|
Na podlagi 64.
člena
Zakona o lokalni samoupravi – ZLS
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08) je Občinski svet Občine Kozje
na 30. redni seji dne 11. 3. 2010 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
Občine Kozje |
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Kozje je
samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Bistrica, Buče, Dobležiče, Drensko rebro, Gorjane,
Gradišče, Gubno, Ješovec pri Kozjem, Klake, Kozje, Lesično, Ortnice,
Osredek pri Podsredi, Pilštanj, Podsreda, Poklek pri Podsredi, Topolovo,
Vetrnik, Vojsko, Vrenska gorca, Zagorje, Zdole, Zeče pri Bučah.
|
|
|
Sedež občine je v
Kozjem, št. 37. |
|
|
Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja
in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
|
|
Območja in imena
naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Občina Kozje v
okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v
21. členu Zakona o lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi
občine na podlagi zakona. |
|
|
Občina lahko
opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
|
|
3. člen |
|
|
Na območju Občine
Kozje so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Kozje so določeni s tem
statutom in odlokom občine. |
|
|
Imena in območja
ožjih delov občine so: |
|
|
– Krajevna
skupnost Buče, ki zajema naselja: Buče, Ortnice, Vrenska gorca, Zeče pri
Bučah; |
|
|
– Krajevna
skupnost Kozje, ki zajema naselja: Ješovec pri Kozjem, Kozje, Vetrnik,
Zdole; |
|
|
– Krajevna
skupnost Lesično, ki zajema naselja: Dobležiče, Drensko rebro, Gubno,
Klake, Lesično, Pilštanj; |
|
|
– Krajevna
skupnost Osredek, ki zajema naselje Osredek pri Podsredi; |
|
|
– Krajevna
skupnost Podsreda, ki zajema naselja: Gorjane, Gradišče, Podsreda,
Poklek pri Podsredi, Vojsko; |
|
|
– Krajevna
skupnost Zagorje, ki zajema naselja: Bistrica, Topolovo, Zagorje. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
|
Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi
odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo
tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so
lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z
drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe
ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna
podjetja. |
|
|
Občine se zaradi
predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in
skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Kozje ima
grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z
odlokom. |
|
|
Občina ima veliko
štampiljko v obliki kroga, premera 35 mm in je obrobljen z dvema
koncentričnima krogoma, ter malo štampiljko s premerom 20 mm, ki je
obrobljen z dvema koncentričnima krogoma. V sredini štampiljke je grb
Občine Kozje, ob krožnici pod grbom je napis »Kozje«, ob krožnici nad
grbom je napis »OBČINA KOZJE«. Svojo štampiljko ima tudi župan, občinski
svet, občinska uprava, nadzorni odbor ter občinska volilna komisija.
|
|
|
Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE
OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno
opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z
zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno
ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
– sprejema statut
in druge predpise občine, |
|
|
– sprejema
proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– načrtuje
prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– sprejema
programe razvoja občine. |
|
|
2. Upravlja
občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in
pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
|
3. Omogoča pogoje
za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in
analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v
občini, |
|
|
– pospešuje
gospodarski razvoj, |
|
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
|
– z javnimi
sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog
oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje
za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih
aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
– sprejema
dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
– spremlja in
analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
|
– spremlja ponudbo
in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
|
– gradi stanovanja
za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj. |
|
|
5. Skrbi za
lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– zagotavlja
izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
|
|
|
– nadzira
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
|
|
|
– ustanovi vzgojno
izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in
v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
– v skladu z
zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh
dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje
nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z
vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi
ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje
za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za
kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje
službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva
otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
|
|
|
– spremlja stanje
na tem področju, |
|
|
– pristojnim
organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
|
|
|
– sodeluje s
centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi
in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča
dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju, |
|
|
– določa občinski
program športa, |
|
|
– zagotavlja
splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami
spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z
društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za
varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
|
|
|
– izvaja naloge,
ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva
okolja, |
|
|
– spremlja stanje
na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s
katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja,
gradi in vzdržuje: |
|
|
– občinske ceste,
ulice in javne poti, |
|
|
– površine za
pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport
in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
– zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
|
|
|
11. Skrbi za
požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih
nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira
reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja
sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in
varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja
sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
|
|
|
– sodeluje z
občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni
red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema
programe varnosti, |
|
|
– določa prekrške
in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, |
|
|
– organizira
občinsko redarstvo, |
|
|
– opravlja
inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih
aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge
naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih
zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
|
– ugotavljanje
javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z
zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
|
|
|
– določanje
namembnosti prostora, |
|
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
|
– evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje
varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
|
– ureja druge
lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
|
|
Občina obdeluje
podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in
jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
III. ORGANI
OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so:
|
|
|
– občinski svet
|
|
|
– župan in
|
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
|
Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
|
Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
|
Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima
občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
|
|
Občinska uprava
odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora. |
|
|
Občinska uprava
opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog
župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in
delovno področje. |
|
|
Občinsko upravo
vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali
tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov
občine je javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
|
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
|
Občinski svet
šteje 9 članov. |
|
|
Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
|
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo
občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi
članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog
volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov
občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
|
|
Občinski svet se
voli po večinskem sistemu. |
|
|
O oblikovanju
volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z
odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet
sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
|
V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
– sprejme odlok o
notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
|
|
– v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
– daje soglasje k
prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah
ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in
razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
– odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje
referendum, |
|
|
– s svojim aktom,
v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in
plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih
teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih
podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, katerih ustanovitelj in financer plač je
lokalna skupnost, |
|
|
– določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
|
– ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
|
– imenuje in
razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane
drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program
in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del
je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
|
|
– sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
– lahko sprejme
akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja
določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
|
|
– odloča o drugih
zadevah, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja
občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej
občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana
občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
|
|
|
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje
seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje
le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora
sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega
reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski
upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje
predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
|
Če seja občinskega
sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska
uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo
gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
|
Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
|
|
O sprejemu
dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske
uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
|
|
|
Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet
veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
|
|
Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana
občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega
sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev
nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. |
|
|
2.1 Odbori in
komisije občinskega sveta |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet
lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in
delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določi občinski
svet z odlokom. |
|
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
|
|
- opravlja naloge
v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
|
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
|
|
- pripravlja
predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
|
|
- obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
|
|
– Odbor za
gospodarstvo in razvoj |
|
|
– Odbor za
družbene dejavnosti |
|
|
– Odbor za
komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja |
|
|
– Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
|
|
– Komisija za
peticije |
|
|
– Komisija za
nagrade, priznanja in odlikovanja |
|
|
– Komisija za
pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta |
|
|
– Komisija za
kmetijstvo. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
|
|
|
Prvo sejo
delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
|
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega
sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo
volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v
skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba
župana traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo. |
|
|
Župan opravlja
funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja
in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan
predvsem: |
|
|
– predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
|
|
– odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
|
|
– skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
– predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko
pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
– imenuje in
razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic.
