New Page 2

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 14. in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/11, 8/14 in 12/19) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 23. seji, dne 27. maja 2021 sprejel

 

ODLOK

o štipendiranju dijakov srednjega poklicnega izobraževanja v Mestni občini Maribor

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok ureja pogoje, merila in postopek za podeljevanje štipendij za dijake srednjega poklicnega izobraževanja Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: štipendije), trajanje štipendiranja, pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista ter oprostitev vračila štipendije.

 

2. člen

(vrsta štipendije)

Mestna občina Maribor dodeljuje štipendije za dijake srednjega poklicnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijaki), ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji.

 

3. člen

(upravičenci do štipendij)

Štipendije lahko pridobijo osebe s statusom dijaka, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem odloku.

 

4. člen

(pogoji za pridobitev štipendije)

(1) Štipendijo lahko pridobijo dijaki, ki so prvič vpisani v srednješolsko poklicno izobraževanje od vključno drugega letnika.

(2) Do štipendije so upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena in:

- so državljani Republike Slovenije,

- imajo stalno prebivališče v Mestni občini Maribor,

- so v preteklem šolskem letu dosegli povprečno zaključno oceno najmanj 3,

- so v preteklem šolskem letu dosegli posebne dosežke,

- niso zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Zavod RS za zaposlovanje),

- nimajo statusa samozaposlene osebe, ki opravlja registrirano dejavnost,

- niso lastniki oziroma solastniki gospodarske družbe ali ustanovitelji oziroma soustanovitelji zavoda,

- ne prejemajo druge štipendije in

- ne prejemajo drugih virov dohodkov.

(3) Upravičenci lahko pridobijo štipendijo za dijake srednjega poklicnega izobraževanja Mestne občine Maribor le enkrat za izobraževanje na isti stopnji izobraževanja.

 

5. člen

(trajanje štipendiranja)

Štipendije se podeljujejo za obdobje enega leta. Štipendije se dijakom izplačujejo od 1. septembra tekočega leta do 31. avgusta naslednjega leta.

 

6. člen

(vir financiranja, višina štipendije in obseg podeljenih štipendij)

(1) Sredstva za štipendije zagotavlja Mestna občina Maribor iz proračunskih sredstev na posebni proračunski postavki v okviru vsakoletnega proračuna.

(2) Višina štipendije in število podeljenih štipendij sta odvisna od razpoložljivih sredstev Mestne občine Maribor.

(3) Komisija za štipendiranje vsako leto s sklepom določi višino mesečne štipendije in število podeljenih štipendij.

 

II. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIRANJE

 

7. člen

(imenovanje komisije)

(1) Komisijo za štipendiranje (v nadaljnjem besedilu: komisija) imenuje župan na predlog organa mestne uprave, pristojnega za področje izobraževanja, s sklepom za mandatno obdobje štirih let. Komisija je petčlanska v naslednji sestavi:

- dva predstavnika Mestne uprave Mestne občine Maribor,

- predstavnik Mestnega sveta Mestne občine Maribor,

- predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Maribor in

- predstavnik Območne obrtno-podjetniške zbornice

 Maribor.

(2) Strokovne in administrativno tehnične naloge, ki izhajajo iz tega odloka, opravlja organ mestne uprave, pristojen za področje izobraževanja, po navodilih in sklepih komisije.

 

8. člen

(naloge komisije)

Naloge komisije so:

- določi predlog sklepa o javnem razpisu za dodelitev štipendij, ki ga izda župan, vsebino javnega razpisa in obrazec prijave za podelitev štipendije,

- obravnava prijave in pripravi predlog podelitve štipendij,

- s sklepom določi višino mesečne štipendije,

- s sklepom določi število podeljenih štipendij,

- podaja mnenja na pritožbe kandidatov, ki so vložili pritožbo v postopku javnega razpisa,

- poda predlog odločitve o prenehanju pravice do štipendije štipendistu iz 30. člena tega odloka,

- obravnava predloge za spremembe in dopolnitve tega odloka oziroma predloge za izdajo novega odloka na podlagi strokovnih podlag, ki jih pripravi organ mestne uprave, pristojen za področje vzgoje in izobraževanja,

- opravlja druge naloge, določene s tem odlokom.

