Na podlagi 21., 29. in 61. člena o
Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2 Uradni list RS, št. 94/07,
27/08, 76/08, 100/08), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1 Uradni list RS, št. 39/06,
49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98, 127/06), 3. člena
Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4 Uradni list RS, št. 3/07, 29/07,
58/07, 16/08, 17/08, 76/08), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v
okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in
33/08), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine
Tržič (Uradni list RS, št. 34/09) ter 10. in 18. člena
Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je
Občinski svet Občine Tržič na 22. redni seji dne 28. 5. 2009 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na
območju Občine Tržič |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
(v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Tržič (v
nadaljevanju; občina) ter izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
|
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne
službe; |
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo
prostorsko razporeditev; |
3. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za
izvajanje javne službe; |
4. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev;
|
5. pravice in obveznosti uporabnikov;
|
6. vire financiranja javne službe in način njihovega
oblikovanja; |
7. obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode;
|
8. prenos objektov in naprav v last in upravljanje;
|
9. pogoje za načrtovanje posegov v prostor;
|
10. nadzor nad izvajanjem javne službe;
|
11. posebne storitve.
|
(2) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno
vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in
padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih
površin. |
(3) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter
padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za
storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi. Ker se v javno
kanalizacijo, ki je v lasti Občine Tržič (v nadaljevanju; Občina),
odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine, in industrijske
odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec
javne službe. Zaradi uporabe javne kanalizacije izvajalec to storitev
opravlja kot »posebno storitev«. |
2. člen |
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot ga
določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja gospodarska
javna služba in posebne storitve razen, če pomen s tem odlokom ni
posebej opredeljen, kot sledi: |
1. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem
okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri
kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna
voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli
dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v
gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja
kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi
dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko
odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po
uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15
m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno
obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna
količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine nevarnih snovi,
določene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja; |
2. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica
meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali
tla; |
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem
po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi
gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi.
Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v
kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali
padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem
iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna
voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz
obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
|
4. komunalna čistilna naprava (KČN) je čistilna naprava za
mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko
odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo
povzroča industrijska odpadna voda enega ali več istovrstnih virov
onesnaževanja presega 40% merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je
čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja večjo od 2.000 PE v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav; |
5. mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna
čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav. Malih KČN naprav je glede tehnologije več
vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
6. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje
oziroma obdelavo na KČN; |
7. pretočna greznica je gradbeno inženirski objekt za
anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna
odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za
anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku
odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo; |
8. populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje
vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. En PE
je enak 60g BPK5/dan; |
9. obdelava blata iz KČN je obdelava blata pred njegovo
uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali
sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in
dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki
predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju KČN v
skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki; |
10. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali
dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s
predpisi Občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
|
11. območje, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo,
je geografsko zaokroženo območje naselja ali dela naselja, v katerem je
letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana
na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, celotna obremenitev zaradi
komunalne odpadne vode, ki tam nastaja, pa presega 50 PE; |
12. javna površina je površina objekta ali dela objekta
občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega
javnega dobra po predpisih o graditvi objektov; |
13. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in
naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za javno kanalizacijo se
ne štejejo: interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne
greznice ter male KČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in so v lasti
lastnikov stavb, ki jim pripadajo; |
14. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije
in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov,
ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če
revizijskega jaška ni možno postaviti; |
15. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so
kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge
naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih),
ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh
ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih
naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali
več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v KČN;
|
16. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije
je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov
(npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje
odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se
zaključi v mali KČN ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
|
17. izvajalec javne službe je pravna oseba ali samostojni
podjetnik, ki pridobi od Občine Tržič koncesijo za izvajanje gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
in ki izvaja storitve javne službe in posebne storitve na določenem
območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene s tem
odlokom, koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo; |
18. uporabnik storitev javne službe (uporabnik storitev)
je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali drug
pravni subjekt, ki je lastnik ali uporabnik nepremičnine oziroma stavbe
ali delov stavbe na območju poselitve, kjer nastaja odpadna voda, ki
odteka v javno kanalizacijo; |
19. interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi
uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer,
merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne
vzdržuje in ne odčitava; |
20. merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku
industrijskega uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse
odpadne vode enega uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne
kontrole kvalitete in količine odvedene odpadne vode v javno
kanalizacijo; |
21. ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje
količine vode, ki je skladna s prepisi s področja meroslovja in ostalimi
veljavnimi predpisi. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
(1) Občina Tržič zagotavlja izvajanje storitev javne
službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in
izvajanje posebnih storitev s storitvami koncesionarja (v nadaljevanju;
izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe izvaja gospodarsko javno
službo in posebne storitve v skladu s tem odlokom, koncesijskim aktom,
ki ga sprejme občinski svet ter v skladu s koncesijsko pogodbo.
|
(2) Izvajalec javne službe ima javno kanalizacijo, ki je
last Občine, v uporabi in upravljanju na podlagi sklenjene koncesijske
pogodbe. |
4. člen |
(1) Izvajalec javne službe mora izvajati javno službo v
skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode (v nadaljnjem besedilu: program) na vseh obstoječih območjih
poselitve v občini, razen za posamezne stavbe ali skupino stavb na
nadmorski višini nad 1.500 m in v primerih, ko se lahko odpadna
komunalna voda, ki nastaja v več stavbah na geografsko zaokroženem
območju in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne komunalne
vode manjša od 50 PE, odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne
kanalizacije, čisti v mali KČN, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je
v lasti in upravljanju lastnikov stavb ali če se komunalna odpadna voda
zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru
storitev javne službe. |
(2) Program izvajalec javne službe pripravi po določbah
17. člena Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode. |
(3) Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu
za naslednje leto in ga posreduje Občini v uskladitev najkasneje do 31.
oktobra v tekočem letu ter ga nato usklajenega z Občino posreduje
Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. decembra tekočega
leta v elektronski obliki v skladu z navodili ministrstva. |
(4) Izvajalec javne službe mora Ministrstvu za okolje in
prostor najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o
izvajanju javne službe za preteklo leto v skladu z navodili ministrstva. |
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE IN NJIHOVA PROSTORSKA
RAZPOREDITEV |
5. člen |
(1) Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki
je opremljeno z javno kanalizacijo, so: |
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;
|
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin; |
3. prevzem blata iz malih KČN ter obstoječih greznic pri
uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata najmanj enkrat na
štiri leta; |
4. prve meritve in obratovalni monitoring za male KČN.
