Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 in 108/2009), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09 in 14/10) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007–UPB) je Občinski svet Občine Piran na 28. redni seji dne 7. 9. 2010 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

DOM VODNIH ŠPORTOV

I.         PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

1.     člen

(naziv OPPN-ja in njegov izdelovalec)

(1)   S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt  Dom vodnih športov   (v nadaljevanju: OPPN).

(2)   Občinski podrobni prostorski načrt Dom vodnih športov je izdelalo podjetje PIA Studio, d.o.o., Portorož, Liminjanska cesta št. 96,  Portorož, pod številko projekta 32/2008.

2.     člen

(sestavni deli OPPN)

(1)   OPPN vsebuje besedilni in grafični del.

(2)   Besedni del vsebuje odlok.

(3)   Kartografski del OPPN vsebuje:

1. Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega plana

2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem

3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

4. Ureditvena situacija

4.a Geodetska zazidalna situacija

4.b Prerezi

5. Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez

6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

8. Načrt parcelacije

(4)   Priloge OPPN so:

1. Izvleček iz strateškega prostorskega plana,

2. Prikaz stanja v prostoru,

3. Strokovne podlage,

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6. Oovzetek za javnost

7. Program opremljanja

II.        OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3.     člen

(lega  območja in njegova meja)

(1)   Območje OPPN obsega površine znotraj ureditvenega območja naselja Portorož ter se nahaja ob morju med parkiriščem hotelov Bernardin in čolnarno Fakultete za pomorstvo in promet.

(2)   Območje, velikosti približno 6400 m², obsega naslednje parcele oziroma dele parcel:

- 1593/2, 1593/4 in 1587 v k.o. Piran,

- 7703/8, 1243/3, 1243/4 in 1243/5 v k.o. Portorož,

(3)  Komunalna infrastruktura poteka v območju OPPN ter po naslednjih parcelah izven območja OPPN: 7703/8 k.o. Portorož  ter parceli 1562 in  1560 k.o. Piran, na kateri je predvidena izgradnja transformatorske postaje.

(4)  Grafično je meja prikazana v grafičnem delu OPPN, Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, priloga št. 2.

III.      FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI      ZA DRUGE POSEGE V PROSTOR

4.     člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1)   Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni  iz grafičnega načrta št. 3 – Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.

(2)  Posegi na območju OPPN bodo na sosednja območja urejanja vplivali predvsem glede povečanja obremenitev javne gospodarske infrastrukture (cest, kanalizacije, vodovoda ipd.). Z vsemi ureditvami na območju OPPN se je treba prilagoditi tudi načrtovanim ureditvam osrednje promenade in obale.

5.     člen

(koncept ureditve OPPN)

(1)        Na vzhodnem delu ureditvenega območja je predvidena gradnja stavbe splošnega družbenega pomena – Doma vodnih športov, ki bo namenjena izvajanju športnih dejavnosti. Južno in zahodno od predvidene stavbe se uredijo manipulativne površine za potrebe jadralnega športa. Obstoječi zidan objekt, ki se nahaja na severnem delu ureditvenega območja, se ohrani oziroma se omogoči njegovo dozidavo in nadzidavo. V pasu ob obeh javnih cestah (cesta do Bernardina ter cesta Piran – Portorož) se uredijo prometne površine (pločnik in kolesarska steza) ter vsi vodi javne gospodarske infrastrukture.

(2)        Programsko in oblikovno se območje deli na tri enote:

-  območje stavbe Doma vodnih športov – stavba A,

-  območje obstoječega zidanega objekta – stavba B,

-  območje odprtih površin za potrebe jadralnega športa (manipulativne površine,       depo jadrnic).

IV.       POGOJI ZA URBANISTIČNO– ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV

6.     člen

(novogradnje in pogoji za oblikovanje objektov)

 (1)    Načrtovana je gradnja stavbe A in dograditev stavbe B.

(2)   Stavba A je v pritličju L oblike. Pritličje je sestavljeno iz dveh pravokotnikov horizontalnih dimenzij 13,00 m x 34,50 m in 11,50 m x 13,50. Prvo nadstropje, ki je predvideno samo nad delom pritličja, je horizontalnih dimenzij 10,00 m x 34,00 m. Etažnost je P+1 oziroma v enem delu samo P.