|
|
|
– usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
|
|
|
– opravlja druge
naloge, ki jih določata zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
|
Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
|
– skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
– imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
|
|
– sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in
razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju
občine, |
|
|
– sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
|
|
|
– v primeru
nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
|
– predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer,
v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov
občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za
odločitve občinskega sveta. |
|
|
V soglasju z
županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
V času
nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako
določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije
in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
|
Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima
v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor
nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje
namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
|
|
|
– nadzoruje
finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima
3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet najkasneje v 45
dneh po svoji prvi seji izmed občanov. Večina članov nadzornega odbora
mora imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci
občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se
konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Predlog za
predsednika nadzornega odbora pripravi Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor
zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov
krajevnih skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih
skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti,
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni
nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V
program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom
seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
|
42. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene
in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član
nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo
v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora
zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
|
|
|
V postopku nadzora
so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
|
|
Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je
navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
|
|
Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
|
43. člen |
|
|
Predsednik
nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranosti. |
|
|
Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
|
44. člen |
|
|
Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko
je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati
pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
|
|
45. člen |
|
|
Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
|
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
46. člen |
|
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
47. člen |
|
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet
lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in
delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na
skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. |
|
|
49. člen |
|
|
Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
|
|
Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah
iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
|
50. člen |
|
|
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave
po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje
drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
51. člen |
|
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
|
|
52. člen |
|
|
O upravnih zadevah
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
53. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Občinsko
pravobranilstvo |
|
|
55. člen |
|
|
Občina lahko ima
občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi
zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
|
Po pooblastilu
lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so
jih ustanovile občine. |
|
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko
skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
|
|
7. Drugi organi
občine |
|
|
56. člen |
|
|
Organizacijo,
delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu
s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih
javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s
sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
|
57. člen |
|
|
Občina ima
poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI
OBČINE |
|
|
58. člen |
|
|
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
|
|
Krajevne skupnosti
so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
|
Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po
poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja
prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
|
59. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
|
– dajejo predloge
pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture
na svojem območju, |
|
|
– sodelujejo pri
pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s
področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
– dajejo predloge
za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov, |
|
|
– dajejo predloge
za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
– sodelujejo in
dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
|
– oblikujejo
pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih
posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
– dajejo mnenja
glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene,
predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih
bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
|
|
– seznanjajo
pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
|
– pospešujejo
kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih
prireditvah, kadar je organizator občina, |
|
|
– spremljajo
nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito
ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
|
– dajejo mnenja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, |
|
|
– sodelujejo pri
organiziranju izvajanja zimske službe (pluženje lokalnih in krajevnih
cest) in |
|
|
– sodelujejo pri
izdelavi planov vzdrževanja lokalnih in krajevnih cest. |
|
|
60. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na
prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Kozje praviloma
samostojno: |
|
|
– skrbijo za
urejenost pokopališč, |
|
|
– skrbijo za
pluženje in odvoz snega s cest, določenih z občinskim odlokom,
|
|
|
– vzdržujejo javne
poti, |
|
|
– urejajo javne in
druge površine, |
|
|
– upravljajo z
lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
|
|
|
– pospešujejo
kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter
organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
|
|
Podrobneje se
naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom. |
|
|
61. člen |
|
|
Krajevna skupnost
je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti
delodajalec. |
|
|
Skupnost iz
prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. |
|
|
Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Občina prevzema subsidiarno odgovornost za višino
sredstev krajevnih skupnosti, ki jih zagotavlja za potrebe delovanja
le-teh v okviru letnega proračuna občine. |
|
|
62. člen |
|
|
Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
|
|
|
Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
Število članov
sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
|
Mandat članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana
sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana ter z delom v
občinski upravi ter nadzornemu odboru občine. |
|
|
Določbe zakona in
tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega
sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta
ožjega dela občine. |
|
|
63. člen |
|
|
Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet
krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne
skupnosti sklene predsednik njenega sveta, katerih vrednost presega
skupno višino treh mesečnih dotacij za programe posamezni krajevni
skupnosti, nakazanih s strani občine, so veljavni le ob pisnem soglasju
župana. |
|
|
Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
|
|
Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
|
|
Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
|
|
|
Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
64. člen |
|
|
Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
|
|
– obravnava
vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne
skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
|
|
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
|
|
|
– sprejema
odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju
s premoženjem skupnosti. |
|
|
Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
|
|
Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
|
|
|
Odločitve sveta
skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet. |
|
|
65. člen |
|
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
66. člen |
|
|
Krajevne skupnosti
imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine,
denarna sredstva in pravice. |
|
|
Krajevna skupnost
mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega
statuta. |
|
|
Če krajevna
skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta,
preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
|
67. člen |
|
|
Delovanje
krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za
storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela
občine. |
|
|
Kriteriji in
merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz
proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
Krajevne skupnosti
se ne smejo zadolževati. |
|
|
Prihodki in
odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki
jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu
predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski
svet. |
|
|
Občina ne prevzema
finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu
občine. |
|
|
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
|
|
|
Krajevne skupnosti
imajo svoje račune. |
|
|
Za izvrševanje
finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov,
ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu
občine. |
|
|
Nadzor nad
finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine. |
|
|
68. člen |
|
|
Občinski svet
lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti. Župan razpiše predčasne volitve: |
|
|
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
– če ne izvršuje
nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine, |
|
|
– če se ugotovi,
da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki
so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
|
|
|
Občinski svet
lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da
svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za
člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za
opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
69. člen |
|
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
70. člen |
|
|
Občani na zboru
občanov: |
|
|
– obravnavajo
pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža
ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo
predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v
širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
– obravnavajo
pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine,
|
|
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo
naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
|
– oblikujejo
stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest,
energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
|
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve,
predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v
katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri
izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da
predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku
svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
71. člen |
|
|
Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek.
