Na podlagi 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 32/12) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 102/10 in 32/12) je Občinski svet Občine Gorje na 25. redni seji dne 16.04.2014 sprejel

TEHNIČNI PRAVILNIK

O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE GORJE

I.       Splošna določila

1. člen

(1) Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Gorje (v nadaljevanju: »Tehnični pravilnik«) skladno z določbo 45. člena Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Gorje (v nadaljevanju: »Odlok«), obsega:

1.   opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;

2.   tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;

3.   tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine zabojnikov za posamezne kategorije uporabnikov;

4.   tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;

5.   minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;

6.   podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih;

7.   podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov, bioloških odpadkov;

8.   podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;

9.   druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(2) Določbe Tehničnega pravilnika se nanašajo pretežno na storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

(3) Izrazi, uporabljeni v Tehničnemu pravilniku, imajo naslednji pomen:

·      izvajalec je izvajalec storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;

·      mešana embalaža je plastična, kovinska in sestavljena embalaža, folije in embalažni stiropor;

·      uporabnik je vsak imetnik oz. povzročitelj komunalnih odpadkov;

·      drugi uporabnik je vsak uporabnik, razen gospodinjstva;

·      občina je Občina Gorje.

2. člen

Storitve zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov so:

·      prevzem mešanih komunalnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,

·      prevzem ločeno zbranih frakcij od uporabnikov na prevzemnih mestih,

·      prevzem frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij,

·      prevzem kosovnih odpadkov od uporabnikov na prevzemnih mestih,

·      prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih tistih uporabnikov, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo sami,

·      prevzem nevarnih odpadkov s premično zbiralnico v akciji,

·      zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,

·      transport do zbirnega centra (razen, če je slednji prevzemno mesto),

·      tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprava predpisane spremne dokumentacije,

·      vizualna kontrola in odbiranje odpadkov,

·      predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje,

·      priprava odpadkov za prevoz in predajo zbiralcem, obdelovalcem ali odstranjevalcem,

·      začasno skladiščenje odpadkov,

·      prevoz odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov,

·      predaja odpadkov zbiralcu, obdelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov in

·      obveščanje in ozaveščanje uporabnikov.

II.     Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov

1.      Tehnologija ravnanja z odpadki

3. člen

(tehnologije zbiranja komunalnih odpadkov)

(1) V Občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter značilnosti naselij. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki.

(2) Zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov pri uporabnikih. Primerna je predvsem za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, papirja in zelenega vrtnega odpada ter kosovnih odpadkov.

Zbiranje – prevzem odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se načeloma izvaja s:

·      specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov,

·      specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m³ ali razsutem stanju, opremljenim s hiabom in

·      specialnim tovornim vozilom – abroll nakladalcem, opremljenim s hiabom.

(3) Zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij je osnovna tehnologija ločenega zbiranja odpadkov po geografsko zaključenih skupinah uporabnikov. Primerna je za strnjeno naseljena območja in za ločeno zbiranje odpadkov na redkeje poseljenih območjih. Zbiralnice ločenih frakcij so lahko stacionarne ali premične. Stacionarne zbiralnice ločenih frakcij se uporabljajo za stalno zbiranje nenevarnih ločenih frakcij komunalnih odpadkov, premične pa za občasno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje – prevzem odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij se izvaja s:

·      specialnim tovornim vozilom – smetarjem za prevzemanje odpadkov v klasičnih zabojnikih volumna od 120 do 1.100 litrov.

(4) Akcija zbiranja odpadkov je tehnologija enkratnega zbiranja odpadkov, ki lahko temelji na tehnologiji zbiranja »od vrat do vrat« ali premični zbiralnici ločenih frakcij. Akcije se lahko izvajajo na odpoklic ali pa so datumsko natančno načrtovane za posamezno poselitveno območje s koledarjem zbiranja komunalnih odpadkov. Tehnologija akcije zbiranja odpadkov se uporablja za zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico in zelenega vrtnega odpada ter kosovnih odpadkov.

Zbiranje – prevzem odpadkov v akcijah zbiranja odpadkov se izvaja s:

·      specialnim tovornim vozilom – nakladalcem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 5,0 do 7,0 m³ ali razsutem stanju, opremljenim s hiabom,

·      specialnim tovornim vozilom – abroll nakladalcem, opremljenim s hiabom in

·      premično zbiralnico nevarnih odpadkov.

(5) Zbiranje odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja vseh vrst odpadkov. Uporabnik sam pripelje odpadke v zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike.

2.      Tehnologija, pogoji in način ločenega zbiranja odpadkov

4. člen

(tehnologije, pogoji in načini ločenega zbiranja odpadkov)

(1) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru – pri uporabnikih.

(2) V okviru javne službe, se na območju Občine zagotavljajo naslednji načini ločevanja odpadkov:

·      zbiranje mešanih komunalnih odpadkov pri uporabnikih na prevzemnih mestih,

·      zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri uporabnikih na prevzemnih mestih,

·      zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v zbiralnicah ločenih frakcij,

·      zbiranje mešane embalaže pri uporabnikih na prevzemnih mestih,

·      zbiranje papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže pri uporabnikih na prevzemnih mestih,

·      zbiranje embalaže (mešane, steklene, papirne) v zbiralnicah ločenih frakcij,

·      zbiranje v akcijah (nevarni odpadki),

·      zbiranje kosovnih odpadkov in zelenega vrtnega odpada na prevzemnih mestih po naročilu z »bonom« in

·      zbiranje v zbirnih centrih.

Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in zbiranje mešane embalaže na zbirnih mestih uporabnika je obvezno za vsa gospodinjstva in vse druge uporabnike. Morebitna obveznost dodatnih zabojnikov na zbirnih mestih se za gospodinjstva in druge uporabnike določi v letnem programu ravnanja z odpadki.

5. člen

(dinamika zbiranj po posameznih kategorijah odpadkov)

(1) Točna dinamika zbiranja odpadkov se določi na letnem nivoju v programu zbiranja odpadkov. Podlaga za določanje so količine zbranih odpadkov v preteklem letu in rezultati ocene odpadkov oziroma sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov v preteklem letu, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, izdela pooblaščeni izvajalec.

(2) Dinamika zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeča:

·      26-krat letno za mešane komunalne odpadke za individualne stanovanjske objekte do vključno s tremi stanovanji in druge uporabnike;

·      52-krat letno za mešane komunalne odpadke za več stanovanjske objekte s štirimi ali več stanovanji s skupnimi zabojniki za mešane odpadke ter pogodbene uporabnike;

·      52-krat letno za biološko razgradljive kuhinjske odpadke;

·      26-krat letno za odpadno mešano embalažo;

·      13-krat letno za odpadni papir (papir, karton, papirna in kartonska embalaža).

(3) Minimalna dinamika praznjenja zbiralnic ločenih frakcij je 26-krat letno. Izvajalec zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je dolžan prilagajati dinamiko praznjenja zabojnikov v zbiralnicah dejanskim potrebam.

(4) Minimalno število akcij zbiranja nevarnih odpadkov je 1-krat letno.

(5) Minimalno število akcij zbiranja kosovnih odpadkov je 2-krat letno.

(6) Minimalno število akcij zbiranja zelenega vrtnega odpada je 2-krat letno.

(7) Minimalno obratovanje zbirnega centra je 10 ur dnevno v času delovnika in 4 ure ob sobotah v dopoldanskem času.

3.      Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine opreme za zbiranje odpadkov

6. člen

(standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke)

(1) Uporabniki so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so izdelani v skladu z evropskimi normativi o zbirnih zabojnikih za odpadke (EN-840-1 do 6).

(2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadne embalaže, mešanih komunalnih odpadkov ter zabojnikov za ostale vrste odpadkov so:

·      120 litrov,

·      240 litrov,

·      360 litrov,

·      770 litrov in

·      1.100 litrov.

(3) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje bioloških kuhinjskih odpadkov so:

·      120 litrov,

·      240 litrov in

·      770 litrov.

(4) Tipske namenske vrečke so namenjene izključno zbiranju odpadkov v primeru nedostopnosti objekta za specialna vozila ali v primeru povečanih količin odpadkov.

(5) Tipska namenska vreča (80 litrov) za mešane komunalne odpadke, je zelene barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »vreča za ostanek odpadkov«.

(6) Tipska namenska vreča za odpadno mešano embalažo je izključno prosojne barve.

7. člen

(označevanje predpisanih zabojnikov)

(1) Barve in označbe za označevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na ločeno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledeče:

·      za mešane komunalne odpadke: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve,

·      za biološko razgradljive kuhinjske odpadke: zabojnik rjave barve, pokrov rjave barve, ustrezna nalepka,

·      za zeleni vrtni odpad: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, ustrezna nalepka,

·      za odpadno mešano embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rumene barve, ustrezna nalepka,

·      za papir in karton ter papirno in kartonsko embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov rdeče barve, ustrezna nalepka in

·      za stekleno embalažo: zabojnik zelene barve, pokrov zelene barve, ustrezna nalepka.

Obstoječi zabojniki, ki jih uporabniki že uporabljajo in niso usklajeni glede vsebine in barve se lahko uporabljajo do njihove izrabe. V tem primeru morajo biti zabojniki obvezno označeni z ustrezno nalepko za posamezno vrsto odpadka.

(2) Označevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede najmanj na enega od načinov:

·      elektronski čip se vgradi v utor na robu zabojnika, ki je izdelan za v ta namen in

·      črtna koda, ki se nalepi na zabojnik.

Z vgraditvijo elektronskega čipa mora biti omogočeno avtomatsko prepoznavanje zabojnika pred vsakim praznjenjem in vodenje evidenc praznjenj.

8. člen

(merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih)

(1) Pri določanju vrste, števila in prostornine zabojnika(ov), ki jih uporabljajo posamezni uporabniki, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja.

(2) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v individualnih objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Individualni objekti z eno do vključno tremi stanovanjskimi enotami lahko uporabljajo skupno opremo z upoštevanjem prej omenjenega merila.

(3) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je enaka ali večja kot 10,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Dokončno velikost opreme določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za posamezni objekt.

(4 Za zbiranje mešane embalaže v individualnih objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je praviloma enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Individualni objekti z eno do vključno tremi stanovanjskimi enotami lahko uporabljajo skupno opremo z upoštevanjem prej omenjenega merila.

(5) Za zbiranje mešane embalaže v večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost opreme je praviloma enaka ali večja kot 20,00 litrov razpoložljivega volumna na osebo na teden. Dokončno velikost opreme določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za posamezni objekt.

(6) Ne glede na določbo 3. in 5. odstavka tega člena, gospodinjstvo v večstanovanjskem objektu za zbiranje odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov lahko uporablja individualno opremo, če z objektom ne upravlja upravnik in če je to v skladu z medsebojno pogodbo med lastniki  in uporabniki večstanovanjskega objekta.

