavba s konca 19. stoletja obvladuje prehod s trga v Malgajevo
ulico in oblikuje pomemben element starega mestnega jedra. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Merilo |
1:1000 |
|
18.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7660 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 5 |
Lokacija: |
Parc. št.: 173/1 k.o. Ravne. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Enonadstropna stavba z opečno streho stoji ob potoku Suha.
Glavna fasada s potlačeno polkrožnim portalom ima neusklajeno
osno členitev. Stranska fasada ob potoku je triosna in brez
okrasja. Notranjost je delno obokana. Zalomljeni tloris, ki se
prilagaja komunikaciji, kaže na srednjeveški izvor hiše, ki pa
zaradi neprimerno obdelane zunanjščine ni viden.
Danes objekt s svojo stavbno maso determinira ambient na desnem
bregu Suhe. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Merilo |
1:1000 |
|
19.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7661 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 11 |
Lokacija: |
Parc. št.: 277/1, 277/2 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Enonadstropno, prostostoječo stavbo iz 19. stoletja pokriva
dvokapna opečna streha s čopi. Asimetrična glavna fasada ima
urejen stolpasti, plitvi rizalit s pločevinasto strešico. V
drugo os je umeščen polkrožno zaključen portal z rustificirano
obrobo. Okna imajo gladke okvirje, vogali stavbe pa so
poudarjeni s šivanimi robovi v ometu. V pritličju so urejene
neustrezne izložbene odprtine. V notranjosti je ohranjena
križnogrebenasto obokana veža.
Stavba predstavlja mogočno in kvalitetno arhitekturo z delno
ohranjenimi elementi, ki kažejo na njen srednjeveški izvor. S
svojo pojavnostjo tvori pomemben sestavni del mesta. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Merilo |
1:1000 |
|
20.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7658 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Župnišče |
Lokacija: |
Parc. št.: severni del 328/1, severni del 329 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Enonadstropna prostostoječa stavba s trapezasto opečno streho
stoji severovzhodno od cerkve sv. Egidija. Štiriosno glavno
fasado členi pravokotni portal v drugi osi. Na dvoriščni strani
je urejen »erker«. Stranski fasadi sta dvoosni. Sicer gladke
fasade krasijo enostavne okenske obrobe.
Stavba iz okoli leta 1700 je bila v 19. stoletju močno
predelana, vendar je ohranila svojo prostorsko determinanto, saj
še vedno tvori pomemben poudarek cerkvenega ambienta. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Merilo |
1:1000 |
|
21.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
3397 |
Ime enote: |
Strojna - Cerkev sv. Urha |
Lokacija: |
Parc. št.: *1, 3 k.o. Strojna. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Cerkev sv. Urha stoji na vrhu Strojne, na nadmorski višini 1054
m. Obdaja jo pokopališče z obzidjem, znotraj katerega se nahaja
tudi kapela. Arhivskih podatkov o nastanku cerkve skorajda ni.
Župnijska kronika navaja, da je bila stara cerkev leta 1848
prezidana in povečana.
Cerkveno zasnovo tvori pravokotna ladja, visok neogotski zvonik
s šivanimi robovi in pločevinasto streho na zahodni strani,
južna zakristija ter nižji in ožji, tristrano zaključen
prezbiterij s predelano streho iz pločevine. Fasade členijo
večinoma pokončno pravokotne odprtine z izjemo polkrožno
zaključenega portala pod zvonikom.
Enoladijska notranjščina ima kapast obok z oprogami, od koder
vodi polkrožno zaključen slavolok v prav tako kapasto obokan
prezbiterij. Zlasti velja izpostaviti baročno cerkveno opremo -
glavni oltar iz leta 1774 z dvojnim tabernakljem je delo Jožefa
Gotliba Reinnerja iz Velikovca. Posvečen je sv. Urhu, ki je
upodobljen v škofovski opravi. Ob njem se nahajata še kipa sv.
Janeza Krstnika in sv. Jakoba. Oba stranska oltarja sta nekoliko
mlajša. V levem se nahajata kipa sv. Helene in sv. Magdalene.
Cerkev je leta 1904 v celoti poslikal Alojzij Pronegg iz
Arnfelsa na Štajerskem.
Navzven historično popolnoma predelana cerkev se v svoji
notranjosti predstavi kot harmonična celota, katere arhitekturo
dopolnjujejo poslikave in bogata baročna oprema. Cerkev
predstavlja skupaj z obzidanim pokopališčem in kapelo pomemben
krajinski poudarek, katerega dodatno krasita obe lipi ob južnem
delu obzidja. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Opis vplivnega območja spomenika: |
Parc. št.: *2, *4, *49, 1, 2, 5/1, 5/2, 6, 7/1, 7/2, 8/1, 8/2,
9, 10/1, 10/2, severni del14/1, severovzhodni del 40, 54/3,
54/4, 380, 397/3, južni del 657, vzhodni del 658/1, 658/2,
severni del 662, k.o. Strojna. |
Opis varstvenega režima za vplivno območje:
|
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in
izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente
spomenika. |
Merilo |
1:2880 |
|
22.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
702 |
Ime enote: |
Strojna - Domačija Janež |
Naselje: |
Strojna |
Hišna številka: |
14 |
Lokacija: |
Parc. št.: *36, *37, 269, 270, 272, zahodni del 278, osrednji
del 657 k.o. Strojna. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Hiša, skedenj, kašča in ostala gospodarska poslopja so izjemen
primer ljudskega stavbarstva in predstavljajo enkratno pričo o
načinu življenja v preteklosti (17. do 19. stoletje).