Kota pritličja poslovnih prostorov je na +2,10 m nm.v., kota pritličja hangarjev pa je na +1,65 m nm.v. Oba kota pritličja sta podana informativno. Končne kote bodo določili na podlagi ustrezno dopolnjene in potrjene hidrološko-hidravlične presoje oziroma na podlagi zahtev nosilca urejanja prostora–ARSO. Kota pritličja objekta je lahko različna glede na namembnost v objektu (hangarji oziroma poslovni prostori), pri čemer koto določi ARSO pri izdaji vodnega soglasja.

Kota ravne strehe prvega nadstropja je maks. višine 9,40 m nad koto najnižjega dela pritličja. Objekt, kjer je etažnost P+1 v vertikali, ne sme biti višji od 9,40 m.

Kota ravne strehe pritličja oziroma kota terase je maks. višine 5,50 m nad koto najnižjega dela pritličja. Objekt, kjer je etažnost P v vertikali ne sme biti višji od 5,50 m.

Nad koto strehe oziroma koto terase so lahko le posamezni manjši konstrukcijski oziroma infrastrukturni elementi (odduhi, antene, jašek dvigala, atika, ograje, sončne celice…).

(3)  Stavba A je namenjena izvajanju športnih dejavnosti. Kot dopolnilne dejavnosti so v stavbi dovoljene tudi druge poslovne dejavnosti, in sicer predvsem gostinske ter trgovske poslovne dejavnosti. Notranja razporeditev se prilagaja dejanskim potrebam.

(4) Stavba B se lahko dogradi v pravokotno obliko maks. horizontalnih gabaritov 20,00 m x 11,00 m.  Etažnost je P+M s koto pritličja na +1,6 m nm.v. Prav tako je možna nadzidava do maks. višine venca 7,60 m nm.v.

(5)  V stavbi B je predvidena dejavnost, povezana s športom.

(6)  Poruši se leseni hangar na parceli št. 1593/2 k.o. Piran, na katerem so do izgradnje novega objekta dovoljena le vzdrževalna dela. Odstraniti je treba tudi njegove priključke na gospodarsko javno infrastrukturo.

(7)   Horizontalne dimenzije stavb A in B so razvidne iz grafične priloge št. 4a–Geodetska zazidalna situacija.

(8)  Višinske kote so razvidne iz grafične priloge št. 4b–Prerezi.

(9) Na območju predmetnega OPPN ni dovoljena sprememba namembnosti v stanovanja, poslovne apartmaje in druge oblike trajnega bivanja.

7.     člen

(ureditev odprtih površin)

(1)   Ureditev odprtega prostora na območju OPPN obsega dva sklopa:

-   ureditev obcestnega prostora – pešpot in kolesarska steza,

-   manipulativna ploščad za potrebe jadralnega športa z depojem za jadrnice.

 (2)  Ob cestnem prostoru se uredi pešpot in kolesarska steza. V sklopu zunanje ureditve je predvidena zelenica, ki obdaja parkirišče. Zasaditve ne sme biti v pasu 2,00 m od osi kanalov fekalne in meteorne kanalizacije.

(3)   Južno in zahodno od objekta se uredi manipulativna ploščad za potrebe jadralnega športa in depo za jadrnice. Površini se primerno utrdita in ustrezno opremita.

(4)   Območje ob obali (med objekti in morjem) mora biti urejeno tako, da omogoča prost prehod.

8. člen

      (načrt parcelacije)

(1)        Načrt gradbenih parcel, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN (načrt št. 8), temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine.

(2)        Po realizaciji posegov se gradbene parcele v smislu funkcionalnih zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin.

V.         PROMET

9.     člen

(zasnova prometne infrastrukture)

(1)  Na območju je predvideno zgraditi celotno prometno infrastrukturo. Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega načrta  št. 5 – Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

(2)     Na območju OPPN je načrtovana izgradnja naslednjih prometnih površin:

– parkirnih površin,

– manipulativnih površin,

– površin za kolesarski promet,

– površin za peš promet.

10. člen

(organizacija prometa)

(1) Na severni strani območja je predvidena izgradnja priključka na cesto do Bernardina, in sicer kot izhaja  iz grafičnega načrta  št. 5 – Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

(2) Ob obodnima cestama, to je ob cesti Piran – Portorož ter ob cesti do Bernardina, je treba urediti pločnik in kolesarsko stezo.