9. člen

(objekti za občasno bivanje, nenaseljeni objekti, opuščeni objekti)

(1) Objekt za občasno bivanje je po tem Tehničnem pravilniku objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša).

(2) V sistem zbiranja komunalnih odpadkov je objekt za občasno bivanje vključen z minimalno 120 l zabojnikom za mešane odpadke.

(3) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščen objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima komunalnih priključkov ter ni več v evidencah GURS evidentiran kot stavba.

(4) Izvajalec lahko uporabniku, ki je lastnik stanovanjske stavbe ali drugega objekta, ki zaradi osebnih ali drugih okoliščin na podlagi ustreznih dokazil dokaže, da stavba ali objekt več kot 12 mesecev ne bo v kakršnikoli uporabi, odobri minimalno vključenost stanovanja ali objekta v višini 1/3 najmanjšega izhodiščnega zabojnika. Kriterij za kontrolo uporabe stanovanjske stavbe ali objekta je poraba vode preko vodomera.

10. člen

(merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike)

(1) Merila za določanje izhodiščnega volumna posode za druge uporabnike za objekte, v katerih opravljajo dejavnost, so določena na podlagi izkustev izvajalca in na podlagi podatkov drugih komunalnih podjetij.

(2) Za zbiranje komunalnih odpadkov v samostojnih objektih drugi uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem, vendar ne manj kot 120 l.

(3) Velikost zabojnika mora biti določena tako, da je pogostost odvoza najmanj na 14 dni. Izvajalec dogovori z drugim uporabnikom velikost zabojnika, število zabojnikov in pogostost odvoza.

(4) V primeru, da povzročitelj odpadkov iz dejavnosti na prevzemnem mestu souporablja zabojnik v poslovno stanovanjskem objektu, je najmanjša velikost posode, ki se povzročitelju iz dejavnosti obračuna 120 litrov.

(5) Odjemna mesta v gostinstvu in storitvenih dejavnosti, katerih dejavnost povzroča odpadke, ki so opredeljeni v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, morajo na odjemnem mestu imeti tudi zabojnik za biorazgradljive kuhinjske odpadke.

11. člen

(pogodbeni uporabniki)

(1) Pogodbeni uporabniki so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 360 litrov iz prejšnjega člena.

(2) Pogodbeni uporabniki z izvajalcem dogovorijo način zbiranja in odvoza odpadkov in potrebno opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo.

(3) V kolikor zaradi kakršnegakoli razloga ne pride do sklenitve pogodbe so uporabniki dolžni plačevati storitve javne službe skladno s tem pravilnikom.

12. člen

(lastništvo opreme za zbiranje odpadkov)

Lastnik opreme za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih uporabnika je lahko uporabnik ali izvajalec. Uporabnik mora v primeru uničenja ali odtujitve opreme po lastni krivdi, katere lastnik je izvajalec, pri izvajalcu prevzeti in plačati ustrezno novo opremo.

Lastnik opreme v zbiralnicah ločenih frakcij je izvajalec.

4.      Uporaba namenskih predpisanih vreč za odpadke

13. člen

(uporaba tipiziranih vreč namesto zabojnika(ov))

Kjer ne poteka transportna pot specialnega tovornega vozila za reden odvoz odpadkov, se uporabnik vključi v sistem zbiranja odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov z namenskimi tipiziranimi vrečami. Izvajalec vsakemu uporabniku zagotovi ustrezen skupni razpoložljivi volumen tipiziranih vreč, ki je enak skupnemu izpraznjenemu volumnu zabojnika(ov). Uporabnik mora zagotoviti, da bo vreča z ustreznimi odpadki na dan zbiranja pravočasno pripravljena za prevzem ob transportni poti specialnega tovornega vozila – smetarja in zavezana s trakom.

14. člen

(spremenjene količine odpadkov)

(1) Če količine mešanih komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu kupi tipizirane vreče za odpadke.

(2) Če količine mešane embalaže občasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja uporabnik, je uporabnik manjkajoči volumen dolžan zagotoviti tako, da si sam zagotovi ustrezne vreče za mešano embalažo oziroma višek odda v zbiralnici ločenih frakcij ali v zbirnem centru.

(3) Če količine odpadne embalaže ali mešanih komunalnih odpadkov redno presegajo ali ne dosegajo prostornine obstoječe opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja uporabnik, lahko izvajalec na predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstoječo opremo, vendar, v primeru manjšega volumna, le do najmanjšega možnega volumna opreme, določenega v 6. členu tega Tehničnega pravilnika.

5.      Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic vključno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje

15. člen

(minimalni standard za zbirna mesta)

(1) Individualno zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, praviloma na pripadajočem zemljišču k stavbi, kjer uporabniki v času do prevzema odpadkov zbirajo odpadno embalažo, biološko razgradljive odpadke in mešane komunalne odpadke v za to namensko določenih zabojnikih ali v tipiziranih vrečah.

(2) Zbirno mesto oziroma individualna zbiralnica je tudi ustrezno urejen prostor, kjer pogodbeni uporabniki iz 11. člena Tehničnega pravilnika, v času do prevzema zbirajo komunalne odpadke.

16. člen

(prevzemno mesto za odpadke)

Prevzemno mesto je prostor, na katerega uporabniki postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vreče za njihov odvoz.

17. člen

(določanje prevzemnih mest za odpadke)

(1) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu prosto in neovirano dostopno v vseh letnih časih. Lokacija prevzemnega mesta je lahko oddaljena največ 5 metrov od transportne poti in mora biti s transportne poti vidna.