Zanimiva je hiša, ki preseneča z drznimi prostorskimi rešitvami
in smotrno, v tradiciji ukoreninjeno obliko (v dimenzijah
prostorov se še sluti nekdanja dimnična tradicija), z ohranjeno
črno kuhinjo s slopastim stebrom, ki nosi obok, z lesenimi
rustikalnimi stropi in številnimi posameznimi arhitekturnimi
detajli ter opremo in pohištvom. Tudi velik skedenj in kašča sta
tipični, zelo kvalitetni stavbi te vrste.
Domačija Janež na Strojni je redek primer velike samotne
domačije in arhitekture bogatega kmeta. Je ena najstarejših v
celoti ohranjenih domačij na Slovenskem Koroškem. Skrbno in lepo
oblikovana poslopja ter posamezni detajli pričajo o
domiselnosti, znanju in oblikovalskem čutu graditeljev. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
·
posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
23.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7705 |
Ime enote: |
Strojna - Domačija Požeg |
Naselje: |
Strojna |
Hišna številka: |
12, 13 |
|
|
Lokacija: |
Parc. št.: *42/1, *42/2, *42/3, 290, severni del 291, 294, 295,
južni del 298, jugozahodni del 301/1, 301/2, 302, južni del
311, južni del 671, severni del 673 k.o. Strojna. |
Utemeljitev
razglasitve: |
V pobočje locirano samotno domačijo sestavljajo: gospodarsko
poslopje, kašča, preužitkarska hiša in nova stanovanjska hiša,
ki je nadomestila staro, leseno, ki je bila datirana z letnico
1733. Lesena preša, ki je stala pod strešnim napuščem, stoji
danes ob poti pri gospodarskem poslopju. Gospodarsko poslopje je
na T oblikovano leseno, delno zidano večje poslopje, opremljeno
z značilnim dovoznim mostom. Kašča je v kletnem delu zidan, v
zgornjih dveh etažah lesen objekt, ki ga pokriva dvokapna,
čopasta skodlasta streha. Prav tako lesena, delno zidana je
preužitkarska hiša, opremljena z lesenim gankom.
Objekti, razen nove hiše, so značilne stavbe koroškega
ljudskega stavbarstva, locirani na dominantni legi nad cesto. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
·
posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
24.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7706 |
Ime enote: |
Strojna - Mežnarjev skedenj |
Naselje: |
Strojna |
Hišna številka: |
18 |
Lokacija: |
Parc. št.: *2 k.o. Strojna. |
Utemeljitev
razglasitve: |
V neposredni bližini cerkve stoji pod cesto leseno, delno iz
kamna zidano gospodarsko poslopje, ki ga pokriva strma dvokapna
čopasta skodlasta streha. Skedenj ima tipični dovozni most.
Zanimivi in umetelno izdelani so tesarski detajli: čelne rozete,
stebri in konzole.
Skedenj je tipičen in dobro ohranjen gospodarski objekt iz 19.
stoletja in predstavlja kvaliteten etnološki spomenik. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
·
posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
25.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7707 |
Ime enote: |
Strojna - Oplazova kašča |
Naselje: |
Strojna |
Hišna številka: |
21 |
Lokacija: |
Parc. št.: vzhodni del 29/2 k.o. Strojna. |
Utemeljitev
razglasitve: |
V okviru samotne domačije je ohranjena kašča. V kletnem delu iz
kamna zidana kašča ima dvoetažni leseni zgornji del z značilnim
gankom. Pokriva jo strma dvokapna, čopasta skodlasta streha.
Vhod v kaščo je polkrožno zaključen. Pod podaljšanim napuščem
stoji lesena preša. Klet, ki je služila za hrambo mošta je
obokana. Kašča je na tramu datirana z letnico 1812.
Kvalitetno ohranjena kašča, ki izvira iz 19. stoletja,
predstavlja izjemen etnološki spomenik. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju
in varovanju spomeniških lastnosti;
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
26.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
28087 |
Ime enote: |
Tolsti Vrh - Vidrihova kašča |
Naselja: |
Tolsti Vrh |
Hišna številka: |
44 |
|
|
Lokacija: |
Parc. št.: jugovzhodni del 108 k.o. Tolsti vrh. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Kašča, ki stoji v okviru večje samotne domačije je postavljena
na pobočju nad stanovanjsko hišo. Dvoetažno leseno stavbo z
značilnim gankom, ki je v kletnem delu zidana iz kamna, pokriva
strma dvokapna čopasta skodlasta streha. Na tramu je vrezana
letnica 1871.