|
(2) V okviru storitve javne službe za stavbe v naselju ali
njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali
za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, mora biti
zagotovljeno: |
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter
obdelava njihove vsebine v KČN; |
– prevzem blata iz malih KČN pri uporabniku storitev in
njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta; |
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelava
ocene obratovanja male KČN, v skladu s predpisom, ki določa emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN; |
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
|
– prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo,
ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do
izteka roka za prilagoditev. |
6. člen |
(1) Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso
opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z
operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo
lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih voda. |
(2) Dovoljena je gradnja malih KČN z zmogljivostjo pod 50
PE ali nepretočnih greznic. Lastniki ali upravljavci stavb morajo sami
zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in
kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje nepretočnih greznic,
obstoječih pretočnih greznic (do izteka roka prilagoditve) in malih KČN
ter občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih
priključkov, nepretočnih greznic ter malih KČN najmanj enkrat na 20 let.
|
(3) Lastniki objektov iz drugega odstavka tega člena lahko
vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s
pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja
te storitve. |
7. člen |
Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih KČN je
obvezno in se opravlja za obstoječe pretočne greznice (do roka
prilagoditve) in male KČN najmanj enkrat na štiri leta. Za nepretočne
greznice se praznjenje opravlja redno glede na volumen greznice, najmanj
pa enkrat na 6 mesecev. Uporabniki storitev so dolžni izvajalcu za namen
praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih KČN s
specialnimi vozili. |
8. člen |
(1) Blato iz greznic in blato iz malih KČN mora izvajalec
javne službe obdelati na KČN ali na skupni čistilni napravi, ki je
opremljena za obdelavo blata. |
(2) V primeru, da izvajalec javne službe utemeljeno sumi,
da blato iz greznice ali blato iz male KČN ne ustreza pogojem za
sprejem, zagotovi potrebne analize. Po pridobitvi rezultatov analiz
izvajalec javne službe zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno
končno oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca javne
službe, da blato iz greznice ali blato iz male KČN ne ustreza pogojem za
sprejem, stroške analiz in končne oskrbe blata plača uporabnik storitev,
v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec javne službe,
stroške končne oskrbe pa uporabnik storitev. |
(3) Blata iz malih KČN in greznic ter ostankov čiščenja
le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode.
Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez
ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi. |
(4) Izvajalec uporabniku po opravljeni storitvi praznjenja
greznice oziroma prevzemu blata iz male KČN ter obdelavi le-tega,
izstavi račun. Račun je uporabnik dolžan plačati v roku, navedenem na
računu. Izvajalec javne službe uporabniku storitev o praznjenju greznice
izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih
služb. Izvajalec javne službe opravljene storitve zaračunava v enkratnem
znesku ali pa po mesečnih akontacijah. |
(5) Za izvedbo storitev v rokih, določenih v 7. členu,
naročilo uporabnika storitev ni potrebno. Izvedbo pogostejših storitev
mora uporabnik storitev naročiti pri izvajalcu javne službe. Izvajalec
javne službe je dolžan uporabnika storitev pisno obvestiti o prevzemu
obvestiti o prevzemu blata iz male KČN oziroma komunalne odpadne vode iz
greznice. V obvestilu mora biti naveden datum in okvirni čas prihoda.
Uporabnik storitve ima pravico do enkratne prestavitve najavljenega časa
storitve, ki pa ne more biti daljši od enega meseca. O prestavitvi
opravljanja storitve mora uporabnik izvajalca javne službe pisno
obvestiti vsaj pet dni pred datumom, ki je na pisnem obvestilu naveden
kot datum opravljanja storitve. |
(6) Če uporabnik ne predlaga izvajalcu javne službe
prestavitve opravljanja storitve, skladno s predhodnim odstavkom tega
člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči izvedbo storitve, ali če
izvajalcu javne službe iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči
izvedbo storitve, mora plačati nastale stroške za prevzem blata iz male
KČN oziroma komunalne odpadne vode. Stroška ravnanja z blatom oziroma
čiščenja komunalne odpadne vode izvajalec javne službe uporabniku v tem
primeru ni upravičen zaračunati. |
(7) Če uporabnik storitev dvakrat onemogoči izvajalcu
javne službe izvedbo storitve, izvajalec javne službe poda pristojnemu
inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper kršitelja. |
9. člen |
V okviru storitev javne službe izvajalec zagotavlja še:
|
– upravljanje s KČN;
|
– izdelavo načrta ravnanja z blatom;
|
– ravnanje z blatom malih KČN, skladno z načrtom iz druge
alineje tega člena; |
– vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja
za odvajanje padavinske vode; |
– izvajanje ukrepov za zmanjšanje odvajanja količin
padavinske odpadne vode v mešano javno kanalizacijo, zlasti tiste, ki se
odvaja s streh stavb; |
– ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne
vode v zadrževalnih bazenih deževnih vod ter za zajeto padavinsko
odpadno vodo po končanem nalivu odvajanje v KČN; |
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih
površinah. |
10. člen |
(1) Padavinske vode s streh stavb ali utrjenih površin se
ne smejo odvajati v nepretočno greznico ali malo KČN. |
(2) Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če
ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo treba zadržati in jo ustrezno
očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za
druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
(3) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora
uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca javne službe. |
IV. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE |
11. člen |
Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami:
|
– kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode;
|
– črpališči za prečrpavanje odpadne vode;
|
– komunalno čistilno napravo;
|
– razbremenilniki visokih vod;
|
– zadrževalnimi bazeni deževnih vod (ZBDV);
|
– drugi objekti in napravami, potrebnimi za odvajanje in
čiščenje odpadne vode. |
12. člen |
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno deloma v
mešanem in deloma v ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma
gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali). |
13. člen |
(1) Gradnja javne kanalizacije in investicijsko
vzdrževanje le-te je v pristojnosti Občine. |
(2) V primerih, ko investitor izgradnje javne kanalizacije
ali njenega dela ni Občina, ampak fizična ali pravna oseba kot
investitor gradnje objekta, za katerega bo sam zgradil manjkajočo
komunalno opremo, jo je Občina po pridobitvi uporabnega dovoljenja za
zgrajeno javno kanalizacijo ali njen del dolžna prevzeti, skladno z
določbami 78. člena zakona o prostorskem načrtovanju, tem odlokom in
pogodbo o opremljanju, saj se šteje, da je na ta način investitor v
naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme. |
14. člen |
(1) Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
|
– vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev;
|
– kanalizacijski priključek;
|
– nepretočne greznice;
|
– obstoječe greznice;
|
– male KČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE;
|
– merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih
pred izpustom v javno kanalizacijo; |
– merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem
priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
|
(2) Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti
lastnikov stavb, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne
kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje
lastnik ali uporabnik stavbe na lastne stroške. |
(3) Lastnik ali uporabnik stavbe je dolžan z objekti in
napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno
odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti
zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda
pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za
izpust v javno kanalizacijo. |
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH STORITEV |
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje |
15. člen |
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je
priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi,
obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega
priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v
naslednjih primerih: |
– če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno
z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni
zgrajena ali je še v gradnji; |
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;
|
– če bi bila priključitev pravno nedopustna;
|
– če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih
kapacitet; |
– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne
izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev. |
16. člen |
(1) Izvajalec javne službe mora lastnika stavbe, v kateri
nastaja komunalna odpadna voda, obvestiti, da je priključitev njegove
stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo
soglasja za kanalizacijski priključek z navedbo lokacije priključnega
mesta na javno kanalizacijo. Priključitev stavbe na javno kanalizacijo
se izvede po pridobitvi soglasja iz 30. člena tega odloka in plačilu
komunalnega prispevka, ki ga za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode po uradni dolžnosti odmeri Občina iz naslova izboljšave komunalne
opreme določenega območja poselitve. |
(2) Lastnik stavbe mora kanalizacijski priključek za
priključitev obstoječe stavbe na javno kanalizacijo zagotoviti v roku
enega leta po prejemu obvestila izvajalca javne službe, da je
priključitev obvezna. Priključitev se izvede pod nadzorom izvajalca
javne službe. |
(3) Če lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo,
nastane po preteku roka iz drugega odstavka tega člena obveznost
plačevanja storitev javne službe na podlagi tega odloka. |
(4) Stavba, iz katere se je do izgradnje javne
kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico, se mora priključiti na
javno kanalizacijo tako, da lastnik stavbe na svoje stroške greznico
odstrani ali očisti in jo pod nadzorom izvajalca javne službe izključi
iz interne kanalizacije. |
17. člen |
Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo
lastnika stavbe. Izvedbo kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik
stavbe pri strokovno usposobljenemu izvajalcu. Ustreznost izvedbe
kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno kanalizacijo
preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe,
kateremu je lastnik stavbe dolžan predložiti projekt kanalizacijskega
priključka in potrdilo o plačilu komunalnega prispevka. |
18. člen |
(1) Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali
začasen. Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve,
začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev
začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je
za poseg potrebno), prijavo prireditve ali drugo dokumentacijo, ki
potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo.
Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za
določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. Dva meseca pred
iztekom dveletnega obdobja mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in
ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik
ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec s potekom
dveletne dobe začasni priključek ukine. |
(2) V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek.
Stalen priključek se ukine le v primeru rušenja priključene stavbe.
Pisni zahtevek za ukinitev priključka lastnik stavbe naslovi na
izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred ukinitvijo priključka.
Izvajalec javne službe na stroške lastnika stavbe fizično ukine
priključek in lastnika/uporabnika izbriše iz evidence uporabnikov. |
19. člen |
(1) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da
se prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne
kanalizacije na priključeno stavbo. Javna kanalizacija mora zagotoviti
gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih
prostorov objekta. |
(2) Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina
odvodnega kanala javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno
odvajanje komunalne odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na
izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne
lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara komunalne
odpadne vode. Posamezna stavba ali del stavbe, ki se zaradi neugodne
lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno
kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je
dolžan zgraditi in ga vzdrževati oziroma upravljati lastnik stavbe. V
večstanovanjski stavbi, ki ima upravnika, se upravljanje hišnega
črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona. |
20. člen |
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in
je last vsakokratnega lastnika stavbe. Vsaka stavba se praviloma
priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega
priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega
priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali
to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega –
to je skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo
pisno soglašati vsi lastniki stavb. |
21. člen |
(1) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski
jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje stanja v
priključni cevi ter za preverjanje količine in kvalitete odpadne vode,
lastniku/uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
|
(2) Revizijski jašek je praviloma lociran neposredno ob
parcelni meji med zasebnim in javnim zemljiščem. Izvajalcu mora biti
omogočen dostop do revizijskega jaška. |
(3) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču,
ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik stavbe za postavitev
revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe dovoljenje lastnika
zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim
dovoljuje izvajalcu javne službe dostop na njegovo zemljišče za
izvajanje nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
|
(4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti
izven stavbe, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo
tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati
kontrolo odpadne vode. |
22. člen |
(1) Lastnik stavbe (investitor) je o nameravani
priključitvi stavbe na javno kanalizacijo dolžan pisno obvestiti
izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred priključitvijo. |
(2) Izvajalec javne službe po izvedeni priključitvi stavbe
na javno kanalizacijo vpiše lastnika/uporabnika v evidenco uporabnikov,
na podlagi zapisnika o priključitvi. |
23. člen |
Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se ne sme
izvesti: |
1. če kanalizacijski priključek ni zgrajen skladno s
soglasjem; |
2. če je kvaliteta odpadne vode v nasprotju z veljavnimi
predpisi. |
24. člen |
(1) Za vsako stavbo ali sklop stavb na isti lokaciji, ki
so v lasti enega lastnika, je načeloma dovoljen samo en kanalizacijski
priključek. |
(2) Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka,
trase, merilnega mesta ali izvedba dodatnega priključka, se obravnava na
enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. |
25. člen |
(1) Uporabnikom ali drugim nepooblaščenim osebam, brez
soglasja izvajalca javne službe, ni dovoljeno posegati v objekte in
naprave javne kanalizacije. |
(2) V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme
graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in
izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali
ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov
in/ali jim preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijo. |
Obveznosti izvajalca |
26. člen |
Izvajalec javne službe je v okviru storitev javne službe
dolžan: |
1. v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, zagotoviti: |
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;
|
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin; |
– prevzem blata iz malih KČN ter obstoječih greznic pri
uporabniku storitev ter obdelavo prevzetega blata najmanj enkrat na
štiri leta; |
– prve meritve in obratovalni monitoring za male KČN.