(2) Ob določanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Prevzemno mesto določi izvajalec.

18. člen

(skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja)

Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupna prevzemna mesta. Skupna prevzemna mesta uporabniki uporabljajo za zbiranje odpadkov predvidenih za prevzemno mesto in zbiralnico ločenih frakcij. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve.

19. člen

(začasna prevzemna mesta)

(1) Če je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzročitelj začasne zapore v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti postavitev zabojnikov uporabnikov na primernem začasnem prevzemnem mestu. Po praznjenju je povzročitelj zapore dolžan zabojnike dostaviti uporabnikom nazaj na njihova zbirna mesta.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec na stroške povzročitelja začasne zapore dolžan uporabnike obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu.

20. člen

(načrtovanje prevzemnih mest za odpadke)

Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati tudi določbe Tehničnega pravilnika ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.

21. člen

(minimalni standard zbiralnic ločenih frakcij)

(1) Zbiralnice ločenih frakcij morajo biti urejene v stanovanjskih območjih, ob trgovskih centrih ter na območju mestnega oziroma vaških jeder tako, da je na vsakih 500 prebivalcev zagotovljena vsaj ena zbiralnica. Izvajalec v vsakem naselju zagotavlja minimalno eno zbiralnico ločenih frakcij.

(2) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo in pristojno občinsko upravo. Zbiralnice so funkcionalno, oblikovno in arhitekturno ustrezno umeščene v prostor glede na značilnosti naselij in dostopnost za specialna komunalna vozila ter grajene na podlagi soglasja in smernic pristojnih občinskih in državnih služb.

(3) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljiščih, ki so v lasti Občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravnih ali fizičnih oseb, če je pridobljeno pisno soglasje lastnika/ov.

(4) Oprema v zbiralnicah ločenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno označena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta ločene frakcije, ki jo povzročitelj sme odložiti v zabojnik.

(5) Določena je oblika klasičnega zelenega zabojnika volumna 240, 770 in 1.100 l in sledeče barve pokrova glede na frakcijo odpadka:

·      rumena barva pokrova – mešana embalaža,

·      rdeča barva pokrova – papir, karton in papirna ter kartonska embalaža,

·      zelena barva pokrova – steklena embalaža,

·      rjava barva pokrova – biološki kuhinjski odpadki,

·      brez pokrova – zeleni vrtni odpad.

6.      Pogoji prepuščanja odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih

22. člen

(relacija zbirno–prevzemno mesto)

(1) Če zbirno mesto ni hkrati prevzemno mesto, so uporabniki dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z odpadki na dan odvoza prestaviti z zbirnega na prevzemno mesto.

(2) Uporabniki so dolžni zabojnike in namenske tipizirane vreče z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravočasno, to je najkasneje do 07.00 ure zjutraj na dan odvoza. Zabojnike za odpadke morajo uporabniki po izpraznitvi isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto.

(3) V primerih višje sile ali drugih izrednih okoliščinah lahko izvajalec uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vreče postavijo na odjemno mesto na novo določene termine odvoza odpadkov.

(4) Zabojniki, ki imajo zbirno in prevzemno mesto enako, se v času odvoza redno pobirajo, razen če so na dan odvoza prazni.

23. člen

(relacija prevzemno mesto–transportna pot)

(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje. Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Profil transportne poti mora biti širok vsaj 3 m in imeti vsaj 3,60 m svetle višine. Transportne poti rednega odvoza odpadkov potekajo po javnih cestah z zagotovljenim ter urejenim rednim letnim in zimskim vzdrževanjem za prevoz 3-osnega kamiona. Slepe ulice in ceste, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, morajo imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali v krivini, mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča. Če je dostop do prevzemnega mesta oviran (zaparkiran dostop, zaklenjeno prevzemno mesto) velja, da je izvajalec opravil storitev in jo upošteva pri obračunu.

(2) Transportne poti lahko potekajo tudi po zasebnih zemljiščih. Izvajalec pobira komunalne odpadke po zasebnih zemljiščih samo v obsegu, kakršen je bil pred uveljavitvijo tega pravilnika.

(3) Izvajalec odpadke prevzame na prevzemnem mestu. Mesto praznjenja je prostor, praviloma na transportni poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki oziroma prevzame odpadke v tipiziranih vrečah. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti tehničnih – fizičnih ovir, ki bi izvajalcu ovirale prevoz zabojnikov od odjemnega mesta do mesta praznjenja in nazaj (npr. neutrjena površina, velik naklon, stopnice, zidovi, zidane in druge ograje, žive meje, robniki, korita, parkirana vozila ipd.).

24. člen

(vzdrževanje reda in čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih)

(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest.

(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vreče, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vreče pa zavezane s trakom.

(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času izvajalcu zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest.

(4) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan očistiti.

(5) Uporabnik je dolžan z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo čistočo.

25. člen

(zbiralnice ločenih frakcij)

(1) Ločeno zbiranje odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: zbiralnice) se izvaja na celotnem območju Občine.

(2) Ločeno zbiranje odpadkov v zbiralnicah poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.

(3) Zbiralnica je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. Namenski zabojniki v zbiralnicah so postavljeni v skladu s 5. odstavkom 21.člena.

(4) V zabojnike v zbiralnicah je prepovedano nepravilno odlaganje odpadkov. Prav tako je prepovedano odlaganje odpadkov poleg zabojnikov ali v bližino zbiralnice.

(5) Zabojniki v zbiralnicah morajo biti opremljeni z ustrezno nalepko vrste odpadka. Izvajalec uporabnike obvešča o pravilnem odlaganju odpadkov v okviru obveščanja in izobraževanja.