(3) Za parkiranje je treba urediti parkirišče na zahodni strani stavbe B (20 PM). Možna je tudi ureditev manjše podzemne garaže.

VI.       KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

11. člen

(kanalizacija)

(1)        Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Za odvajanje komunalnih odpadnih voda je predvideno zgraditi interni fekalni kanalizacijski sistem in ga priključiti na obstoječi sistem. Na priključno kanalizacijo se bodo lahko izvedli priklopi odpadne fekalne vode, ki ustreza pravilnikom o kvaliteti odpadne vode, ki se priključuje na javno kanalizacijo.

(2)        Izgraditi je treba meteorno kanalizacijo. Padavinske vode s strešin se vodijo preko peskolovov neposredno v meteorno kanalizacijo, medtem ko se odpadna meteorna voda  s parkirišč in manipulativnih površin vodi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije odvajajo v obalno morje, ki je končni recipient padavinskih odpadnih vod.

(3)        Zagotoviti je treba varnost pred preplavitvijo (s kopne ali z morske strani). Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.

(4)        Upoštevati je treba določila naslednjih aktov:

-       Zakon o vodah (Uradni list  RS, št. 67/2002 in njegove spremembe oziroma zakon, ki bi ga nadomestil),

-       Odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih padavinskih voda (Uradne       objave Primorskih novic, št. 7/96 in njegove spremembe)

12. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)  V bližini območja je distribucijski 20 kV kablovod TP Portorož 2 – TP železarna Ravne – TP Vas Bernardin.

(2)   Za napajanje območja z električno energijo bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo za napetost 20/0,4 kV in za ustrezno nazivno moč. Za njeno napajanje bo treba zgraditi novo 20 kV kabelsko vzankanje. 

(3) Območje OPPN se bo napajalo preko nizkonapetostnega izvoda iz nove transformatorske postaje. Nizkonapetostno kabelsko omrežje mora biti izvedeno v težki radialni izvedbi s šivanjem v priključnih omarah z zaščitnimi ukrepom pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja.

(4)   Na južnem delu območja OPPN na območju promenade je predvidena izgradnja javne razsvetljave s kandelabri. Omrežje javne razsvetljave se izvede v skladu z grafičnim načrtom OPPN št. 5 – Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.

(5)   V projektni dokumentaciji je treba upoštevati:

-     Energetski zakon (Uradni list  RS, 79/99 in njegove spremembe oziroma zakon, ki bi ga nadomestil),

-     Uredbo o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, 117/02 in njene spremembe),

-     Uredbo o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, 62/03 in njene spremembe).

13. člen

(vodovodno omrežje)

(1)        Vodooskrba in požarna varnost na ureditvenem območju bo zagotovljena iz obstoječega cevovoda DN 200, ki se nahaja iz vodohrana RZ Seča 1000 m3 na koti 60,75 m.

(2)        Pri gradnji vodovodnih naprav, projektiranju objektov in priključevanju objektov na javno vodovodno omrežje je potrebno upoštevati smernice iz III. točke smernic št. SO-08/495-1-KP/kp. 

14. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1)   Priključek na javno telefonsko omrežje se bo izvedel z dograditvijo telefonske kabelske kanalizacije, ki se nahaja na ureditvenem območju.

(2)    Na ureditvenem območju bo zgrajeno tudi najsodobnejše optično omrežje, čemur je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskega priključka. 

15. člen

(ogrevanje)

(1)        Predvideno je ogrevanje na ekološko primerna goriva: elektriko, ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin oziroma utekočinjen naftni plin. Dovoljene so tudi uporabe drugih alternativnih virov energije ali ogrevanje z biomaso (peleti, sekanci itd).

(2)        Pri novogradnjah se mora zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije.

16. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1)        Na ureditvenem območju se izvede ločeni sistem zbiranja in odvoza odpadkov. Odjemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila. Načrtovana je gradnja ekološkega otoka. Odjemna mesta in ekološki otok morajo biti usklajena tudi z občinskim programom ravnanja z odpadki.

VII.     DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH POSEGOV REŠITVE IN

            UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

17. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1)   Obravnavano območje se nahaja izven območij varovanja kulturne dediščine. V bližini sta sicer dve enoti (EŠD 7199 in EŠD 7207), vendar predvideni posegi na pogoje njunega varovanja ne bodo imeli vpliva.