|
2. v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb
zunaj naselja, zagotoviti: |
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter
obdelava blata v KČN; |
– prevzem blata iz malih KČN pri uporabniku storitev
najmanj enkrat na štiri leta; |
– prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelavo
ocene obratovanja za male KČN, v skladu z veljavnimi predpisi;
|
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
|
– prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic in njegovo
obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta,
vendar le do izteka roka za prilagoditev. |
3. upravljati s KČN;
|
4. izdelati načrt ravnanja z blatom;
|
5. zagotoviti ravnanje z blatom komunalnih čistilnih
naprav, skladno z načrtom iz 4. točke tega člena; |
6. vzdrževati in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za
odvajanje padavinske odpadne vode; |
7. izvajati ukrepe za zmanjšanje odvajanja količin
padavinske odpadne vode v mešano javno kanalizacijo, zlasti tiste, ki se
odvaja z javnih površin; |
8. izvajati ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske
odpadne vode v zadrževalnih bazenih deževnih vod ter za zajeto
padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu zagotoviti odvajanje v KČN;
|
9. čistiti peskolove, lovilce olj in maščob na javnih
površinah; |
10. obveščati uporabnike o izvajanju storitev javne
službe; |
11. kontrolirati zgrajene kanalizacijske priključke in po
potrebi celotno interno kanalizacijo; |
12. izvajati javna pooblastila;
|
13. izvajati nadzor nad priključevanjem stavb na javno
kanalizacijo in voditi evidenco o uporabnikih, skladno z veljavnimi
predpisi; |
14. redno obračunavati storitve javne službe, posebne
storitve in druge s predpisi določene dajatve; |
15. izvajati druge obveznosti iz tega odloka in
koncesijske pogodbe. |
27. člen |
(1) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po
predhodno vročenem pisnem opozorilu, prekine odvajanje odpadne vode
in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, kadar: |
– stanje interne kanalizacije povzroča škodo ali motnje
pri odvajanju odpadne vode ali povzroča škodo ali motnje v postopku
čiščenja na KČN oziroma škoduje ali bi lahko škodovalo okolju ali
zdravju delavcev izvajalca javne službe; |
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo
izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim; |
– lastnik stavbe brez soglasja izvajalca javne službe
dovoli priključitev stavbe drugega lastnika/uporabnika na interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost
svoje interne kanalizacije; |
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in
kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka;
|
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka;
|
– uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti
ali drugih stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15
dni od vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne
vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda; |
– uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode; |
– z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s
pitno vodo; |
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje
in/ali premoženje prebivalcev. |
(2) Prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode
iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške
prekinitve, ponovne priključitve in morebitne stroške, ki bi nastali kot
posledica prekinitve, plača uporabnik. |
28. člen |
Izvajalec javne službe ima brez povračila škode pravico
začasno prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje in čiščenje odpadne
vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda zaradi: |
– planiranih vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih
obvestil; |
– odprave nastalih okvar na javni kanalizaciji;
|
– višje sile; |
– naravnih ali drugih nesreč. |
29. člen |
Izvajalec javne službe in/ali Občina kot lastnica javne
kanalizacija ne odgovarjata za škodo na stavbah in/ali zemljiščih zaradi
izlivov iz javne kanalizacije v primeru: |
– poplav; |
– ko ni zagotovljena ureditev vodotokov in/ali zalednih
vod; |
– ko priključitev stavbe na javno kanalizacijo ni izvedena
v skladu z izdanimi soglasji; |
– naravne ali druge nesreče;
|
– in drugih dogodkov, na katere nimata vpliva. |
Javna pooblastila izvajalca |
30. člen |
(1) V okviru javnih pooblastil izvajalec:
|
1. izdaja smernice in podaja mnenja k prostorskim aktom
Občine na podlagi predložene dokumentacije, kot jo določa Zakon o
prostorskem načrtovanju in podzakonski predpisi; |
2. izdaja projektne pogoje priključitev stavb na javno
kanalizacijo in za posege v varovalnem pasu javne kanalizacije na
podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o
graditvi objektov; |
3. izdaja soglasja k projektnim rešitvam iz prejšnje točke
na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o
graditvi objektov; |
4. izdaja potrdila in strokovne ocene na podlagi
predložene dokumentacije, kot jo določa predpis, ki ureja emisije snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN; |
5. prekine ali omeji odvajanje in čiščenje odpadne vode
in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda; |
6. posreduje informacije osebam, ki za to izkažejo
upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa,
skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja; |
7. vodi evidence, potrebne in predpisane za potrebe
izvajanja javne službe ali posebnih storitev. |
(2) Za izdajo soglasja za priključitev obstoječe stavbe
(objekta) na javno kanalizacijo mora lastnik izvajalcu javne službe
predložiti: |
– projekt kanalizacijskega priključka;
|
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje;
|
– načrt interne kanalizacije, razen za individualno
stanovanjsko stavbo; |
– podatke o količini in vrsti odpadne vode,
biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter
nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode;
|
– program predpisanih prvih meritev, če gre za
industrijsko odpadno vodo; |
– projekt izvedenih del za naprave za predčiščenje
industrijske odpadne vode. |
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
31. člen |
Uporabniki, ki so fizične osebe, nastopajo v razmerju do
izvajalca kot gospodinjstvo. Praviloma je uporabnik lastnik objekta
oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt
oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti
tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti po tem
odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. |
32. člen |
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem je vzpostavljeno z
vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z
dejansko uporabo storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne
kanalizacije. Sklepanje pogodbe o uporabi storitev javne službe in
posebnih storitev med izvajalcem in uporabnikom ni potrebno. |
33. člen |
Uporabnik storitev ima v naselju ali delu naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
|
1. redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in
kanalizacijski priključek; |
2. občasno preverjati tehnične brezhibnosti
kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo; |
3. na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem
izvajalca javne službe; |
4. v kanalizacijski priključek ne sme posegati brez
soglasja izvajalca javne službe; |
5. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru
spremembe pogojev odvajanja odpadne vode, skladno s soglasjem izvajalca
javne službe; |
6. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije,
skladno s predpisi in pogoji v soglasju izvajalca javne službe;
|
7. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to
priključiti na javno kanalizacijo; |
8. omogočiti izvajalcu javne službe dostop in pregled
interne kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem
času, tudi izven obratovalnega časa; |
9. dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem
zemljišču; |
10. obveščati izvajalca javne službe o opaženih
nepravilnostih in okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem
priključku in merilnih napravah, ter o vseh pojavih, ki bi utegnili
imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije; |
11. zagotoviti ustrezno predčiščenje odpadne vode, ki ni
primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, pri čemer je ne sme pred
odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno,
hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti;
|
12. odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v
količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in soglasji;
|
13. sporočiti izvajalcu javne službe vsako spremembo
količine ali kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi; |
14. tekoče posredovati izvajalcu javne službe poročilo o
posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa za male KČN;
|
15. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne
službe; |
16. pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi
naslova, lastništva stavbe, številu oseb v stavbi in spremembah na
stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje odpadne vode in obračun storitev;
|
17. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar gre za
obračun več uporabnikom na osnovi ene merilne naprave, in izvajalcu
javne službe posredovati naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe,
ki je prejemnik in plačnik računov storitev odvajanja in čiščenja
odpadne vode; |
18. upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in
čiščenju odpadne vode; |
19. pridobiti soglasje izvajalca javne službe pred
predelavo interne kanalizacije; |
20. ne dovoliti priključitve stavb drugih lastnikov na
svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja
izvajalca javne službe; |
21. odgovarjati za škodo, povzročeno na javni
kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo
povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo potrebnih ravnanj,
prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca ali z neustrezno
uporabo; |
22. na pisni poziv izvajalca javne službe posredovati
podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje
drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev. |
34. člen |
Uporabnik storitev ima v naselju ali delu naselja, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
|
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije,
skladno s predpisi in pogoji v soglasjih izvajalca javne službe;
|
2. redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe
pretočne greznice (do roka prilagoditve) ali male KČN; |
3. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to
priključiti na malo KČN ali nepretočno greznico; |
4. naročati dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic
ali iz malih KČN pri izvajalcu javne službe, v primerih, ko redno
praznjenje ne zadošča; |
5. omogočiti izvajalcu javne službe dostop in pregled
interne kanalizacije; |
6. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec javne
službe; |
7. pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi
naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na
obračun storitev; |
8. na pisni poziv izvajalca javne službe posredovati
podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje
drugih nalog javne službe. |
35. člen |
(1) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno
kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih
uporabnikov. |
(2) Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne
vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v
postopku čiščenja na KČN, oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale
okolju ali zdravju delavcev izvajalca. |
36. člen |
(1) V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
|
1. strupene snovi;
|
2. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske
mešanice; |
3. jedke snovi (kisline, alkalije in soli);
|
4. maščobe in odpadno olje;
|
5. vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na
material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija; |
6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj,
rastlinske ostanke, trupel poginulih živali; |
7. mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako,
steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete; |
8. radioaktivne snovi;
|
9. kužne snovi.
