Na
podlagi 20. člena
Statuta občine Preddvor
(Uradno glasilo občine Preddvor, št. 8/09) je Občinski svet Občine
Preddvor, na 4. seji, dne 2.3.2011 sprejel |
P O
S L O V N I K |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE PREDDVOR |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta Občine
Preddvor (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).
|
2.
člen |
Določbe
tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3.
člen |
(1)
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3)
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta
in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
4.
člen |
(1)
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
|
(2)
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
(3)
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
(4)
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
(5)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
5.
člen |
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
6.
člen |
(1)
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom.
|
(2)
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
|
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
7.
člen |
(1)
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
(2)
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan predstavnike kandidatur, s
katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
8.
člen |
(1)
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana, |
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
|
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
|
5.
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
|
9.
člen |
(1)
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana
in njegov pozdravni nagovor. |
(2)
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
|
(3) Na
prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga
vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih
predlogih svet ne odloča. |
(4) Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
(5) Če
je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10.
člen |
(1)
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
(2)
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3)
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
(4)
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je
za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana
sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o
pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe –
kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11.
člen |
(1) Ko
se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) V
kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
12.
člen |
Ko je
svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
III.
PRAVICE IN DOLŢNOSTI ČLANOV SVETA |
13.
člen |
(1)
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
(2)
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in
njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
(3)
Član sveta ima pravico: |
-
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog ţupana, |
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
|
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
(4)
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5)
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14.
člen |
(1)
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2)
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
|
15.
člen |
(1)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu članu sveta. |
(2)
Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
16.
člen |
(1)
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
(2)
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
(3)
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17.
člen |
(1)
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
(2) Na
vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda
za vprašanja in pobude članov. |
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru ţupan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
(4)
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
(5)
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
(7) Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave
odgovorita na naslednji seji. |
(8)
Ţupan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji
redni seji. |
18.
člen |
(1) Če
član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo,
lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko
predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
(2) Če
svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
19.
člen |
(1)
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
(2) Če
ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora
o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
(3)
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada
nagrada po posebnem predpisu. |
(4) Če
se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
IV.
SEJE SVETA |
1.
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
20.
člen |
(1)
Svet dela in odloča na sejah. |
(2)
Seje sveta sklicuje župan. |
(3)
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi
sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom
občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
(4)
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno
sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča
prejšnje redne seje. |
21.
člen |
(1) Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
(2)
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega
odbora občine, direktorju občinske uprave ter predstavnikom medijev.
|
(3)
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki
na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
|
22.
člen |
(1)
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine
članov sveta. |
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
|
(3)
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo
zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne
obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4)
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
23.
člen |
(1)
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje
sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem
računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih
izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v
fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim
telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na
način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja
dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se
šteje trajanje seje). |
(2)
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta,
od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se,
da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3)
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za
sklep glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je
kateri izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja
sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
24.
člen |
(1) Na
seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
(2)
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red
seje, potrebna. |
25.
člen |
(1)
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
(2)
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko
predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7)
Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom
ni bilo predloţeno gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali
ni zavzel stališča ţupan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.
|
26.
člen |
(1)
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
(3)
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker ţupan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
27.
člen |
(1)
Seje sveta so javne. |
(2)
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na
krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
(5) Predsedujoči
lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in
slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
28.
člen |
(1)
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
(2)
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
2.
Potek seje |
29.
člen |
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
30.
člen |
(1)
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje
seje. |
(2)
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
(3)
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
31.
člen |
(1)
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek . |
(3)
Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda
in se uvrstijo na takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5)
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
32.
člen |
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
(2) Med
sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti. |
33.
člen |
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda ţupan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ deset minut, če
ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če
ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata
največ po deset minut. |
(3)
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ pet minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot osem minut. |
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
(5) Ko
je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša
ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
34.
člen |
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če
se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
35.
člen |
(1)
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2)
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
(3) Če
član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več
kot pet minut. |
36.
člen |
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
|
37.
člen |
(1)
Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2)
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
(3)
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
(4) Če
kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
38.
člen |
(1) Če
svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev
za odločanje, ali če svet o zadevi ne ţeli odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
(2) Ko
so vse točke dnevnega reda izčrpane je seja sveta končana. |
3.
Vzdrževanje reda na seji |
39.
člen |
(1) Za
red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
40.
člen |
(1) Za
kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
-
opomin |
-
odvzem besede |
-
odstranitev s seje ali z dela seje. |
41.
člen |
(1)
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
(2)
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji ţe dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
(3)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
(4)
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
|
42.
člen |
(1)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če
je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
43.
člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
4.
Odločanje |
44.
člen |
(1)
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
|
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni dvorani
na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
(4)
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
45.
člen |
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina
članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je
»ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
46.
člen |
(1)
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S
tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
47.
člen |
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
(2)
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
(3) K
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
|
(4)
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
48.
člen |
(1)
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave
ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2)
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3)
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«.
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
49.
člen |
(1)
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2)
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo
vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor. |
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z ţigom, ki ga uporablja svet.
|
(4)
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
|
(5)
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroţi besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko
član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
|
50.