26. člen

(zbirni center)

(1) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.

(2) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec.

(3) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov.

(4) V zbirnem centru mora odpadke prevzemati oseba izvajalca, usposobljena za ločeno zbiranje. Na zahtevo izvajalca, se mora uporabnik identificirati s potrdilom o plačilu zadnjega računa za  komunalne storitve. V kolikor uporabnik zavrne identifikacijo, izvajalec ni dolžan sprejeti pripeljanih odpadkov.

(5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da uporabniki nedvoumno ugotovijo, v kateri zabojnik razvrstijo posamezno nenevarno frakcijo in da uporabniki prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke, za v ta namen ustrezno usposobljeni osebi.

(6) Izvajalec mora zagotavljati reden odvoz in oddajo zbranih odpadkov skladno s predpisi.

(7) Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike.

(8) V zbirnem centru se zbirajo predvsem naslednje vrste odpadkov:

·      papir, karton, lepenka, papirna in kartonska embalaža vseh oblik in velikosti,

·      mešana embalaža,

·      les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

·      odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

·      steklena embalaža,

·      embalaža iz tekstila,

·      embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi,

·      kovinska embalaža, ki vsebuje nevaren trden oklep, vključno s praznimi tlačnimi zabojniki,

·      izrabljene gume,

·      steklo,

·      biorazgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad,

·      oblačila in tekstil,

·      odpadne nagrobne sveče,

·      topila,

·      kisline,

·      alkalije,

·      fotokemikalije,

·      pesticide,

·      fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,

·      zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,

·      jedilno olje in maščobe,

·      barve, tiskarske barve, črnila, lepila, kite in smole, ki ne vsebujejo nevarne snovi,

·      čistila, detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

·      zdravila,

·      baterije in akumulatorji,

·      odpadna električna in elektronska oprema,

·      plastika,

·      kosovni odpadki,

·      zemlja, kamenje, gradbeni odpadki (brezplačno do velikosti avtomobilske prikolice oz. 0,5 m³ letno)

·      manjše količine odpadkov, ki vsebujejo azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.

(9) Prepuščanje ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru je za občane, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov brezplačno. Omejitev količine velja le za prevzem gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest.

(10) Drugi uporabniki lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo le tiste vrste odpadkov, za katere tako določa državni predpis.

(11) Podrobnejši seznam in klasifikacijske številke odpadkov so zajete v letnem programu ravnanja z odpadki.

7.      Pogoji prevzemanja kosovnih, nevarnih in bioloških odpadkov

27. člen

(zbiranje kosovnih odpadkov)

(1) Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na »bon« po sistemu »od vrat do vrat«. Vsako gospodinjstvo, ki je vključeno v reden odvoz mešanih komunalnih odpadkov, na začetku vsakega leta (februar) prejme in v posameznem letu lahko uporabi dva bona. Uporabnik lahko uporabi oba bona naenkrat ali vsakega posebej. Na en bon lahko odda en kosovni odpadek oziroma kosovne odpadke v skupni količini do 2 m³. Pri več stanovanjskih objektih, kjer uporabljajo skupno opremo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, uporabniki na »bon« lahko oddajo kosovne odpadke v skupni količini do 2 m³ na eno stanovanjsko enoto.

(2) Uporabnik je dolžan kosovne odpadke pripraviti na svojem prevzemnem mestu, ki omogoča dostop specialnemu vozilu in nakladanje s hiabom. Upravnik večstanovanjskega objekta in izvajalec se lahko dogovorita tudi za drugačen način priprave kosovnih odpadkov za odvoz.

(3) Uporabnik mora s prevzemnega mesta najkasneje naslednji dan odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec v času odvoza ni bil dolžan odpeljati.

(4) Uporabniki iz gospodinjstev lahko kosovne odpadke tudi sami pripeljejo in oddajo v zbirnem centru.

(5) Odvoz kosovnih odpadkov, ki so količinsko večji od količin iz prvega odstavka tega člena in kosovnih odpadkov od drugih uporabnikov, se izvaja kot odvoz odpadkov po naročilu, ki je plačljiv. Proti plačilu in s predhodno najavo se uporabnik z izvajalcem lahko dogovori tudi o izrednem prevzemu izven rednih terminov odvoza.

28. člen

(zbiranje nevarnih odpadkov)

(1) Izvajalec najmanj enkrat letno s posebno prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico, organizira akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.

(2) Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih zbiranja mora izvajalec uporabnike z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, obvestiti najmanj 10 dni pred zbiranjem.

(3) Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke v manjših količinah, redno oddajo tudi v zbirnem centru.

(4) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati usposobljenim prevzemnikom, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo, uničenje oziroma odstranjevanje.

(5) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo. Zaradi nevarnih sestavin se ne smejo odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali med ostale ločene frakcije komunalnih odpadkov.

(6) Drugi uporabniki morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo z usposobljenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

29. člen

(zbiranje bioloških odpadkov)

(1) Za biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, povzročitelji prvenstveno sami zagotavljajo kompostiranje na lastnem vrtu. Način kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev ni predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico.

(2) Kompostiranje je možno le v naseljih, v katerih je možno zagotoviti higienske pogoje in omejiti smradne emisije. Kompostiranje v strnjenih naseljih je možno, če lokacija kompostnika in kompostnik izpolnjujeta pogoje iz tehničnega pravilnika. Kompostiranje v zelo strnjenem naselju ni primerno.