(2)  Investitor in izvajalec morata v primeru arheoloških najdb pri izvajanju zemeljskih del ravnati v skladu s predpisi o kulturni dediščini.

18. člen

(varstvo okolja)

(1)   Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. V neposredni bližini je EPO Morje in morsko obrežje, vendar območje tega OPPN vanj ne posega.

(2)   Povečani negativni vplivi na okolje bodo predvsem v času gradnje, vendar ti in tudi tisti v času obratovanja ne bodo presegli zakonsko predpisanih mejnih vrednosti.

19. člen

(varstvo zraka in voda)

(1)        Predvsem v času gradnje je treba preprečevati prašenje. Objekti izpustnih plinov morajo biti ustrezno opremljeni in ustrezno nameščeni.

(2)        V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne izvaja.

20. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)        Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.

(2)        Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti, predpisane za III. stopnjo varstva pred hrupom (skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS,  št. 105/05 in njene spremembe).

(3)        Glede hrupa je potrebno upoštevati:

-       Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in njene spremembe) in

–       Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in njegove          spremembe).

21. člen

(varstvo voda)

(1)        Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005 in njene spremembe) in Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in njegove spremembe).

(2)        Iz projektne dokumentacije mora biti razviden potek obstoječe in predvidene komunalne infrastrukture.

(3)        Za morebitne podzemne objekte je potrebno zagotoviti varnost pred preplavitvijo – s kopne ali z morske strani.

(4)        Morebitno skladiščenje naftnih derivatov mora biti načrtovano v skladu z veljavnimi predpisi.

(5)        Pas priobalnega zemljišča, ki sega 25 metrov od meje vodnega zemljišča morja, je treba v projektni dokumentaciji označiti in dokumentirati.

(6)        Za vse posege v prostor je obvezno treba pridobiti vodno soglasje. Pred izdajo vodnega soglasja je treba že izdelano hidrološko-hidravlično presojo uskladiti s pripombami, ki jih je izdal Inštitut za vode. Vsi posegi v prostor morajo biti usklajeni z rezultati ustrezno dopolnjene in potrjene hidrološko-hidravlične presoje.

(7)        Če se bo izkazalo, da je potrebna izvedba celovitih omilitvenih ukrepov, jih je treba izvesti pred predvidenimi posegi v prostor.

(8)        Za vse objekte in pripadajočo komunalno in zunanjo ureditev velja, da se morajo nahajati izven priobalnega zemljišča. Izjemoma pa so v priobalnem zemljišču možne  ureditve  promenade, tlakov, postavitve urbane opreme, manjše hortikulturne ureditve ter izgradnje spustov za jadrnice.

VIII.    REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN  DRUGIMI NESREČAMI

22. člen

(obramba in varstvo pred požarom)

(1)        Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo.

(2)        Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi.

(3)        Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi lastnike in najemnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta:

-       za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti pripravljen požarni red in usklajen z intervencijskimi enotami,

-       za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem kot tudi vzdrževanje le–tega.

(4)  V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov v skladnu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se lahko načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov. Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(5)   Dostopi za intervencijo, intervencijska površina in hidrantni priključek so označeni na grafični prilogi št. 7– Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

IX.   ZAČASNA RABA ZEMLJIŠČ

23. člen

Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.

X.        ETAPNOST IZVAJANJA IN ODSTOPANJA

24. člen

(faznost izvajanja)

(1)        Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del – posamezno stavbo oziroma del stavbe z vsemi funkcionalnimi površinami in priključki na javno gospodarsko infrastrukturo ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.

25. člen

(dovoljena odstopanja)

(1)        Dovoljeno je zmanjšanje horizontalnih in vertikalnih dimenzij stavbe A, in sicer neomejeno. Dovoljena je manjša sprememba lege stavbe A.

(2)        Odstopanje v smislu zmanjšanja horizontalnih in vertikalnih dimenzij stavbe B je možno neomejeno.

(3)        Dovoljena je gradnja podzemnih garaž. Število etaž in velikost podzemnih garaž ni omejena in se lahko prilagaja tehničnim možnostim in potrebam po parkirnih mestih.

(4)        Dovoljeno je preoblikovanje odprtih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in druge pogoje, določene s tem odlokom. Na zunanjih površinah, prikazanih v grafičnem delu, je možno izvesti pešpoti, podporne zidove, stopnišča ipd. Višina podpornih zidov se prilagodi bodočim ureditvam tako, da je podporni zid maks. 20 cm nad nivojem prihodnjega okoliškega terena.