|
|
|
Zbor občanov
skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
|
|
|
Župan mora
sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini. |
|
|
Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki
so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
72. člen |
|
|
Sklic zbora
občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov,
kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora
volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
73. člen |
|
|
Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za
katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo
glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
|
|
Javni uslužbenec
občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o
splošnem aktu občine |
|
|
74. člen |
|
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet
lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
75. člen |
|
|
Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
|
|
Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
|
76. člen |
|
|
Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
|
Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev
na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je
splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
|
|
77. člen |
|
|
Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
78. člen |
|
|
Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
|
|
Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
79. člen |
|
|
Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
|
80. člen |
|
|
Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
|
81. člen |
|
|
Postopek za
izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru
zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
|
Glede glasovanja
na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve,
v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi
posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni
referendum |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet
lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
|
Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev
na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
|
4. Drugi
referendumi |
|
|
83. člen |
|
|
Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. |
|
|
5. Ljudska
iniciativa |
|
|
84. člen |
|
|
Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu
občine. |
|
|
Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
85. člen |
|
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE
JAVNE SLUŽBE |
|
|
86. člen |
|
|
Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v
okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem
koncesij, |
|
|
– z vlaganjem
lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
87. člen |
|
|
Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
|
– predšolska
vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno
zdravstvo in lekarna, |
|
|
– osebna pomoč
družini in |
|
|
– knjižničarstvo.
|
|
|
Občina lahko
zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
88. člen |
|
|
Občina lahko
skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
|
89. člen |
|
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
– oskrbo s pitno
vodo, |
|
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
|
– odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih
poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
|
|
– vzdrževanje
občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina lahko
določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj
za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti
pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij
občine. |
|
|
91. člen |
|
|
Pravne osebe
javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z
odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
92. člen |
|
|
Občina lahko
zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
93. člen |
|
|
Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
94. člen |
|
|
Občina mora
zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE
IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
95. člen |
|
|
Premoženje občine
sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Odločitev o
odtujitvi nepremičnega premoženja sprejme občinski svet. Letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja sprejme občinski
svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet
na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje.
|
|
|
Župan lahko v
skladu z načrtom nabav in gradenj stvarnega premoženja odloča o
pridobitvi nepremičnega premoženja. O pridobitvi in odtujitvi premičnega
premoženja občine odloča župan. Za brezplačno pridobitev premoženja je
treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna
pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s
pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. |
|
|
96. člen |
|
|
Odprodaja ali
zamenjava finančnega in stvarnega premoženja v lasti občine se izvede po
postopku in na način, kot ga določa zakon. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v
skladu z zakonom. Občina je upravičena do finančne izravnave, pod
pogoji, določenimi v zakonu. |
|
|
98. člen |
|
|
Prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v proračunu
občine. Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt
razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca
prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni
načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
99. člen |
|
|
Za pripravo in
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
Postopek
sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
|
|
|
Župan mora
predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, kot ga določa
zakon. |
|
|
Župan mora
predložiti občinskemu svetu: |
|
|
– predlog
proračuna z obrazložitvami, |
|
|
– predlog prodaje
občinskega finančnega in stvarnega premoženja z obrazložitvami,
|
|
|
– predloge
finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je
občina, z obrazložitvami, |
|
|
– predlog
predpisov občine, ki so potrebni za izvrševanje proračuna. |
|
|
Sestavni del
obrazložitve predloga proračuna je kadrovski načrt in načrt nabav z
obrazložitvami. |
|
|
Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti
višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
|
100. člen |
|
|
Občinski svet mora
sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim
januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij
občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
|
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem obdobju
ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na
predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
|
|
101. člen |
|
|
Občinski svet
sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. |
|
|
Odlok o proračunu
občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanju sredstev, začasno zadržanje izvrševanje proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za
izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o
proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih
poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon ter posebna
pooblastila županu pri izvrševanju proračuna. |
|
|
102. člen |
|
|
Sredstva proračuna
se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom.