|
(2) V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati
odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v
gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih. |
(3) V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih
vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih
vod, kjer jih je možno voditi v ponikovalnico ali speljati v vodotok.
|
(4) Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo
strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvirno ali drenažno vodo, v
ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno
odpadno vodo. |
37. člen |
O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče,
okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je
uporabnik storitev oziroma povzročitelj dolžan poleg centra za
obveščanje obvestiti tudi izvajalca javne službe in takoj ustrezno
ukrepati. |
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA |
38. člen |
Viri financiranja javne službe so:
|
1. cena storitev javne službe;
|
2. sredstva občinskega proračuna in
|
3. drugi viri. |
39. člen |
Cene storitev javne službe se oblikujejo skladno s
predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Predloge cen
oblikuje izvajalec. Občinski svet daje soglasje k cenam storitev javne
službe na predlog izvajalca javne službe, če z drugimi predpisi ni
določeno drugače. |
40. člen |
(1) Storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode plačujejo
uporabniki, katerih odpadna voda se preko javnega kanalizacijskega
omrežja odvaja do KČN. |
(2) Uporabniki storitev v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, uporabniki storitev zunaj naselja ali
uporabniki storitev funkcionalno zaokrožene skupine stavb zunaj naselja,
ki imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, plačujejo naslednje
storitve javne službe: |
– praznjenje nepretočnih greznic, odvoz ter obdelavo
vsebine v KČN; |
– prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic, odvoz ter
obdelavo blata v KČN v obdobju prilagoditve; |
– prevzem blata iz malih KČN in njegovo obdelavo, najmanj
enkrat na štiri leta; |
– obratovalni monitoring za male KČN iz prejšnje alineje;
|
– izdajo potrdil in strokovnih ocen. |
VIII. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
41. člen |
(1) Odvedena in očiščena komunalna odpadna voda se
obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki storitev, ki uporabljajo vodo
iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode v enaki količini in v enakih razdobjih, kot plačujejo dovedeno
vodo. |
(2) Uporabniki storitev, ki uporabljajo vodo iz lastnih
vodnih virov in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v količini dovedene vode iz
lastnih vodnih virov. |
(3) Kadar uporabniki storitev nimajo ustrezne merilne
naprave se pri obračunu upošteva količina komunalne odpadne vode, ki se
izračuna tako, da se za vsakega člana gospodinjstva obračuna povprečno
150 litrov komunalne odpadne vode na dan. |
(4) Interne merilne naprave niso osnova za obračun
odvajanja in čiščenja odpadne vode, razen, ko jih vgradi izvajalec javne
službe oskrbe s pitno vodo v Občini Tržič in jih vzdržuje z veljavnimi
predpisi za vodomere. |
42. člen |
(1) V primeru, ko količina komunalne odpadne vode bistveno
odstopa od količine porabljene pitne oziroma industrijske vode, lahko
uporabnik pred iztokom v javno kanalizacijo namesti ustrezno merilno
napravo za merjenje količin odpadne vode. |
(2) Namestitev ustrezne merilne naprave za merjenje
količin odpadne vode pred iztokom v javno kanalizacijo, lahko od
uporabnika storitev zahteva tudi izvajalec javne službe. Takšno napravo
je uporabnik dolžan namestiti in vzdrževati sam in na lastne stroške,
upoštevajoč pri tem zahteve veljavnih predpisov. V primeru vgradnje v
tem členu opredeljene ustrezne merilne naprave, se količina odvedene
vode obračunava skladno s stanjem, ki ga izkaže ustrezna merilna
naprava. |
43. člen |
Plačevanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode se
oprostijo uporabniki, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske
dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen lahko za
merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestijo
ustrezno merilno napravo, ki je potrebno vzdrževati v skladu z
veljavnimi predpisi za vodomere. |
44. člen |
(1) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik
storitev ugotovita, da je ustrezna merilna naprava v okvari ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe ali zaradi drugega razloga ni mogoče
odčitati ustrezne merilne naprave, je osnova za obračun povprečna dnevna
poraba v zadnjem obračunskem obdobju. |
(2) Do znižanja plačila storitev odvajanja in čiščenja
odpadne vode je upravičen uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare
na internem vodovodnem omrežju in, da dovedena (pitna ali industrijska)
voda ni odtekala v javno kanalizacijo. Znižanje plačila se obračuna za
tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo v zadnjem
obračunskem obdobju. |
(3) Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina
porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za
vsakega člana gospodinjstva znaša povprečno 150 litrov komunalne odpadne
vode na dan. |
45. člen |
(1) Uporabniki storitev so dolžni redno plačevati račune,
ki jih izdaja izvajalec javne službe. Uporabnik storitev mora plačati
račun v 15 dneh od dneva izdaje računa, razen v primeru, če zakon določa
drugačen rok plačila. |
(2) Če so uporabniki storitev v stavbi z več stanovanji
priključeni na isto merilno napravo, izvajalec javne službe izstavlja
račune upravniku ali v sorazmernem deležu posameznim stanovalcem stavbe.