 

III. POSTOPEK ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ

 

9. člen

(uporaba postopka)

Pri dodeljevanju štipendij se, v kolikor ta odlok ne določa drugače, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

 

10. člen

(javni razpis in objava)

(1) Mestna občina Maribor podeljuje enoletne štipendije za šolsko leto na podlagi javnega razpisa za podelitev štipendij za dijake srednjega poklicnega izobraževanja Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: javni razpis).

(2) Javni razpis se objavi na spletni strani Mestne občine Maribor, obvestilo o objavi javnega razpisa pa se objavi v dnevnem časopisu.

 

11. člen

(vsebina javnega razpisa)

Javni razpis za podelitev štipendij mora vsebovati:

- ime in sedež štipenditorja,

- podatke o razpisanih štipendijah,

- pogoje in merila za dodelitev štipendije,

- način vložitve prijave za pridobitev štipendije,

- navedbo dokumentacije, ki jo morajo vlagatelji predložiti skupaj s prijavo za dodelitev štipendije,

- naslov, na katerega je potrebno vložiti prijavo za pridobitev štipendije,

- rok za prijavo na razpis,

- navedbo o tem, kdo odloči o dodelitvi štipendij,

- rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa in

- druge podatke, ki so pomembni za odločanje o podelitvi štipendije.

 

12. člen

(prijava kandidata)

(1) Prijavo za podelitev štipendije kandidat vloži na obrazcu, ki je kot sestavni del javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije objavljen na spletni strani Mestne občine Maribor.

(2) Kandidat mora k prijavi na javni razpis predložiti:

- dokazilo o prvem vpisu v tekoči letnik izobraževanja,

- dokazilo šole o šolskem uspehu preteklega šolskega leta,

- dokazila o posebnih dosežkih v preteklem šolskem letu.

(3) Štipendisti, ki prejemajo štipendijo na podlagi tega odloka, se lahko v naslednjem šolskem letu ponovno prijavijo na javni razpis.

 

13. člen

(merila za dodelitev štipendije)

Merila za vrednotenje vlog v postopku javnega razpisa za dodelitev štipendije so šolski oziroma učni uspeh in posebni dosežki na posameznem področju v preteklem šolskem letu glede na šolsko leto, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije ter izobraževanje za deficitarni poklic.

 

14. člen

(vrednotenje šolskega uspeha)

(1) Kot šolski uspeh se vrednotita splošni šolski uspeh in uspeh pri strokovnih predmetih.

(2) Število točk za povprečno zaključno oceno vseh predmetov dijaka znaša:

 

 

Kot dokazilo se upošteva spričevalo preteklega šolskega leta. Pri izračunu se upošteva povprečje vseh ocen predmetov v preteklem šolskem letu. Povprečna ocena je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen predmetov ali izpitov, določenih v skladu z izobraževalnim programom, ki jih je vlagatelj dosegel v preteklem šolskem letu glede na šolsko leto, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije. Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.

(3) Število točk za povprečno zaključno oceno strokovnih predmetov dijaka znaša:

 

 

Kot dokazilo se upošteva spričevalo preteklega šolskega leta. Pri izračunu se upošteva povprečje vseh ocen strokovnih predmetov v preteklem šolskem letu. Povprečna ocena je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen strokovnih predmetov ali izpitov, določenih v skladu z izobraževalnim programom, ki jih je vlagatelj dosegel v preteklem šolskem letu glede na šolsko leto, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije. Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.