|
|
|
V imenu občine se
smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu
predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna
se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji. |
|
|
103. člen |
|
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. |
|
|
Za izvrševanje
proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne javne uslužbence v
občinski upravi. |
|
|
104. člen |
|
|
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
|
105. člen |
|
|
Če se med letom
spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno
poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. |
|
|
Če se proračunski
uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik,
se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se
prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
|
106. člen |
|
|
Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih
določa zakon in odlok o proračunu občine. |
|
|
107. člen |
|
|
Če se med
izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more uravnovesiti,
mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna. Rebalans
proračuna sprejem občinski svet z odlokom. |
|
|
108. člen |
|
|
Župan je dolžan
predložiti v obravnavo občinskemu svetu polletno poročilo o izvrševanju
proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, ki jih določa
zakon. Ob poročilu o izvrševanju proračuna župan seznani občinski svet
tudi o morebitni kratkoročni zadolžitvi občine. |
|
|
109. člen |
|
|
V proračunu se v
skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje
kot proračunski sklad. O uporabi sredstev proračunske rezerve v
posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča
župan, v drugih primerih pa občinski svet z odlokom. |
|
|
110. člen |
|
|
Zaradi ločenega
vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega
namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski sklad kot
evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
|
|
111. člen |
|
|
Župan zagotavlja
posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z merili, ki jih
predpiše minister za finance. |
|
|
112. člen |
|
|
Župan pripravi
predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži
občinskemu svetu v sprejem. O sprejetju zaključnega računa proračuna
obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
113. člen |
|
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet v skladu
s pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
114. člen |
|
|
Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
ob soglasju občine. O soglasju odloča občinski svet. |
|
|
Občinski svet
odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij
in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji,
določenimi v zakonu. |
|
|
115. člen |
|
|
Nabavo blaga,
naročanje storitev ter izvedbo gradenj izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
116. člen |
|
|
Finančno
poslovanje občine izvršuje občinska uprava. |
|
|
VIII. SPLOŠNI
IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti
občine |
|
|
117. člen |
|
|
Splošni akti
občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
|
|
|
Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
|
Postopek za
sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
|
118. člen |
|
|
Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
|
119. člen |
|
|
S poslovnikom, ki
ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov,
se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje
pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
120. člen |
|
|
Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
|
Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
|
121. člen |
|
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
|
122. člen |
|
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, v
Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti
občine |
|
|
123. člen |
|
|
Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti
– sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
124. člen |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper
posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne
pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO
OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
|
125. člen |
|
|
Občinski svet ali
župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine. |
|
|
126. člen |
|
|
Občinski svet ali
župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če
državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če
pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
127. člen |
|
|
Župan lahko kot
stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s
katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko
sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi
akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih dneh. |
|
|
128. člen |
|
|
Župan lahko vstopi
v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient,
če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
|
129. člen |
|
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD
ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
130. člen |
|
|
Vsako ministrstvo
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
|
V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
|
Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
|
XI. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
|
131. člen |
|
|
Do sprejema novih
predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi
bivše Občine Šmarje pri Jelšah, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
|
132. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Kozje (Uradni list RS, št.
64/99, 98/00, 65/05). |
|
|
133. člen |
|
|
Ta statut začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št.
032-0001/2010-30/04 |
|
|
Kozje, dne 11.
marca 2010 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Kozje |
|
|
Dušan Andrej
Kocman l.r. |
|