Kašča je izvirno in kvalitetno ohranjen objekt ljudskega
stavbarstva. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju
in varovanju spomeniških lastnosti;
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
|
Merilo |
1:2880 |
|
27.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba:
|
EŠD: |
7713 |
Ime enote: |
Zelenbreg - Račlova kašča |
Naselje: |
Zelenbreg |
Hišna številka: |
11 |
Lokacija: |
Parc. št.: vzhodni del *16 k.o. Zelenbreg. |
Utemeljitev
razglasitve: |
V okviru domačije je ohranjena velika, lepo oblikovana kašča. V
kletnem delu je grajena iz kamna. Lesen, dvoetažni zgornji del
obkroža gank, ki sloni na bogato oblikovanih konzolah. Skrbno
izdelani so tudi stebri in ograja ganka. Bruna so posneta na
ajdovo zrno. Vhodi v kaščo so polkrožni, robovi so dekorativno
oblikovani. Na zunanjem tramu je vrezana letnica MDCCCLVI. Kaščo
pokriva strma, dvokapna čopasta, skodlasta streha. K stenam
kašče sta prislonjeni dve veliki preši.
Kašča je nastala razmeroma pozno in izraža voljo po
reprezentativnosti, ki se kaže v predimenzioniranju stare
zasnove in kopičenju okrasja. Je kvaliteten primer ljudskega
stavbarstva. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
- varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih,
likovnih ter ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti
in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
- posebno varovanje zunanjščine kašče, njenih stavbnih prvin,
gradbene substance ter posameznih arhitekturnih in likovnih
členov ter detajlov, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva in
opreme;
- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik, ohranjanju
in varovanju spomeniških lastnosti;
- v območju spomenika ni dovoljeno posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
IV. Stavba s parkom
|
|
28.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi stavba s parkom:
|
EŠD: |
7643 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem – Grad Ravne |
Lokacija: |
Parc. št.: 587, 591, 592, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 599,
600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612,
613, 614, 615, 616, 617, 735, 736, 737, 738, 739, 740, 741, 742,
743, 744, 745, 746, 747, 748, 749, 750/1,750/2, 1211 k.o. Ravne
na Koroškem. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Grad stoji jugozahodno od strnjenega naselja Ravne, na robu
velikega parkovnega kompleksa. Sestavljajo ga osrednji
renesančni objekt, baročna grajska kapela in nekdanja
gospodarska poslopja na južni oziroma severni strani (nekdanja
konjušnica). Grad je dobil današnjo neobaročno podobo leta 1863,
ko je bil v lasti grofov Thurn – Valsassina. Isto leto so ob
njem uredili park, ki je edina ohranjena historična
vrtnoarhitekturna površina v občini in ena redkih na Koroškem. V
tem času je bil neposredno ob gradu urejen formalni vrt. Na
naravnem pomolu pa je park oblikovan v krajinskem slogu, zasajen
v glavnem z bukovimi (Fagus sylvatica) drevesi. Ob poti proti
Prevaljam je zasajen drevored divjega kostanja.
V drugi polovici 20. stoletja je bil preoblikovan glavni vhod in
izdelani lestenci za knjižnico. Leta 2004 je bil grad v celoti
obnovljen, vključno z zunanjo ureditvijo. Obnova grajskega jedra
je potrdila domnevo o njegovem nastanku v 16. stoletju.
Grad odlikuje razgibana tlorisna zasnova, ki jo sestavljajo
osrednji renesančni objekt z baročno grajsko kapelo in nekdanja
gospodarska poslopja. S svojo neobaročno podobo, zaokroženo s
parkom, tvori kvaliteten grajski ansambel. Z obnovo gradu se je
ohranil pomemben kulturni spomenik, ki je z ustrezno vsebino
ustvaril zanimiv ambient kulturnega dogajanja v mestu.
Sredi zelenice v grajskem parku stoji spomenik Prežihovemu
Vorancu, delo akademskega kiparja Draga Tršarja. Spomenik je
ogromna bronasta gmota z graviranimi Prežihovimi izbranimi
mislimi. Predstavlja drevo, morda ogromen list, iz njega pa
izstopa pisateljev obraz, ki se zazira proti Uršlji gori.
Na severnem robu grajskega parka, tik ob regionalni cesti Ravne
– Prevalje, stoji utrdbeni objekt Rupnikove linije. Predstavlja
ohranjen železobetonski bunker, sestavni del šestega sektorja
linije, ki je potekal med Koroško in Mariborom. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in
reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Poleg tega velja tudi splošni varstveni režim za
vrtnoarhitekturno dediščino, ki prepoveduje:
·
spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo;
·
uničevati ali poškodovati drevje in/ali grmovje (veje, debla,
korenine);
·
uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtno arhitekturne
objekte, ki so sestavni del oblikovne zasnove (skulpture,
vodnjaki, portali);
·
spreminjati ekološke pogoje (talne, mikroklimatske), ki so
potrebni za obstoj in razvoj dreves in grmovja (npr. zviševanje
ali zniževanje talne vode, odpiranje gozdnih sestojev,
spreminjati osončenosti dreves in grmov, odkopavanje ali
zasipavanje terena);
·
graditi na oblikovani zeleni površini stavbe, poti ali naprave,
ki niso v skladu z njenimi značilnostmi;
·
spreminjati okolico oz. posegati v varovano območje oblikovane
naravne dediščine tako, da bi bila ta prizadeta ( npr. zapiranje
pogledov, obzidava, postavljanje energetskih vodov, reklamnih in
drugih tabel);
·
napeljevati žične in druge energetske vode čez oblikovano zeleno
površino;
·
izvajati množične prireditve;
·
onesnaževati tla in zrak ter odlagati odpadke.