 

15. člen

(vrednotenje posebnih dosežkov)

(1) Kandidat lahko uveljavlja posebni dosežek, ki ga je dosegel v preteklem šolskem letu. Kandidat lahko v posameznem šolskem letu uveljavlja več posebnih dosežkov, pri čemer je isti posebni dosežek možno uveljavljati le enkrat. Kandidat lahko uveljavlja individualni dosežek ali dosežek v skupini. Kot skupinski dosežek šteje tudi dosežek v paru.

(2) Za posebne dosežke na posameznem področju se šteje:

- najvišja mesta na šolskem/klubskem tekmovanju in natečaju,

- najvišja mesta na občinskem/regijskem tekmovanju in natečaju,

- najvišja mesta na državnem tekmovanju in natečaju,

- udeležba in najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju in natečaju,

- poustvarjalne aktivnosti,

- objave in predstavitve avtorskih del,

- dodatna izobraževanja,

- funkcije,

- pohvale in priznanja,

- aktivna prostovoljna dejavnost.

 

16. člen

(uvrstitve na tekmovanjih in natečajih)

(1) Uvrstitve na tekmovanjih iz posameznih predmetnih področij (matematika, fizika, kemija, slovenski jezik, zgodovina, biologija, tuji jeziki, logika, debatni krožki in drugo), športnih in glasbenih tekmovanjih ter strokovnih, umetniških in/ali drugih natečajih (arhitekturni, filmski, glasbeni, likovni, fotografski in drugo) se vrednotijo glede na raven in vrsto tekmovanja oziroma natečaja.

 

 

(2) Mednarodna tekmovanja so tista tekmovanja, na katerih so udeležene najmanj štiri države, v nasprotnem primeru se upošteva uvrstitev na državnem nivoju.

(3) Pri ekipnih uvrstitvah prejme kandidat, ki je najboljši posameznik ekipe, 3 točke, kandidat, ki je najboljši posameznik sezone pa dodatne 4 točke.

(4) Kot dokazilo se upošteva potrdilo organizatorja tekmovanja ali natečaja, zbornik tekmovanja ali drugo javno dostopno dokazilo oziroma spletni naslov.

 

17. člen

(poustvarjalne aktivnosti)

(1) Poustvarjalne aktivnosti so različni javni glasbeni, plesni in gledališki nastopi, recitali, razstave, moderatorstva prireditev, okroglih miz in različnih radijskih oddaj ter druge enakovredne aktivnosti. Vrednotijo se samo tiste poustvarjalne dejavnosti, ki niso del obveznega šolskega programa.

 

 

(2) Kot individualno delo štejejo: monodrame, glavne vloge, samostojni recitali in koncerti, moderatorstvo prireditev, okroglih miz in različnih radijskih in televizijskih oddaj.

(3) Kot dokazilo se upoštevajo programski listi, letaki, plakati, vabila na prireditve, posnetki, spletni naslov in druga dokazila s podatki nastopajočih, ki jih izdajajo kulturne in druge organizacije ter organizatorji prireditev ali javno dostopno dokazilo oziroma spletni naslov.

(4) Kot dokazilo za razstave se upošteva vabilo na razstavo z navedbo datuma otvoritve razstave.

 

18. člen

(objave in predstavitve avtorskih del)

(1) Objave in predstavitve avtorskih del se točkujejo glede na raven.

 

 

(2) Točkujejo se največ 3 objave oziroma predstavitve enakega avtorskega dela.

(3) Kot dokazilo se upošteva revija, glasilo ali drugo javno dostopno dokazilo oziroma spletni naslov, kjer je objavljeno avtorsko delo, iz katerega bo razvidno, kje in kdaj je bilo objavljeno.

 

19. člen

(dodatna izobraževanja)

(1) Dodatna izobraževanja so tečaji, poletne šole, delavnice in podobno.

 

 

(2) Kot dokazilo se upošteva potrdilo institucije.