Če uporabniki, priključeni na isto merilno napravo nimajo upravnika
stavbe, so le-ti dolžni pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in
plačnik računov. |
(3) Za nepravočasna plačila računov izvajalec javne službe
zaračuna zakonske zamudne obresti, prav tako pa tudi stroške opomina po
ceniku. |
46. člen |
Uporabnik storitev lahko na izdani račun v 8 dneh od dneva
prejema računa poda pisni ugovor. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost
računa. V primeru, če izvajalec javne službe v postopku reševanja
ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev
dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. |
47. člen |
(1) Uporabniku storitev, ki zamuja s plačili računov,
izvajalec javne službe pošlje pisni opomin. Če uporabnik kljub opominu
zapadlih računov ne plača, izvajalec javne službe uporabniku pošlje
pisno obvestilo, s katerim ga opozori, da bo odvajanje odpadne vode v
javno kanalizacijo in/ali dobava vode iz javnega vodovoda na njegove
stroške začasno prekinjena. |
(2) Če uporabnik storitev celotni znesek zapadlih računov
ne plača niti v 15 dneh po vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec
javne službe uporabniku začasno prekine odvajanje odpadne vode v javno
kanalizacijo in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda. |
(3) Začasno prekinitev odvajanja odpadne vode v javno
kanalizacijo in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, lahko izvajalec po
postopku, določenem v tem členu, izvede tudi v primeru, ko v postopku
sodne izterjave dolg uporabnika (glavnica, zamudne obresti, stroški
postopka) ni bil oziroma ne bo v celoti poplačan. |
(4) Začasna prekinitev odvajanja odpadne vode in/ali
dobave vode iz javnega vodovoda traja toliko časa, da uporabnik plača
vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi,
stroške prekinitve in ponovne vzpostavitve odvajanja odpadne vode in/ali
dobave vode iz javnega vodovoda in morebitne druge stroške, ki so
nastali izvajalcu javne službe zaradi neplačevanja računov. |
IX. PRENOS ZGRAJENE JAVNE KANALIZACIJE V LAST IN V UPRAVLJANJE |
48. člen |
(1) V primerih, ko na podlagi določb zakona o prostorskem
načrtovanju, ki veljajo za opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni
prispevek, javno kanalizacijo ali njen del zgradi fizična ali pravna
oseba oziroma druga oseba zasebnega prava na podlagi pogodbe o
opremljanju, se skladno z določili te pogodbe po pridobljenem uporabnem
dovoljenju za zgrajeno komunalno opremo le-ta prenese v last Občine
Tržič. Zasebni investitor je ob predaji le-te Občini dolžan predložiti
in izročiti v originalih oziroma overjeni kopiji: |
– vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih za
gradnjo objektov določa zakon o graditvi objektov, vključno s projektom
izvedenih del; |
– dokazilo o zanesljivosti za zgrajeno kanalizacijo, ki je
predmet prenosa; |
– geodetski posnetek zgrajene kanalizacije s podatki,
potrebnimi za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
|
– dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa
zemljišča, na katerih se nahaja zgrajena kanalizacija, ki je predmet
prenosa, če služnosti še niso vpisane v zemljiško knjigo; |
– vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu izvedenih
in predvidenih priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode,
prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah, tehnični izvedbi in
pogojih uporabe javne kanalizacije. |
(2) Primopredaja zgrajene kanalizacije ali njenega dela se
opravi zapisniško. Izvajalec javne službe lahko pred primopredajo
zahteva, da se na stroške zasebnega investitorja opravi video pregled
(posnetek s kamero) notranjosti kanalizacije, ki je predmet prenosa, s
čimer se ugotovi brezhibnost izvedbe kanalizacije. Občina prevzeto
kanalizacijo ali njen del preda izvajalcu javne službe kot javno
kanalizacijo v upravljanje. |
(3) Že zgrajena kanalizacija, ki je v zasebni lasti, se v
last Občine Tržič prenese v skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena. |
49. člen |
Občina novozgrajene dele oziroma odseke javne kanalizacije
preda v upravljanje izvajalcu javne službe na način in pod pogoji iz
prejšnjega člena. Primopredaja javne kanalizacije se izvede po
pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za gradnjo kanalizacije
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega dovoljenja za
določene objekte in naprave v sklopu gradnje kanalizacije ni potrebno
pridobiti, se primopredaja opravi na podlagi tehničnega prevzema
(investitor, nadzor, izvajalec gradbenih del, izvajalec javne službe). |
X. POGOJI ZA NAČRTOVANJE POSEGOV V PROSTOR |
50. člen |
(1) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih,
vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v
prostor, ter upravljavci druge komunalne infrastrukture (električno
omrežje, telekomunikacije, plinovod, optični kabel, ipd.) morajo o
nameravanem izvajanju del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko
imela za posledico motnje pri odvajanju komunalne odpadne vode ali
poškodbe na javni infrastrukturi po tem odloku, obvestiti izvajalca
javne službe najmanj 15 dni pred začetkom del. |
(2) Če med posegom v prostor do poškodb ali motenj pri
odvajanju odpadne vode vseeno pride, morajo investitorji oziroma
izvajalci del to nemudoma sporočiti izvajalcu javne službe. Investitor
posega v prostor je dolžan plačati (povrniti) celotne stroške odprave
poškodb in celotno škodo, ki je nastala zaradi motenj pri odvajanju
komunalne odpadne vode. |
51. člen |
Investitorji komunalne infrastrukture, ki bodo v času
novogradnje ali rekonstrukcije enega izmed vodov komunalne
infrastrukture, neposredno posegali v vplivno območje ostalih vodov in
naprav komunalne infrastrukture, so pred gradnjo dolžni pripraviti
uskladitveni načrt novega stanja komunalnih vodov in naprav. |
52. člen |
Investitorjem/lastnikom komunalne infrastrukture, ki ne
pristopijo k skupni izgradnji nove ali obnovi obstoječe komunalne
infrastrukture, se do naslednje skupne obnove komunalne infrastrukture
omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v varovalnem pasu
komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo. |
53. člen |
Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih
in časovnih omejitev kot skupni izvajalec gradbenih del določi tisti
izvajalec, katerega je po predpisih o javnem naročanju izbral vodilni
investitor. Za montažna dela pa posamezni investitor lahko določi
izvajalca del po lastni izbiri. |
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
54. člen |
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru
njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja medobčinski
inšpektorat oziroma državne inšpekcijske službe. Pooblaščeni delavci
izvajalca javne službe pa opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem
tega odloka. |
55. člen |
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se
zagotavlja zlasti z: |
– možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca
javne službe, ki jih le-ta izda pri izvajanju javnih pooblastil;
|
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve
izvajalca javne službe, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega
na izvajalca javne službe; |
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov in
drugimi predpisi. |
XII. POSEBNE STORITVE |
56. člen |
(1) »Posebne storitve« zaradi uporabe objektov javne
kanalizacije so storitve: |
– odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo; |
– in odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se
v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine.
|
(2) Navedene storitve niso storitve obvezne občinske
gospodarske javne službe. |
Industrijska odpadna voda |
57. člen |
(1) V okviru posebnih storitev mora izvajalec zagotoviti
odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije. |
(2) Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi se
uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski
uporabnik): |
– ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne
vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno in |
– ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske
odpadne vode. |
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za
industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega
odloka. |
(4) Industrijski uporabnik mora z izvajalcem javne službe
skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode. |
58. člen |
(1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega
industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni
ali zajeti vodi. |
(2) Izvajalec javne službe na podlagi ugotovljenih količin
za predhodno koledarsko leto najkasneje do 30. junija tekočega leta
uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več
kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno.
Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija
naslednjega leta. |
59. člen |
(1) Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev
prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so
izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu javne službe.
Poročilo o obratovalnem monitoringu mora izvajalcu javne službe
posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca tekočega leta za
preteklo leto. |
(2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega
monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in
podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti
izvajalcu javne službe vedno na razpolago. |
(3) Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki
se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih
je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške.
|
(4) Izvajalec javne službe lahko kadarkoli in za
katerikoli izpust industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo naroči
izredne meritve emisije odpadnih voda industrijskega uporabnika, ki jih
je industrijski uporabnik dolžan dopustiti. Če emisije presegajo
parametre iz zadnjega poročila emisijskega monitoringa, ki ga je
predložil industrijski uporabnik, je plačnik stroška izrednih meritev
industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe. |
60. člen |
(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take
odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki
jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
voda v vode in javno kanalizacijo. |
(2) Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni
primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na
javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki
zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza
predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno
kanalizacijo. |
61. člen |
Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki
vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb
tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne
vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih
vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe. |
62. člen |
(1) Industrijski uporabnik mora na lastne stroške
zgraditi, urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom
odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko
in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti
za izvajalca javne službe. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno
merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora
imeti digitalni izhod in »on-line« (stalno komunikacijsko) povezavo do
nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen
s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe
ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. |
(2) Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora
biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec
javne službe ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico
zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj
dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v
nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe. |
(3) V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave
napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju
obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu
pretoka niti v roku 30 (trideset) dni, jo ima v njegovem imenu in na
njegove stroške pravico odpraviti izvajalec javne službe. |
(4) Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z
izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika. |
63. člen |
Če izvajalec javne službe ugotovi, da je bila v javno
kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno
kanalizacijo, mora o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v
postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega
uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo,
je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo. |
64. člen |
(1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja
odpadne vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec javne službe
mesečno. |
(2) Izvajalec javne službe izstavi račun za posebne
storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca
pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz
preteklega obračunskega obdobja. |
65. člen |
Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode
obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za
odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi
izvajalec javne službe. |
66. člen |
(1) Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode
obračunava po naslednjem izračunu: P=Q*F*C, |
pri čemer je P= prispevek v €/mesec, Q= količina odvedene
vode v m3/mesec, F= skupni faktor obremenjevanja odpadne vode, C= cena
čiščenja 1m3 industrijske odpadne vode, z naslednjo osnovno sestavo:
usedljive snovi 5 ml/l, KPK(d) 600 mg O(2)/l, celokupni dušik 40 mg N/l
in celokupni fosfor 5 mg P/l. |
(2) Faktor obremenitve se izračuna po naslednjem izračunu:
F= F(o)+F(P)+F(h), |
pri čemer je F(o)= faktor osnovne obremenitve, ki
vključuje KPK, skupni dušik in skupni fosfor, F(p) = faktor presežne
obremenitve, ki se obračuna v primeru preseganja mejnih vrednosti za
izpust v kanalizacijo, F(h) = faktor hidravlične obremenitve.
|
(3) Za vsakega industrijskega uporabnika se za obdobje
enega leta izračuna faktor obremenitve (F) na podlagi količine odpadne
vode in vrednosti posameznih parametrov, dobljenih iz poročila o
obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za predhodno
koledarsko leto. |
67. člen |
(1) Izvajalec javne službe pripravi do 30. junija tekočega
leta industrijskemu uporabniku, na podlagi podatkov prejetega
obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev, aneks
k pogodbi iz 57. člena tega odloka, v katerem je določena cena čiščenja
odpadne vode, za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija
naslednjega leta. |
(2) Če rezultati izrednih meritev iz 59. člena tega odloka
pokažejo presežek obremenjenosti odpadnih voda industrijskega
uporabnika, mora izvajalec javne službe pripraviti nov aneks k pogodbi
iz 57. člena tega odloka z novo izračunano ceno čiščenja odpadne vode.
Industrijski uporabnik je dolžan doplačati strošek čiščenja odpadne vode
po novo izračunani ceni za vso količino očiščene vode v obdobju od
podpisa zadnjega aneksa k pogodbi iz 57. člena tega odloka do datuma
izvedbe izrednih meritev, kar se posebej opredeli v pogodbi iz 57. člena
tega odloka. |
(3) Če industrijski uporabnik pripravljenemu aneksu k
pogodbi iz 57. člena tega odloka ne ugovarja v roku 15 dni od njegove
vročitve, se šteje, da se z aneksom strinja. Ugovor aneksu ne zadrži
obveznosti plačil računov, izdanih na podlagi tega aneksa. |
68. člen |
Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsako merilno
mesto posebej. Če je izračunana cena čiščenja odpadne vode za
posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja za
gospodinjstva, kot jo določi občinski svet, se zaračunava s strani
občinskega sveta potrjena cena čiščenja za gospodinjstva. |
Padavinska odpadna voda |
69. člen |
Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora
izvajalec javne službe v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje
in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s
površin, ki niso javne. |
70. člen |
(1) Padavinsko odpadno vodo je treba ponikati, če je to
mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo
ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo
uporabiti za druge namene. |
(2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora
industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca javne
službe. |
(3) Plačilo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode,
ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne, se izvaja na
podlagi podatkov o velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska
voda odvaja s pomočjo naslednje formule: |
V = A × R, |
kjer je: |
V = količina odvedene vode v m3/mesec
|
A = prispevna površina v m2
|
R = desetletno povprečje količine padavin na območju