Lokacija kompostnika mora biti:

·      na primernem mestu in zračna, da ne omogoča zadrževanje vonjav iz kompostnika oziroma ne omogoča širjenje smradnih emisij v okolje.

Kompostnik mora biti:

·      kompaktne izvedbe, da onemogoča dostop živalim do ostankov hrane,

·      z dovolj velikimi režami, odprtinami, ki omogočajo dostop zraka do vsebine v njem,

·      opremljen s pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva kompostnik v celoti.

V kompostniku je dovoljeno kompostirati le odpadke, ki ne privabljajo živali in glodavce in ne oddajajo škodljivih emisij v okolico. Meso in ostanke priprave mesne hrane ni dovoljeno kompostirati.

Občinski organ, pristojen za nadzor, lahko preveri ali uporabnik, ki uporablja kompostnik, izpolnjuje pogoje iz Odloka in Tehničnega pravilnika. V primeru ugotovitve, da uporabnik ne izpolnjuje pogoje skladno s Tehničnim pravilnikom in jih tudi v 30 dnevnem roku ne izpolni, občinski organ, pristojen za nadzor, izpelje ustrezne postopke ter odredi vključitev uporabnika v sistem obveznih uporabnikov storitve prevzemanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada.

(3) Povzročitelji, ki bioloških kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, le te zbirajo na način, kot je določen v letnem programu ravnanja z odpadki.

8.      Vsebina katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov

30. člen

(podrobnejše vsebine katastrov)

Izvajalec javne službe vodi kataster, ki obsega:

·      register prevzemnih mest,

·      register zbiralnic ločenih frakcij in

·      register zbirnih centrov.

(1) Podatki, ki se vodijo v katastru, se dopolnjujejo redno, najmanj pa enkrat letno.

Kataster prevzemnih mest vsebuje naslednje podatke:

·      ime in priimek, ter naslov nosilca uporabnika,

·      ime in priimek, ter naslov plačnika nosilca uporabnika,

·      število uporabnikov, ki gravitirajo na zbirno mesto (število članov gospodinjstva, število zaposlenih),

·      vrste odpadkov, ki jih uporabniki zbirajo na zbirnem mestu,

·      velikost in število zabojnikov oz. vreč po vrstah odpadkov,

·      podatki o lastništvu zabojnika,

·      podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki zbirnega mesta (stanovanjski, poslovni, …),

·      lokacijo prevzemnega mesta (Gauss - Krügerjeve koordinate) in

·      naseljenost objekta s časovno opredelitvijo aktivnosti zbirnega mesta po vrstah odpadkov (trajno, sezonsko, itd.)

V kolikor se uporabnik ne prijavi v sistem oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov, je izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov upravičen do podatkov iz javnih evidenc, na podlagi katerih povzročitelja vključi v sistem in obračuna storitev, skladno z Odlokom in področno zakonodajo.

(2) Kataster zbiralnic ločenih frakcij vsebuje sledeče podatke:

·      številko zbiralnice ločenih frakcij,

·      naziv zbiralnice ločenih frakcij,

·      število, vrsta in velikosti zabojnikov v zbiralnici ločenih frakcij in

·      lokacijo zbiralnice ločenih frakcij (Gauss - Krügerjeve koordinate).

9.      Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe

31. člen

(javne prireditve, čistilne akcije, javne površine in začasna prodajna mesta)

(1) Organizatorji prireditev na prostem, na katerih potekajo dejavnosti organizatorja ali udeležencev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo najmanj 14 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirno mesto z ustreznimi zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.

(2) Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati ločeno na izvoru nastanka odpadka skladno s Tehničnim pravilnikom.

(3) Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to frakcijo odpadkov.

(4) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu.

(5) Stroške najema zabojnikov in prevzema odpadkov nosi organizator prireditve.

(6) Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo v primeru, če bo izvajalec sodeloval pri izvedbi čistilne akcije, najmanj 14 dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku stroškov. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki.

(7) Občina je dolžna na javnih površinah (sprehajalne poti, parki, parkirišča itd.) poskrbeti za postavitev komunalne opreme, ki omogoča ločeno zbiranje odpadkov. Stroški zbiranja odpadkov na omenjenih površinah ne smejo bremeniti stroškov gospodarskih javnih služb s področja ravnanja z odpadki

(8) Izvajalci dejavnosti na začasnih prodajnih mestih si morajo v obdobju izvajanja dejavnosti zagotoviti ustrezne zabojnike. Glede na vrsto dejavnosti, ki jo izvajajo, izvajalec gospodarske javne službe, določi velikost in število potrebnih zabojnikov.

32. člen

(postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij)

(1) Izvajalec ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij.

(2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega:

·      podatke o vlagatelju,

·      podatke o investitorju,

·      podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča,

·      podatke o projektantu in projektu in

·      predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti.

(3) Obvezna vsebina soglasja obsega:

·      podatke o vlagatelju,

·      podatke o investitorju,

·      podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišča in

·      soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vključno z datumom izdelave.

33. člen

(gradbišča)

Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki po tem Tehničnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec storitev javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi potrebno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu storitev javne službe pred pričetkom izvajanja del sporočiti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. Velikost in število ustreznih zabojnikov določita izvajalec gospodarske javne službe in investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove.

34. člen

(obveščanje in ozaveščanje uporabnikov)

(1) Izvajalec uporabnike obvešča o vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem storitev zbiranja odpadkov. Pristop obveščanja mora temeljiti na povečanju osveščenosti uporabnikov in dvigovanju standardov ločevanja komunalnih odpadkov.