 

20. člen

(funkcije)

(1) Funkcije, kot so: predsednik, urednik, demonstrator, vodja tečajev, organizator, raziskovalec, asistent, vodja, trener, kapetan in podobne enakovredne funkcije se točkujejo glede na raven delovanja:

 

 

(2) Kot dokazilo se upošteva potrdilo šole, kluba, društva ter ostalih podobnih institucij.

 

21. člen

(pohvale in priznanja)

(1) Pohvale in priznanja se točkujejo glede na raven, na kateri so bile podeljene, in sicer:

 

 

(2) Upoštevajo se le tiste pohvale in priznanja, ki niso vezana na že ovrednotene posebne dosežke.

(3) Kot dokazilo se upošteva potrdilo mojstra oziroma mentorja, šole, kluba, društva ter ostalih podobnih institucij.

 

22. člen

(aktivna prostovoljna dejavnost)

(1) Dokazilo o prostovoljni aktivnosti (opravljenih najmanj 50 ur v preteklem šolskem letu) se točkuje z 2 točkama.

(2) Točkujejo se največ 3 registrirane prostovoljne dejavnosti.

 

23. člen

(vrednotenje izobraževanja za deficitarni poklic)

(1) Pri vrednotenju izobraževanja za deficitarne poklice bo upoštevano le izobraževanje za poklice, ki jih bo kot deficitarne s pravnim aktom oziroma z dokumentom opredelil pristojni organ na državni ravni.

(2) Kandidat, ki se izobražuje za deficitarni poklic, prejme 10 točk.

 

24. člen

(obravnava prijav)

Postopek javnega razpisa za podeljevanje štipendij vodi Komisija za štipendiranje. Komisija obravnava prijave, opravi presojo prijav po pogojih in merilih za pridobitev štipendije ter na tej podlagi pripravi poročilo in pisni predlog za dodelitev štipendij. Na podlagi poročila in pisnega predloga komisije o podelitvi štipendij odloča na prvi stopnji Mestna uprava Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: mestna uprava), na drugi stopnji pa župan Mestne občine Maribor (v nadaljnjem besedilu: župan).

 

25. člen

(razvrstitev kandidatov)

(1) Prijave kandidatov se ocenijo na podlagi meril, določenih v tem odloku. Kandidati se razvrstijo glede na doseženo število točk, zbranih po posameznih merilih od najvišje do najnižje zbranih točk. Ob enako zbrani višini točk ima prednost pri izbiri kandidat, ki je v višjem letniku izobraževanja (prvi kriterij) in višjo povprečno oceno (drugi kriterij).

(2) Če upravičenec, ki je pridobil pravico do štipendije, izjavi, da ne želi skleniti pogodbe o štipendiranju, se štipendija dodeli naslednjemu kandidatu po vrstnem redu na prednostni listi za pridobitev te vrste štipendije.

 

IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ŠTIPENDITORJA IN ŠTIPENDISTA

 

26. člen

(pogodba o štipendiranju)

(1) Medsebojna razmerja med Mestno občino Maribor kot štipenditorjem in štipendistko ali štipendistom (v nadaljevanju besedila: štipendist) se določijo s pogodbo o štipendiranju.

(2) Pogodba o štipendiranju mora vsebovati višino štipendije, čas prejemanja štipendije in opredelitev pravic in obveznosti štipendista in štipenditorja.

(3) Pogodbo o štipendiranju podpišeta župan in štipendist. Če štipendist še ni polnoleten, podpiše pogodbo tudi njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik.

 

27. člen

(obveznosti štipenditorja)

Štipenditor je dolžan izplačevati štipendijo na transakcijski račun štipendista do 10. v mesecu za pretekli mesec.

 

28. člen

(obveznosti štipendista)

(1) Štipendist je dolžan v roku 15 dni po prejemu šolskega spričevala za šolsko leto, za katero je prejemal štipendijo, kopijo le-tega predložiti štipenditorju.

(2) Štipendist je dolžan v roku 15 dni javiti štipenditorju vse spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje.