(5)        V stavbi A je dovoljena izvedba medetaž.

26. člen

(odstopanja pri gradnji infrastrukture)

(1)        Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in drugačnih prometnih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), če gre za prilagajanje stanju na terenu, zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno–tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.

(2)        Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic, dostopov in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.

XI.  DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA

            PROSTORSKEGA NAČRTA

27. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta)

(1)        Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči, ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno–tehnične in prometno–varnostne ter okoljevarstvene razmere.

(2)        Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o ravnanju s plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora upoštevati in deponirati skladno z veljavno zakonodajo.

(3)        Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. Da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (predvsem: hrup, prah in tresljaji), je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del.

XII.  PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO

28. člen

 (obračunski stroški)

(1) Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega do­voljenja plačati komunalni prispevek. Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja zemljišč za  gradnjo objekta Dom vodnih športov, ki ga je izdelal GEAS, d.o.o., Kotnikova ulica 34, Ljubljana, z datumom september 2009, številka projekta 27/08.

(2) Podlage in podrobnejša merila za odmerno odločbo o komunalnem prispevku:

- obračunsko območje so javne površine in parcele za gradnjo objekta s površino 6338 m2,

- neto tlorisna površina objekta na parcelah iz prejšnjega odstavka je 1451 m2.

(3) Skupni stroški investicije za predvideno komunalno infrastrukturo znašajo 211.103,87 € na dan 1.1.2009.

(4) Obračunski stroški komunalne opreme zajemajo skupne stroške investicije v višini 211.103,87 € in pripadajoče stroške obstoječe komunalne infrastrukture v občini Piran v višini 200.954,88€.

(5) Komunalni prispevek za obračunsko območje gradnje objekta Doma vodnih športov je izračunan ob upoštevanju obremenitve v višini 30% deleža parcele in 70% NTP, kar znaša;

- 41,55 €/m2 parcele in 251,04 €/m2 NTP na dan 1.1.2009,

- komunalni prispevek se valorizira z indeksi za obdobje celih koledarskih let, ki pretečejo od 1. januarja leta po sprejemu programa opremljanja oziroma njegove morebitne zadnje indeksacije do 31. decembra leta pred izdajo odmerne odločbe. Za indeksiranje se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru GZS, pod »gradbena dela ostala nizka gradnja«.

(6) Če bi se ob pridobivanju soglasij na priključevanje predvidenih objektov, dozidav in nadzidav na komunalno infrastrukturo izkazala potreba po gradnji dodatnih komunalnih vodov in naprav znotraj območja, bo le–te zgradil investitor zgoraj omenjenih gradenj.

29. člen

 (pogodba o opremljanju)

(1) Izgradnja obravnavane javne komunalne infrastrukture se s pogodbo o opremljanju med občino in investitorjem lahko preda investitorju oziroma zavezancu za plačilo komunalnega prispevka na obravnavanem območju.

(2) Če se občina in zavezanec dogovorita, da bo zavezanec zgradil komunalno infrastrukturo, ki bi jo sicer morala zagotoviti občina, se smatra, da je komunalni prispevek zavezanca plačan v naravi.

30. člen

(1) Določbe tega poglavja po svoji vsebini in program opremljanja nista sestavni del predmetnega  OPPN. Program opremljanja je mogoče spreminjati in dopolnjevati skladno s splošnimi postopkovnimi predpisi, ki sicer veljajo za sprejemanje drugih odlokov.

XIII.  GRADNJA ENOSTAVNIH OBJEKTOV

31. člen

(gradnja enostavnih objektov)

(1)        Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki, pri čemer je upoštevati vse zahteve glede načina gradnje enostavnih objektov, ki so določene v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in njene spremembe) oziroma v drugih predpisih.

(2)        Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometnovarnostne režime.

(3)        Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne elemente oblikovanja.

XIV.     PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

(1)    S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati na ureditvenem območju, ki je predmet tega OPPN, določila Odloka o ureditvenem načrtu za obalno območje Bernardin–skladišče soli v Portorožu (Uradne objave Primorskih novic, št. 6/98 in 13/06).

33. člen

(1) OPPN Dom vodnih športov je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Piran.

34. člen

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

Številka: 3505-2/2008

Piran, 7. 9. 2010

Župan Občine Piran

Tomaž Gantar