(2) Minimalni standard obveščanja in osveščanja uporabnikov je naslednji:

·      na krajevno običajen način ter na svoji spletni strani najmanj enkrat letno obvesti uporabnike o načinih in urnikih prevzemanja vseh frakcij odpadkov skladno s Tehničnim pravilnikom in Letnim programom zbiranja in prevoza odpadkov,

·      obvešča uporabnike o akcijah zbiranja kosovnih odpadkov in zelenega vrtnega odpada najmanj enkrat letno z letnim koledarjem in na svoji spletni strani najmanj 10 dni pred začetkom načrtovane akcije,

·      obvešča uporabnike o akcijah zbiranja nevarnih odpadkov najmanj 10 dni pred začetkom načrtovane akcije ,

·      na spletni strani izvajalca izvaja nenehno osveščanje uporabnikov in javnosti o pravilnih načinih in hierarhiji ravnanja z odpadki ter prepuščanju frakcij odpadkov,

·      nudi možnost izobraževanja zaposlenih pri uporabniku iz dejavnosti po dogovoru,

·      stalno osebno informiranje uporabnikov na terenu, v zbirnem centru, po elektronskih medijih in

·      pisno komuniciranje s posameznimi uporabniki.

(3) Izvajalec praviloma sodeluje tudi pri izvedbi skupnih akcij osveščanja v povezavi z vzgojnimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, Občino in ministrstvom (predstavitve, ogledi zbirnega centra, razlage, članki, …).

35. člen

(tehnologije, pogoji in pogostost pranja predpisanih zabojnikov za odpadke)

(1) Izvajalec izvaja pranje zabojnikov v okviru storitev javne službe najmanj 2-krat letno in sicer s čistilno opremo, ki omogoča pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri čistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.

(2) V zbiralnicah ločenih frakcij izvajalec zagotavlja redno pranje in čiščenje zabojnikov najmanj enkrat mesečno oziroma skladno z dejanskimi potrebami, razen v zimskem času (december-marec).

36. člen

(letni program ravnanja s komunalnimi odpadki)

(1) Potek zbiranja komunalnih odpadkov izvajalec določi na letnem nivoju s programom zbiranja komunalnih odpadkov, ki mora vsebovati:

·      izhodišča za pripravo programa zbiranja komunalnih odpadkov,

·      podatke o načinu zbiranja mešanih komunalnih odpadkov po naseljih/ulicah,

·      podatke o načinu zbiranja mešane embalaže po naseljih/ulicah,

·      podatke o načinu zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov po naseljih/ulicah,

·      podatke o načinu zbiranja zelenega vrtnega odpada po naseljih/ulicah,

·      podatke o načinu zbiranja papirja, kartona in papirne ter kartonske embalaže po naseljih/ulicah,

·      podatke o načinu zbiranja zbiranju ločenih frakcij odpadkov po zbiralnicah ločenih frakcij,

·      podatke o načinu zbiranja zbiranju kosovnih odpadkov,

·      podatke o načinu zbiranja frakcij komunalnih odpadkov s premično zbiralnico,

·      podatke o načinu zbiranja odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih,

·      podatke o pranju zabojnikov po naseljih/ulicah,

·      plan obveščanja uporabnikov,

·      postopek razdeljevanja namenskih tipiziranih vreč in

·      plan obratovanja zbirnega centra.

(2) Letni program izdela izvajalec skladno z določbami Odloka in Tehničnega pravilnika. Potrjen letni program izvajalec objavi na svoji spletni strani.

37. člen

(način določitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka)

(1) Vrsta prevoza je odvisna od vrste odpadka, gostote odpadka in načrtovanega nadaljnjega ravnanja s prepeljanim odpadkom. V enem zabojniku se lahko sočasno prevaža samo ena vrsta odpadka.

(2) Pri določitvi vrste prevoza je potrebno upoštevati sledeče:

·      ali se lahko odpadki, ki so predvideni za prevoz stiskajo ali morajo ostati nepoškodovani v razsutem stanju,

·      ali so odpadki, ki so predvideni za prevoz samo od enega ali od več drugih uporabnikov in

·      gostoto odpadkov, predvidenih za prevoz in izbiro ekonomične kombinacije, razpoložljivi volumen, nosilnost specialnega tovornega vozila in oddaljenost ter eventualni posebni pogoji prevzemnika.

38. člen

(osnove za obračun storitev)

(1) Osnove za obračun storitev so: veljavne cene za storitve posamezne javne službe, volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, volumen opreme za zbiranje bioloških odpadkov ali drugih vrst odpadnih surovin, frekvence praznjenja ter dajatve, vezane na ravnanje z odpadki.

(2) Pri vseh uporabnikih je oprema za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov izhodiščna in je sodilo za obračunavanje stroškov zbiranja vseh ločenih frakcij odpadkov v zbiralnicah in v zbirnem centru. V primeru, da uporabnik uporablja manjši volumen zabojnika od minimalno zahtevane velikosti iz 8., 9. oz. 10. člena tega pravilnika, se mu za obračun upošteva minimalno zahtevana velikost zabojnika.

(3) Masa prepeljanih odpadkov se na uporabnike razdeli na podlagi povprečne specifične teže odpadkov glede na volumen vseh evidentiranih zabojnikov po vrsti odpadka, z upoštevanjem dinamike zbiranja odpadkov (praznjenj zabojnika) v obračunskem obdobju.

(4) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 03 01 v zbirnem centru, ni vključeno v izhodiščni zabojnik in je dodatno plačljiva storitev.