(3) Štipendist lahko spremeni izobraževalni program le na podlagi predhodnega soglasja štipenditorja.

 

29. člen

(prenehanje štipendijskega razmerja)

(1) Štipendist izgubi pravico do štipendije pred potekom roka, določenega v pogodbi o štipendiranju in mora vrniti prejete zneske štipendije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejetja sredstev do dneva vračila, če:

- po svoji volji ali krivdi v času prejemanja štipendije prekine izobraževanje,

- spremeni smer šolanja brez soglasja štipenditorja,

- je štipendijo pridobil na podlagi posredovanih neresničnih podatkov,

- sklene pogodbo z drugim štipenditorjem,

- sklene pogodbo o zaposlitvi ali začne opravljati samostojno registrirano dejavnost,

- postane lastnik (družbenik) oziroma solastnik gospodarske družbe ali ustanovitelj oziroma soustanovitelj zavoda.

(2) Štipendist je dolžan vsako v predhodnem odstavku navedeno spremembo, ki vpliva na prejemanje štipendije, sporočiti štipenditorju najkasneje v roku 15 dni od nastanka razloga.

(3) O izgubi pravice do štipendije pred potekom pogodbenega roka odloča mestna uprava.

(4) Štipendist mora vrniti prejete zneske štipendije v roku enega meseca od ugotovitve kršitve pogodbe o štipendiranju.

 

V. OPROSTITEV VRAČILA ŠTIPENDIJE

 

30. člen

(oprostitev vračila štipendije)

(1) Štipendista, ki prekine izobraževanje, ga neuspešno zaključi, ga opusti ali ne izpolni pogojev za napredovanje v višji letnik zaradi objektivnih razlogov, navedenih v 31. členu tega odloka se na njegovo prošnjo oziroma prošnjo njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika lahko oprosti vračila štipendije.

(2) O oprostitvi vračila štipendije na predlog Komisije za štipendiranje odloči mestna uprava.

 

31. člen

(primeri, v katerih je možna oprostitev vračila štipendije)

Mestna uprava lahko vlogo štipendista, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika, za oprostitev vračila štipendije, obravnava in ji ugodi samo v naslednjih primerih:

- zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe, invalidnosti ali smrti štipendista,

- če štipendist štipendije skupaj z obrestmi ne more vrniti zaradi socialne ogroženosti,

- če štipendist postane starš ali

- če bi bili stroški izterjave nesorazmerni z dolgovanim zneskom.

 

32. člen

(oprostitev vračila štipendije zaradi bolezni, poškodbe, invalidnosti ali smrti)

(1) Izpolnitev pogoja dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe, se dokazuje z zdravniškim potrdilom.

(2) Iz zdravniškega potrdila morata biti razvidna čas trajanja bolezni oziroma poškodbe in vpliv na psihofizične sposobnosti štipendista. Trajanje bolezni oziroma poškodbe mora vplivati na potek šolanja, zaradi česar štipendist ne more nadaljevati šolanja po določenem izobraževalnem programu, za katerega mu je bila dodeljena štipendija.

(3) Izpolnitev pogoja invalidnosti se dokazuje s pravnomočno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o ugotovitvi invalidnosti določene kategorije.

(4) V primeru smrti štipendista se zadnja štipendija izplača za mesec, v katerem je umrl, dediči pa so v celoti oproščeni vračila štipendije.

 

33. člen

(oprostitev vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti)

(1) Socialna ogroženost štipendista je podana v naslednjih primerih:

- če je v času prejemanja štipendije nastala dalj časa trajajoča bolezen ali pridobljen status invalida staršev oziroma skrbnikov ali otrok štipendista,

- smrt staršev oziroma skrbnikov ali otrok štipendista v času prejemanja štipendije,

- če je štipendist oziroma član njegove družine v času oddaje vloge prejemnik denarne socialne pomoči po predpisih iz socialnega varstva oziroma je bil eden izmed staršev, ki preživlja štipendista ali skrbnikov družine prejemnik denarne socialne pomoči v času opustitve izobraževanja s strani štipendista,

- če je na podlagi strokovne obravnave štipendista in njegove družine krajevno pristojni center za socialno delo presodil, da so podane težke družinske razmere oziroma okoliščine.