Po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe je izjemoma
mogoče:
·
spreminjati sestav ter namembnost posameznih delov in površin
(npr. zasaditev jas ali trat, spremeniti trate v grede);
·
izvajati zavarovalna dela in postavljati naprave za zavarovanje
(ograje, zidovi);
·
spreminjati potek in obliko poti;
·
postavljati klopi, luči, tabel, urejati počivališča in
razgledišča;
·
obnavljati ali postavljati stavbe in naprave, ki so povezane z
vzdrževanjem oblikovane zelene površine (rastlinjake,
drevesnice, gospodarska poslopja);
·
polagati podzemeljske cevne in energetske vode (vodovod,
plinovod, kanalizacijske cevi, električne in telefonske kable).
Za drevorede velja varstveni režim za drevorede, ki prepoveduje:
·
uničevati ali poškodovati drevje (veje, debla, korenine);
·
spreminjati oblikovano zasnovo drevoreda (npr, zasajati nova
drevesa);
·
spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebno za razvoj in obstoj
drevja (zviševanje ali zniževanje nivoja talne vode, zniževanje
ali nasipavanje terena, odkopavanje korenin, zasipavanje debel);
·
izvajati takšna gradbena dela, ki lahko prizadenejo posamezna
drevesa ali drevored v celoti (npr. miniranja, vibracije,
izkopi).
Po predhodnem soglasju pristojne službe je izjemoma mogoče:
·
napeljevati žice (npr. električne, telefonske) in cevne vode
(npr. plinovod, vodovod);
·
obnavljati drevored z dosajevanjem ustreznih dreves;
·
uvajati ali ohranjati omejen promet skozi drevored. |
Merilo |
1:1000 |
|
V. Drugi objekti in naprave |
29.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi kompleks tehniške
dediščine:
|
EŠD: |
7752 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Stara železarna |
Lokacija: |
Parc. št.: 481/2, 481/23 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Kompleks Stare železarne tvorijo trije objekti.
Krčilno kovačnico, imenovano tudi štauharija, so zgradili sredi
prve svetovne vojne za potrebe vojaške industrije. V njem so
izdelovali granate za avstrijsko mornarico. Po vojni so
proizvodni program spremenili ter tu izdelovali podkve in
vzmeti, v 90. letih 20. stoletja pa različne odkovke.
Objekt je pritlična dvoranska zgradba, ki so jo pozneje
dograjevali. Obodni zidovi so zidani iz opečnih zidakov.
Konstrukcijske ojačitve se kot pilastri kažejo na glavni fasadi.
Na južni strani je objekt dvignjen zaradi boljšega
prezračevanja. Nad delom, kjer so nameščena kovaška ognjišča, je
na južnem delu strehe še dodatna prezračevalna konstrukcija. V
notranjosti prostora so v liniji razporejeni armiranobetonski
stebri v razmaku 4,5 metra. Na njih in na pilastrih vzhodne
notranje stene leži žerjavna proga.
Zunanjost objekta je skromna. Fasada je obložena z vidno opeko,
ki jo členijo pilastri v enakomernem ritmu nosilne konstrukcije.
Okna so velika, sestavljena. Fasade so zasnovane osnosimetrično,
toda simetrijo motijo predvsem poznejše dozidave
Perzonal, večstanovanjska hiša, je ena najstarejših ohranjenih
delavskih večstanovanjskih objektov pri nas. Zgrajen je bil med
leti 1870 in 1872 v neposredni bližini obratov Thurnove jeklarne
in cerkve svetega Antona.
Hiša je pomembna priča o razmerah, v katerih je živelo
železarsko delavstvo. Objekt je zasnovan v treh etažah z
dvignjenim pritličjem in dvema nadstropjema. V sredini
jugovzhodne fasade ima stopnišče, ki je odprto, a pokrito. Levo
in desno je »gank«, s katerega je dostop v posamezna stanovanja.
Večina stanovanj za delavce je obsegala kuhinjo in sobo,
izjemoma dve sobi. Ob hiši so bile še skupna pralnica, prostor
za peko kruha ter vrtički za zelenjavo.
Nosilna konstrukcija objekta je opečna, prav tako predelne
stene, stropi so leseni. Lesena je tudi podporna konstrukcija
ganka, ki ima v nadstropjih sicer železno ograjo, ki je verjetno
novejšega datuma.
Stavba je skromno oblikovana, okrasja praktično ni, razen v
ometu izdelanih sklepnikov nad vratnimi in okenskimi odprtinami
ter preprostih tankih opečnih vencev vzdolž fasade.
Laboratorij, je bil postavljen predvidoma v obdobju po prvi
svetovni vojni. Pritlična stavba je grajena iz opeke, strešna
konstrukcija je lesena, krita je z opečnimi zarezniki. Fasada je
opečna. V notranjosti je bil objekt močno prezidan.
Kompleks stare železarne predstavlja najstarejši, še avtentični
del nekdanje železarne in je pomemben vir za proučevanje
železarske tradicije v širšem prostoru. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje zgodovinskih, kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter
drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik;
·
prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb,
arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
·
prepoved posegov na dvorišču z dograjevanjem objektov ali
spreminjanjem njegove tlorisne vizualne podobe, razen
vzdrževalnih del;
·
v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. |
Merilo |
1:1000 |
|
VI.