Tržiča (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma
Agencije Republike Slovenije za okolje merilnega mesta, ki je najbližje
območju Občine Tržič), izražene v m3/m2/mesec. |
XIII. KAZENSKE DOLOČBE |
71. člen |
Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
izvajalec javne službe: |
– če ne zagotovi prevzema blata iz obstoječih greznic in
ne zagotovi njegove obdelave (7. člen). |
72. člen |
Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik (industrijski uporabnik):
|
– če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 36. člena;
|
– če ne zagotovi in vzdržuje kontrolnega merilnega mesta
po določbah 62. člena; |
– če ne ravna po prvem odstavku 79. člena in v
postavljenem roku ne uredi kontrolnega merilnega mesta; |
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez
predhodnega soglasja izvajalca javne službe (drugi odstavek 70. člena). |
73. člen |
Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba
ali samostojni podjetnik posameznik (industrijski uporabnik):
|
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov,
potrebnih za vodenje evidenc po 7. točki prvega odstavka 30. člena
oziroma za pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe
in/ali posebnih storitev po 33. in 34. člena; |
– če ravna v nasprotju z določbami 35. člena;
|
– če ravna v nasprotju z določbo 59. člena;
|
– če ravna v nasprotju z določbami 59. člena. |
74. člen |
Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
|
– če ne nadomesti obstoječe pretočne greznice do roka iz
78. člena; |
– če ravna v nasprotju z določbami 15. člena;
|
– če ne priključi stavbe na javno kanalizacijo v rokih iz
16. člena; |
– če brez soglasja izvajalca posega v javno kanalizacijo
(25. člen); |
– če ravna v nasprotju s prepovedmi iz 36. člena;
|
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez
predhodnega soglasja izvajalca javne službe (10. člen). |
75. člen |
Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
|
– če ne omogoči in/ali dopusti rednega praznjenja greznic
in malih KČN (7. in 8. člen); |
– če upravlja z objekti interne kanalizacije v nasprotju z
določbo 14. člena; |
– če ravna v nasprotju z določbami 25. člena in posega v
varovalni pas javne kanalizacije in, če nepooblaščeno posega v interne
kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim
preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje;
|
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov,
potrebnih za vodenje evidenc po 7. točki prvega odstavka 30. člena
oziroma za pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe
po določbah 33. in 34. člena; |
– če ravna v nasprotju z določbami 35. člena;
|
– če opusti obveščanje in ukrepe po 37. členu;
|
– če ne sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov
po določbah drugega odstavka 45. člena – v tem primeru se oglobi vsak
priključeni uporabnik. |
76. člen |
Z globo 10.000 evrov se kaznuje investitor, ko ni
uporabnik ali industrijski uporabnik – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik: |
– če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z
določbami 25., 35., 36., 37., 50. ali 70. člena. |
77. člen |
(1) Za prekrške po tem odloku so pravne osebe, samostojni
podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost, odgovorni za prekršek osebe ali oseb, ki so pri njih
zaposlene (delovno razmerje) ali zanje opravljajo storitve na podlagi
pogodbenega razmerja ali naročila. |
(2) Odgovorni osebi pravne osebe, se znesek globe določi
po določbah tega odloka, ki določajo znesek globe za uporabnike, ki so
fizične osebe – posamezniki. Globa za prekrške, določene s tem odlokom,
se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek
storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni
nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek
namesto globe izreče opomin. |
(3) Kot postopkovni predpis in materialni predpis za
primere, ki s tem odlokom niso določeni, se uporablja zakon o prekrških. |
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
78. člen |
Obstoječe pretočne greznice so lastniki stavb dolžni
najkasneje do 31. 12. 2017 (obdobje prilagoditve) nadomestiti z malimi
KČN ali nepretočnimi greznicami v tistih naseljih ali delih naselja, za
katera po državnem operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne vode (oktober 2004) ne izhaja obveznost občine po opremljenosti
z javno kanalizacijo in KČN, in v tistih naseljih ali delih naselja, v
katerih občina do rokov za prilagoditve iz državnega operativnega
programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (oktober 2004), ne
bo zagotovila opremljenosti z javno kanalizacijo, ki so: |
– območja naselij z obremenjenostjo več kot 15.000 PE: do
31. 12. 2010 opremljenost z javno kanalizacijo in KČN, in do 31. 12.
2012 priključenost najmanj 95% obremenitve območja – 3806 Tržič;
|
– območja naselij ali delov naselja z obremenjenostjo med
50 in 2000 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 20 PE/ha: do 31. 12.
2015 opremljenost z javno kanalizacijo in do 31. 12. 2017 priključenost
najmanj 95% obremenitve območja – 3851 Čadovlje, 3820 Zvirče in 3855
Jelendol; |
– območja naselij ali delov naselja z obremenjenostjo med
900 in 2000 PE ter gostoto obremenjenosti manj od 20 PE/ha: do 31. 12.
2015 opremljenost z javno kanalizacijo in KČN ter do 31. 12. 2017
priključenost najmanj 80% obremenitve območja – 3818 Žiganja vas;
|
– območja naselij ali delov naselja z obremenjenostjo med
450 in 900 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj od 20
PE/ha: do 31. 12. 2015 opremljenost z javno kanalizacijo in KČN ter do
31. 12. 2017 priključenost najmanj 70% obremenitve območja – 3831
Podljubelj, 3850 Lom pod Storžičem, 3807 Brezje in Visoče; |
– območja naselij ali delov naselja z obremenjenostjo med
50 in 450 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj od 20
PE/ha: do 31. 12. 2015 opremljenost z javno kanalizacijo in KČN ter do
31. 12. 2017 priključenost najmanj 70% obremenitve območja – 3844
Senično, 3816 Leše, 3828 Hudi graben, 3808 Paloviče in 3822 Hudo. |
79. člen |
(1) Industrijski uporabniki so dolžni urediti kontrolno
merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo po
določbah 62. člena tega odloka v roku najkasneje v 12 (dvanajstih)
mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
(2) V prehodnem obdobju do namestitve merilca pretoka na
merilnem mestu, se količina odpadne vode meri na naslednje načine:
|
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne
vode ne meri in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se obračunava
količina odvedene odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot
je obračunana količina dovedene vode; |
– za industrijske uporabnike z lastnimi viri vode, pri
katerih se količina odpadne vode ne meri, je osnova za obračun izmerjena
količina vode z vodomeri, ki merijo količino načrpane vode. Industrijski
porabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti vodomera s
predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest lastnih virov
vode; |
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne
vode meri na iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijsko
omrežje, je osnova za obračun izmerjena količina odvedene vode z
merilcem pretoka oziroma merilci pretoka. Industrijski uporabnik mora
izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti merilca pretoka s predpisi in
mesečno sporočati podatke iz merilnih mest. |
80. člen |
Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zagotavljanje
storitev javne službe iz 26. člena tega odloka, se uporabljajo po
pričetku poskusnega obratovanja Centralne čistilne naprave Tržič,
predvidoma februarja 2010. V tem obdobju se v tem členu navedene
storitve odvajanja odpadne vode zagotavljajo na dosedanji način. |
81. člen |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št.
94/01, 7/03, 73/03, 5/04 in 25/04). |
82. člen |
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 354-0029/2009-31 |
Tržič, dne 28. maja 2009 |
|
Župan |
Občine Tržič |
mag. Borut Sajovic l.r. |