(2) Razlog za oprostitev vračila štipendije iz prve alineje prvega odstavka tega člena se dokazuje z zdravniškim potrdilom, oziroma s pravnomočno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o ugotovitvi invalidnosti.

(3) Razlog za oprostitev vračila štipendije iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se na osnovi podatkov, ki jih štipendist navede v vlogi, preverja po uradni dolžnosti.

(4) Težke družinske razmere oziroma okoliščine iz četrte alineje prvega odstavka tega člena so takšne razmere oziroma okoliščine v družini štipendista, ki vplivajo na njegovo opustitev šolanja. Med težke družinske razmere oziroma okoliščine ne šteje materialna ogroženost družine štipendista.

 

34. člen

(oprostitev vračila štipendije zaradi starševstva štipendista)

Izpolnitev pogoja starševstva štipendista, zaradi katere štipendist prekine oziroma opusti izobraževanje, se dokazuje z rojstnim listom otroka.

 

35. člen

(odpis zaradi visokih stroškov izterjave)

Komisija za štipendiranje lahko predlaga mestni upravi v odločanje odpis vračila štipendije, če bi bili stroški postopka izterjave nesorazmerni z višino terjatve, zlasti, ko dolgovani znesek ne presega zneska minimalne plače, zmanjšane za davke in prispevke.

 

36. člen

(postopek)

(1) Vlogo z obrazložitvijo za oprostitev vračila štipendije štipendist oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik vloži pri Mestni občini Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor.

(2) Predlogu za oprostitev vračila štipendije je potrebno priložiti dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za oprostitev vračila štipendije v skladu s pogoji iz tega odloka.

(3) Vlogo o oprostitvi vračila štipendije iz prvega odstavka tega člena pregleda komisija, ki poda predlog v odločitev mestni upravi. Pri oblikovanju predloga o zavrnitvi vloge oziroma o oprostitvi vračila štipendije lahko komisija za štipendiranje, če oceni, da je to potrebno, opravi tudi razgovor z vlagateljem, z njegovim pisnim soglasjem pa pridobi tudi dodatno dokumentacijo.

 

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

37. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Pravilnik o štipendiranju dijakov srednjega poklicnega izobraževanja (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/09 in 10/19), Kriteriji za delno ali celotno oprostitev vračila štipendije (Medobčinski uradni vestnik, št. 15/10 in 14/12) in Kriteriji za vrednotenje vlog v postopku izbora dijakov srednjega poklicnega izobraževanja – štipendistov Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/09 in 15/14).

 

38. člen

(dokončanje začetih postopkov in ureditev dosedanjih razmerij)

(1) Postopki, začeti na podlagi Pravilnika o štipendiranju dijakov srednjega poklicnega izobraževanja (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/09 in 10/19) in na njegovi podlagi izdanih kriterijev iz predhodnega člena tega odloka, ki v času uveljavitve tega odloka še niso zaključeni, se dokončajo po določbah navedenega pravilnika in kriterijev.

(2) Štipendistom, ki so pridobili štipendijo za dijake srednjega poklicnega izobraževanja Mestne občine Maribor za šolsko leto 2020/2021 na podlagi pravilnika in kriterijev iz predhodnega člena tega odloka, se štipendija izplačuje po navedenem pravilniku in kriterijih in v skladu s sklenjeno pogodbo o štipendiranju.

 

39. člen

(začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

 

 

Številka: 0070-10/2021-1

Datum: 27. maj 2021

 

Župan Mestne občine Maribor

Aleksander Saša Arsenovič, s.r.