Spominski objekti |
|
30.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
Popravek EŠD: |
7664 |
Ime enote: |
Dobja vas - Znamenje pri hiši Dobja vas 88 |
Lokacija: |
Parc. št.: 150/1 k.o. Dobja vas. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Slopno znamenje z dvema poslikanima nišama stoji pri hiši Dobja
vas št. 88. Členi ga močno profiliran mejni zidec in enak
podstrešni venec. Prekrito je s streho iz skodel.
Zgodnjebaročno znamenje iz 17. stoletja s kvalitetno poslikavo
tvori pomemben prostorski poudarek.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in
reklam. |
Merilo |
1:1000 |
|
31.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
28066 |
Ime enote: |
Dobrije - Spomenik Franju Malgaju in tovarišem, ki so padli v
borbah za Koroško 1918 – 1945 |
Lokacija: |
Parc. št.: 443/2, 57/2 k.o. Koroški Selovec. |
Utemeljitev
razglasitve: |
V brezovem gaju nad Blatnikovo domačijo je 6. 5. 1919 padel
Franjo Malgaj (1894-1919), slovenski častnik, pesnik in borec za
severno mejo. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924
postavljen spomenik, ki pa so ga nacisti leta 1941 razbili in
uničili. Leta 1947 je bil na istem mestu postavljen nov
spomenik, ki je bil 1968. leta postavljen ob regionalno cesto
Ravne – Dravograd, na današnjo lokacijo pa je bil prestavljen
leta 2010..
Posmrtno je bil Malgaj leta 1920 odlikovan z visokim
jugoslovanskim odlikovanjem, s Karađorđevo zvezdo z meči 4.
stopnje. Spomenik je poleg Malgaju posvečen tudi borcem za
severno mejo in borcem NOB.
Spomenik predstavlja pomemben pomnik na dogodke po prvi svetovni
vojni, ko se je na tem območju izoblikovala državna meja in na
dogodke v drugi svetovni vojni, kjer so na tem območju potekali
zaključne vojaške operacije. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s
postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z
nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam;
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
|
Merilo |
1:2880 |
|
32.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
7727 |
Ime enote: |
Koroški Selovec - Spomenik NOB |
|
|
Lokacija: |
Parc. št.: severovzhodni del 366 k.o. Koroški Selovec. |
|
|
Utemeljitev
razglasitve: |
Pri domačiji Vrhnjak stoji spomenik kvadrataste oblike.
Sestavljajo ga granitni kosi. V sredini je vzidana bronasta
plošča z napisom:
Tu je konec mučeniške poti naše
sami jame smo si izkopali
padli vanje seme smo svobode vaše
Sedem talcev, 12. 1. 1945
Spomenik je posvečen sedmim talcem, ustreljenim v neposredni
bližini v gozdu na Vrheh. Spomenik so odkrili leta 1969.
15. decembra 1944 so gestapovci s tovornjakom pripeljali v
Dobrije sedem talcev iz dravograjskih zaporov. Naprtili so jim
zaboje z municijo, da so jih peš in bosi nesli k sv. Neži na
Vrhe. Tam so jih zverinsko mučili in nato v gozdu pobili.
Spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke iz druge
svetovne vojne. |
|
|
Opis varstvenega
režima: |
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
|
Merilo |
1:2880 |
|
33.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
7728 |
Ime enote: |
Kotlje - Spomenik in grobišče NOB pri Rimskem vrelcu |
Lokacija: |
Parc. št.: osrednji del 441 k.o. Kotlje. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Severno od Rimskega vrelca, ob cesti proti Ivarčkemu jezeru
stoji sredi gozda spomenik posvečen pobitim in tu pokopanim
žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik sestavljajo podstavek,
granitna skala in napisna plošča s peterokrako zvezdo.
Na plošči je napis:
V policijski postojanki so bili zverinsko mučeni in pobiti ter
tu pokopani: Apohalova Mica, Kotnikov Gustl, Rožankov Anza,
Rožankov Zep in neznani talci.
Leta 1943 je bil v Kotljah partizanski miting. V znak maščevanja
so Nemci aretirali nekaj domačinov in jih nato zverinsko mučili
v policijski postojanki na Rimskem vrelcu. Tako so križali z
glavo navzdol Rožankovega Anzana, ostale pa mučili do smrti.
Spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke iz druge
svetovne vojne. |
Opis varstvenega
režima: |
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
|
Merilo |
1:1000 |
|
34.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
7731 |
Ime enote: |
Podgora - Sedež okrožja KPS Dravograd na Kozarnici |
Lokacija: |
Parc. št.: južni del 193/1 k.o. Podgora. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Na Kozarnici, visoko pod Uršljo goro, sta se ohranili dve leseni
brunarici, v katerih je bil v času NOB sedež okrožja KPS
Dravograd. Brunarici so leta 1980 pričeli obnavljati. V
notranjosti so uredili stalno razstavo.
Od decembra 1944 pa do osvoboditve je bil na Kozarnici sedež
okrožja KPS Dravograd. S svojimi političnimi in vojaškimi
odločitvami je odločilno vplival na potek NOB na Koroškem.
Glede na pomen sedeža in samega delovanja, predstavljata
postojanki pomemben del zgodovine II. svetovne vojne na
Koroškem. |
Opis varstvenega
režima: |
Varujemo obnovljene barake in spominsko razstavo. |
Merilo |
1:2880 |
|
35.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
7730 |
Ime enote: |
Podgora - Partizanska bolnišnica Mirta |
Lokacija: |
Parc. št.: južni del 91/1 k.o. Podgora. |
Utemeljitev
razglasitve: |
V Rožankovem gozdu v Podgori na severnem pobočju Uršlje gore še
danes stoji lesen objekt - nekdanja bolnišnica Mirta. Zaradi
dotrajanosti so objekt obnovili, najprej leta 1975, nato pa še
1980.