(5) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, se za obračun upošteva enako, kot bi uporabnik uporabljal zabojnik (skupen volumen tipiziranih vreč in frekvenca odvoza).

(6) Za druge uporabnike se pri obračunu upošteva, da niso vključeni v odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov.

(7) Pri uporabi tipiziranih vreč za zbiranje občasno povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže, je v ceno tipizirane vreče že vključen celoten strošek storitev za odvoz in končno oskrbo odpadkov.

(8) Natančnejši način obračuna uporabnikom je določen v Sklepu o cenah komunalnih storitev v Občini Gorje.

39. člen

(izstavljanje računov)

(1) Izvajalec izvaja obračun storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in lahko tudi obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. Izvajalec praviloma izstavlja račune mesečno, razen v primerih ko mesečno izstavljanje računov glede na skupni znesek računa ni ekonomsko upravičeno, se uporablja daljše obračunsko obdobje.

(2) Kolikor izvajalec izvaja obračun za vse storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, mu mora izvajalec storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in izvajalec storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, pravočasno zagotoviti vse potrebne podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (količina komunalnih odpadkov oddana v obdelavo, odložene količine po obdelavi, strošek finančnega jamstva, okoljska dajatev itd.). V tem primeru medsebojna razmerja v zvezi z obračunavanjem, izstavljanjem računov in izterjavo neplačnikov, izvajalci storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uredijo pisno v obliki pogodbe, v nasprotnem primeru o načinu zaračunavanja odloči župan Občine s sklepom.

(3) Uporabnik mora račun plačati do 18. dne v mesecu, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila. Za nepravočasno plačilo računa, izvajalec lahko zaračuna zakonske zamudne obresti. Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok za plačilo. Izvajalec lahko, skladno s predpisi, zaračuna tudi stroške opomina.

(4) Če uporabnik kljub opominu, zapadlih računov v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s postopkom prisilne izterjave dolga, ki obsega: izterjavo glavnice, zakonskih zamudnih obresti, stroškov sodne izterjave in drugih stroškov, ki so posledica postopka prisilne izterjave neplačanih računov.

(5) Za večstanovanjske objekte izvajalec mesečno izstavlja račune upravniku. Če uporabniki v večstanovanjskem objektu nimajo upravnika, morajo le-ti pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov ter podatke o delitvi stroškov na uporabnike.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec mesečno izstavlja račune neposredno uporabnikom, ki so v mesecu sprejema tega pravilnika prejemali račune na tak način. Upravnik objekta je v tem primeru dolžan minimalno vsake 3 mesece pošiljati podatke izvajalcu storitev javne službe, ki vplivajo na obračun.

40. člen

(reklamacije)

(1) Uporabnik storitev zbiranja in prevoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitve in sicer na pravilnost in/ali pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej poda po telefonu ali osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti.

(2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek v katerem zapiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev, oziroma ali sta z uporabnikom razrešila predmet pritožbe. Uradni zaznamek oziroma povratna informacija o rešitvi pritožbe se posreduje uporabniku na njegovo izrecno zahtevo. V primeru obojestransko ustrezne rešitve pritožbe posreduje strokovni delavec ustrezni delovni nalog delavcu, ki izvede dogovorjeno rešitev.

(3) V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na sedež izvajalca. Izvajalec pisno odloči o reklamaciji v roku 15 dni od datuma prejema reklamacije.

(4) V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom o ravnanju z odpadki in določili Tehničnega pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave.

(5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun (reklamacija računa) v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če se ugovor nanaša na obračun storitev in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. V primeru, če se ugovor nanaša na podatke, ki so podlaga za obračun storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, izvajalec odstopi reševanje ugovora izvajalcu storitev obdelave mešanih komunalnih odpadkov ali izvajalcu storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

41. člen

(prekinitev izvajanja storitev)

(1) Drugemu uporabniku, ki zamuja s plačili računov, lahko izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo izvajanja storitev in mu postavi rok za plačilo. Če drugi uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača v roku, navedenem v opominu, lahko izvajalec s prvim dnem naslednjega meseca prekine z izvajanjem storitev in odpelje opremo, če jo je drugi uporabnik imel v najemu, ter začne ali nadaljuje s postopkom prisilne izterjave dolga.

(2) Prekinitev izvajanja storitev zbiranja in prevoza odpadkov traja toliko časa, da drugi uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in vse druge stroške, ki so nastali pri izvajalcu zaradi izterjave neplačanih računov.

(3) O prekinitvi izvajanja storitev izvajalec obvesti pristojni občinski inšpektorat.

42. člen

(vizualna kontrola)

Vizualno kontrolo izvaja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru. V primeru ugotovljenih neskladnosti o tem opozori povzročitelja, v primeru ponavljajočih neskladnosti pri istem povzročitelju o tem obvesti prekrškovni organ.

III.    Prehodne in končne določbe

43. člen

(oprema)

Vse določbe glede barve in označevanja opreme za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve Tehničnega pravilnika dalje. Obstoječa oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do dokončne izrabe.

44. člen

(obvestilo izvirnim povzročiteljem)

Izvajalec z obvestilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, pozove tiste izvirne povzročitelje, katerih delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Izvajalcu javnih storitev morajo sporočiti podatke, ki so skladno z Odlokom in Tehničnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov.

45. člen

(prehodno obdobje)

Izvajalec mora zagotoviti izvajanje določb Tehničnega pravilnika najkasneje do 31.12.2014.

46. člen

(začetek veljavnosti)

Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 1.5.2014.

Številka: 9000-4/2014-5

Datum: 16.4.2014