Poleti 1944 je Rožankov sin Fika zgradil pod sistemom zemljanke
prehodno partizansko bolnišnico. V njej se je zdravila tudi
njegova sestra Mirta, zato je po njej bolnišnica dobila ime. Do
konca vojne se je v njej zdravilo precej partizanov iz bližnje
in daljne okolice. Zraven pomembnosti same partizanske sanitetne
oskrbe, je prav tako treba poudariti zaslugo okoliškega
prebivalstva, zlasti pri pravočasnem obveščanju o nevarnosti,
oziroma sami zaščiti lokacij partizanskih bolnišnic.
Spomenik predstavlja spomin na humanitarno dejavnost v času
druge svetovne vojne na tem območju. |
Opis varstvenega
režima: |
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. |
Merilo |
1:2880 |
|
36.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
7729 |
Ime enote: |
Podgora - Spomenik NOB |
Lokacija: |
Parc. št.: 185, severni del 191/1 k.o Podgora. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Na travniku blizu Jurčkove domačije stoji spomenik NOB. Zgrajen
je iz polkroglo sezidanih granitnih kock, prislonjenih na veliko
granitno skalo, na katero je z vsake strani pritrjena po ena
okrogla jeklena plošča z napisom: Ko greš na goro tu postoj - v
svobodo pot ti pisal partizan je tu s krvjo - 1944. Spomenik so
odkrili leta 1957.
Decembra 1944 so Nemci napadli Jurčkovo domačijo, kjer so se
zadrževali partizani. V boju so padli štirje partizani, dva pa
so Nemci ujeli. Odpeljali so tudi gospodarja in njegovega sina.
Spomenik predstavlja spomin na tragične dogodke iz druge
svetovne vojne. |
Opis varstvenega
režima: |
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
|
Merilo |
1:2880 |
|
37.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
14062 |
Ime enote: |
Podkraj pri Ravnah - Avguštinovo znamenje |
Lokacija: |
Parc. št.: jugozahodni del 525 k.o. Navrški vrh. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Znamenje kvadratnega tlorisa členijo štiri polkrožno zaključene
niše z ostanki nekdanjih poslikav. Sestavljeno je iz kamnitega
nastavka ter zgornjega, širšega dela, ki je od spodnjega ločen
s konkavnim robom. Znamenje prekriva piramidasta strešica iz
»šintlov«..
Baročno znamenje iz 18. stoletja tvori pomembno prostorsko
dominanto krajine. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
38.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
577 |
Ime enote: |
Preški Vrh - Prežihova bajta |
Lokacija: |
Parc. št.:, *33, 264/2, , 264/8, južni del 264/6, severni del
264/7, 264/8, 264/9, 264/10, 264/13 k.o. Preški vrh. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Na Preškem Vrhu nad Kotljami stoji stara kmečka hiša »cimprača«,
v kateri so nekoč stanovali Vorančevi. Zaradi dotrajanosti
objekta je bila potrebna rekonstrukcija. V obnovljenem objektu
je urejena spominsko - etnografska zbirka Vorančev muzej.
Severozahodno nad Kotljami se dviguje nizki Preški Vrh. Dobrih
deset let so bili Prežihovi starši tam najemniki na gruntu. Po
desetih letih je Prežihov oče prihranil toliko, da je kupil
Prežihovo bajto, ki je sedaj preurejena v spominski muzej.
Bajta je značilna koroška stavba, ki nas z urejeno notranjostjo
spominja na značilno okolje Prežihove mladosti.
Tik nad Prežihovo bajto stoji mogočen bronast Prežihov spomenik,
ki ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič.
Sestavni del zaščitenega območja predstavlja tudi gospodarsko
poslopje.
Prežihova bajta priča o življenju malih kmetov v začetku 15.
stoletja. To se odraža v arhitekturnem izrazu samega objekta
(etnološke značilnosti).
Hiša ima memorialni značaj, saj je neločljivo povezana z
življenjem in delom pisatelja Prežihovega Voranca. |
Opis varstvenega
režima: |
Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti.
|
Merilo |
1:1000 |
|
39.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
30194 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Spomenik NOB |
Lokacija: |
Jugozahodni del parc. št. 341/1 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
V osrednjem križišču – krožišču (Dravograd – Ravne – Prevalje in
Ravne – Kotlje), stoji spomenik, posvečen vsem znanim in
neznanim junakom II. svetovne vojne – borcem
narodnoosvobodilnega boja, ki so se borili za osvoboditev izpod
nacifašističnega jarma. Spomenik, delo akademskega kiparja Petra
Hadži Boškova iz leta 1977, predstavlja šest metrov visoka
skulptura iz nerjavečega ravenskega jekla. Na spomeniku je
napis: »Nikoli ne bomo pozabili 1941 – 1945 nikogar ne bomo
pozabili.«
Za tiste čase moderno oblikovan spomenik ima za kraj globok
zgodovinski in simbolni pomen ter predstavlja pomembno dominanto
v prostoru. |
Opis varstvenega
režima: |
·
trajno varovanje in ohranitev kulturnih, umetnostnih,
arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot
spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
varovanje vseh vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
·
prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin
spomenika, ki so ovrednotene kot del spomenika;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
spomenika po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov. |
Merilo: |
M = 1: 1000 |
|
40.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
7676 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Kapelica ob Suhi |
Lokacija: |
Parc. št.: vzhodni del 168/2 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Kapelica stoji na Trgu svobode, ob mostičku čez potok Suha. Gre
za kapelico zaprtega tipa z baldahinasto streho in polkrožno
zaključeno nišo na glavni fasadi. V notranjosti stoji baročni
kip sv. Janeza Nepomuka.
Kvalitetna arhitektura predstavlja pomembno prostorsko dominanto
Trga svobode in tvori skupaj s potokom svojevrsten ambient.
|
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam. |
Merilo |
1:1000 |
|
41.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
14070 |
Ime enote: |
Stražišče - Bromanova kapelica
|
Lokacija: |
Parc. št.: jugovzhodni del 183 k.o. Stražišče. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Kapelica z baldahinasto streho stoji južno od domačije Broman.
Glavno fasado členi šilastoločna vhodna odprtina z močno
profiliranim robom, dvema trebušastima polstebroma in prav tako
močno profiliranim fasadnim čelom. Na stranskih fasadah se
pojavljajo tri polkrožno zaključene slepe niše, sloneče na
pilastrih. Fasade krasi izrazito profilirana ornamentika,
izražena tudi z geometrijskimi formami. V rahlo obokani
notranjščini, z vidnimi ostanki nekdanjih poslikav, se nahaja
plastika Križanega. Tla prekriva opečni tlak.
Neogotska kapelica, nastala ob koncu 19. stoletja, tvori skupaj
z mogočno lipo kvalitetno ambientalno komponento. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
42.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi spominski objekt:
|
EŠD: |
7677 |
Ime enote: |
Strojna - Žerovnikova kapela |
Lokacija: |
Parc. št.: 106/2 k.o. Strojna. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Kapela pravokotnega tlorisa stoji zahodno od domačije Žerovnik,
Strojna 27. Prekriva jo piramidasta lesena streha iz »šintlov.
Členi jo potlačeno polkrožna niša glavne fasade, manjše
poslikane stranske niše, konkavni podstrešni venec in gladek
venčni zidec. Rahlo obokana notranjščina je poslikana s prizorom
Križanja.
Baročna kapela iz 18. stoletja predstavlja bistven sestavni del
kulturne krajine. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
pred in na spomenik je prepovedano postavljati nosilce
infrastrukture in reklam. |
Merilo |
1:2880 |
|
VII.
Naselja ali njihovi deli |
|
43.
člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naselbinsko območje:
|
EŠD: |
7636 |
Ime enote: |
Ravne na Koroškem - Trško jedro |
Lokacija: |
Parc. št.: 167, 168/1, 168/2, 169/1, 169/2, 170, severni del
257/1, 260/10, 260/4, 260/6, 260/7, 260/8, 267, 268, 269, 270/1,
271/1, 271/2, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 271/7, 272/1, 272/2,
273, 274/1, 274/2, 274/3, 274/4, 275/1, 275/2, 276, 277/1,
277/2, 278, 279/1, 279/2, 280, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4,
281/5, 281/6, 282, 283/1, 283/2, 284/1, 284/2, 284/3, 284/4,
285, 286, 288/2, 288/3, 289/1, 289/5, 293, 294, 295, 296/1,
296/2, 297/1, 297/2, 298/2, 298/3, 298/4, 299/1, 299/2, 300/1,
300/2, 301/1, 301/3, 301/4, 301/5, 302, 303, 304, 305, 306, 307,
308, 309, 310, 311, 312, 313, 314/1, 314/2, 315, 318/6, 318/7,
318/8, 318/9, 318/10, 318/11, 319, 320, 321, 322, vzhodni del
323/1, 324, 325, 326, 327, 328/1, 328/2, 329, 330, 331, 332/1,
332/2, 333/1, 333/2, 333/3, 333/4, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8,
333/9, 333/10, 334/1, 334/2, 334/3, 334/4, 336/2, 338/1, 347,
348, 349, 350, 352/1, 352/2, 353/1, 353/2, 354/2, 354/3, 345/4,
355/1, 355/2, 355/3, 355/4, 356, 357/1, 357/2, 358/1, 358/2,
359/1, 359/2, 359/5, 360, 3611, 361/2, , 362, 363, 364/1, 364/2,
365/1, 365/2, 366/1, 366/2, 367, 368, 369/10, 369/11, 369/2,
369/3, 369/4, 369/5, 369/8, 369/9, 370/1, 370/10, 370/11,
370/12, 370/13, 370/14, 370/15, 370/2, 370/5, 370/6, 370/7,
370/8, 371/2, 381, 382, 383, 384, 385, 386/1, 386/2, 386/3,
386/6, 387, 388, 389, 390, 391/2, 391/3, 391/4, 391/5, 391/7,
391/8, 392, 393, 394, 395, 396/1, 396/2, 396/3, 397/1, 397/2,
398/1, 398/2, 399/1, 399/2, 400/1, 400/2, 400/3, 401, 402, 403,
404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414, 415, 416,
417/2, 417/3, 417/4, 418, 419, 420/1, 420/2, 420/3, 421, 422/1,
422/2, 422/3, 1172/7, vzhodni del 1201, 1206, severni del 1208,
severni del 1228 k.o. Ravne. |
Utemeljitev
razglasitve: |
Naselje z izrazitim starim mestnim jedrom se razprostira na
področju med Suho in Mežo ter južnim robom Trga svobode.
Področje obsega Malgajevo ulico, Staro ulico, Ob Meži,
Partizansko cesto, Prežihovo ulico in osrednji mestni prostor
Trg svobode. Župna cerkev sv. Egidija in grad Javornik
predstavljata glavni dominanti mesta.
Območje Raven na Koroškem je bilo naseljeno že pred letom 1007.
Razvoj srednjeveške naselbine je povezan z bamberško škofijo, ki
je postala njena lastnica na začetku 11. stoletja. Prvi podatek
o obstoju Guttensteina pa sega v leto 1248, ko se omenjajo
njegovi upravniki, po katerih je naselbina dobila ime. Guštanj
je bil sprva vezan na grad istega imena. Večji razcvet je
doživel v času Vovbržanov (1281 - 1322) in Auffensteinov, ki so
Guštanj povzdignili v trg (1361). Trg je kmalu postal sedež
deželnega sodišča. Za Auffensteini so postali lastniki ozemlja
Habsburžani, v 16. stoletju Hebenstreiti, v 17. stoletju Thurn
-Valsassini. 18. stoletje je zaznamoval pričetek razvoja
manufakturnih dejavnosti (fužine, žebljarne). Žal je stari
Guštanj leta 1854 prizadel močan požar. 1954 so Ravne na
Koroškem pridobile status mesta.
V mestnem jedru se je ohranil srednjeveški zazidalni raster s
praznim prostorom ob Meži, kar predstavlja posebno kvaliteto
naselbinskega območja Raven. Ob tem so ohranjeni tudi nekateri
značilni gabariti. |
Opis varstvenega
režima: |
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
·
varovanje kulturnih, arhitekturnih in ambientalnih vrednot v
celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
vedut na spomenik;
·
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in
varovanju spomeniških lastnosti;
·
strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege in materialov;
·
prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, tlorise, gabarite
objekta, razen vzdrževalnih posegov;
·
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih
elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
spomenika in ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
·
za spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in
reklam;
·
pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi
zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave. |
Merilo |
1:1000 |
|
VIII.
Izvajanje odloka in nadzor |
|
44.
člen |
(katastrski načrt) |
Meje
območij
kulturnih
spomenikov
in njihovih vplivnih
območij, navedenih v tem
odloku, so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in
1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu
1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita
Občinska uprava Občine Ravne na Koroškem in Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
45.
člen |
(opravljanje strokovnih nalog) |
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov, navedenih v tem odloku,
opravlja na podlagi zakona Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna
enota Maribor. |
46.
člen |
(upoštevanje varstvenih omejitev) |
Nosilci
družbenega planiranja in uporabniki so dolžni pri oblikovanju in
sprejemanju planskih aktov upoštevati varstvene omejitve in prepovedi za
spomenike in njihovo neposredno okolico, ki se s tem odlokom varujejo
kot kulturni spomeniki v Občini Ravne na Koroškem. |
|
47.
člen |
(posegi v spomenike) |
Za
funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik,
njegove dele ali zemljišče in vplivno
območje je treba predhodno
pridobiti kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi
kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. .
Vsako nedovoljeno spremembo varovanih spomenikov po tem odloku je
potrebno vrniti v prvotno stanje v breme povzročitelja posega. |
|
48.
člen |
(določanje drugih ukrepov) |
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege,
fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika,
dostopnost spomenika za javnost in časovne
okvire dostopnosti ter
posamezne druge ukrepe določa Zakon
o varstvu kulturne dediščine.
|
Varstveni režim lahko
omejuje lastninsko pravico na
spomeniku le v
obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. |
|
49.
člen |
(dostopnost spomenikov) |
Lastnik, posestnik in upravljavec
spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti
dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme
ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove
osnovne namembnosti. |
|
50.
člen |
(opravljanje nadzora) |
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje
kulturne dediščine. |
|
IX. Prehodne in končne določbe |
|
51.
člen |
(vpis v zemljiško knjigo) |
Občina Ravne na Koroškem opravi na podlagi
tega odloka postopek vpisa razglašenih spomenikov v zemljiško knjigo.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi
status posameznega kulturnega spomenika in njegovega vplivnega območja
na parcelah. |
|
52.
člen |
(obvestilo lastnikom) |
Občina
Ravne na Koroškem v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka
obvesti o razglasitvi lastnike oziroma imetnike pravice upravljanja
spomenikov ter jih seznani z dejstvi, določenimi s tem odlokom in
zakonom. |
|
53.
člen |
(prenehanje odloka) |
Z uveljavitvijo tega
odloka
prenehajo veljati določbe
Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in
zgodovinskih spomenikov na območju Občine Ravne na Koroškem (Uradni
list Republike Slovenije št. 103/2007, 81/2009). |
54.
člen |
(pričetek veljavnosti odloka) |
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
Številka : 622-0001/2013 |
Datum :
30.09.2015 |
|
|
Občina Ravne na Koroškem |
|
dr. Tomaž Rožen, župan |
|