člen |
(1) Ko
je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2)
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
-
datumu in številki seje sveta, |
-
predmetu glasovanja, |
-
sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
-
številu razdeljenih glasovnic, |
-
številu oddanih glasovnic, |
-
številu neveljavnih glasovnic, |
-
številu veljavnih glasovnic, |
-
številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
-
številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
-
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je
imenovan. |
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
51.
člen |
(1) Če
član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
5.
Zapisnik seje sveta |
52.
člen |
(1) O
vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
(2)
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o
odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
53.
člen |
(1) Če
se seja zvočno snema, se po posebnem sklepu lahko pripravi za določen
del dobesedni prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram).
|
(2)
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje. |
(3)
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
(4)
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo ţeli pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
54.
člen |
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
občine lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega
uslužbenca. |
(2) Na vsaki redni
seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
(3)
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in
direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je
vodil zapisnik. |
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno
običajen način. |
(5)
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
55.
člen |
(1)
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
56.
člen |
(1)
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na
podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
|
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu ţupan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
6.
Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
57.
člen |
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
(2)
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo
gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno
delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
|
7.
Delovna telesa sveta |
58.
člen |
(1)
Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot
stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov.
|
(2)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane.
|
(3)
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
- svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
-
opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
- svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
-
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
|
-
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
59.
člen |
(1)
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2)
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
60.
člen |
Stalna
delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori
in komisija: |
- odbor
za premoženjsko pravne zadeve |
- odbor
za šolstvo, šport in kulturo |
- odbor
za delo, zdravstvo, socialo in otroško varstvo |
- odbor
za urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo |
- odbor
za malo gospodarstvo in turizem |
- odbor
za kmetijstvo in gozdarstvo |
-
statutarna komisija. |
61.
člen |
(1)
Odbor za premoženjsko pravne zadeve ima 6 (šest) članov. |
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju premoženjsko pravnih zadev, ki so svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4)
Odbor za premoženjsko pravne zadeve lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju premoženjsko
pravnih zadev. |
62.
člen |
(1)
Odbor za šolstvo, šport in kulturo ima 6 (šest) članov. |
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju šolstva, športa in kulture, ki so svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
(4)
Odbor za šolstvo, šport in kulturo lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na področju šolstva, športa in
kulture. |
63.
člen |
(1)
Odbor za delo, zdravstvo in socialno varstvo ima 6 (šest) članov.
|
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju dela, zdravstva in socialnega varstva, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4)
Odbor za delo, zdravstvo in socialno varstvo lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju dela,
zdravstva in socialnega varstva. |
64.
člen |
(1)
Odbor za urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo ima 6 (šest)
članov. |
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju urejanja prostora in gospodarske infrastrukture, ki
so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4)
Odbor za urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
urejanja prostora in gospodarske infrastrukture. |
65.
člen |
(1)
Odbor za malo gospodarstvo in turizem ima 6 (šest) članov. |
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju malega gospodarstva in turizma, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4)
Odbor za malo gospodarstvo in turizem lahko predlaga svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju malega
gospodarstva in turizma. |
66.
člen |
(1)
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ima 6 (šest) članov. |
(2)
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4)
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na področju kmetijstva in
gozdarstva. |
67.
člen |
(1)
Statutarno pravna komisija sveta ima tri člane. |
(2)
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih
sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet
sprejema v obliki predpisov. |
(3)
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti
obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter
glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
|
(4)
Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta
občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov
občine. |
(5) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
68.
člen |
Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
69.
člen |
(1)
Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
|
(2)
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
(3)
Prvo sejo odbora skliče župan. |
(4)
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
70.
člen |
(1)
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
(2)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(3)
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo ţupana.
|
(4)
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
(5) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
(6)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
(7) Za
delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki
se nanašajo na delo sveta. |
71.
člen |
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
V.
AKTI SVETA |
1.
Splošne določbe |
72.
člen |
(1)
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
akte: |
-
poslovnik o delu sveta, |
-
proračun občine in zaključni račun, |
-
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
-
odloke, |
-
odredbe, |
-
pravilnike, |
-
navodila, |
-
sklepe. |
(2)
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
(3)
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
|
73.
člen |
(1)
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne
akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga
svetu v sprejem župan. |
(2)
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
(3)
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in
statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega
akta. |
74.
člen |
(1)
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
(2)
Izvirnike aktov sveta se žigi in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2.
Postopek za sprejem odloka |
75.
člen |
(1)
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
(2)
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
(3) Če
je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
76.
člen |
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
(2)
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar ni predlagatelj. |
77.
člen |
(1)
Predlog odloka se pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. |
(2)
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
78.
člen |
(1) V
prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
(3) Če
svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok
ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
79.
člen |
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.
|
80.
člen |
(1) V
drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe
in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
|
(2)
Ţupan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
|
(3)
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta. |
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
(5)
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na
kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vloţiti pisno.
|
(6)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
81.
člen |
(1)
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje
opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O
vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
82.
člen |
(1)
Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot
velja za sprejemanje odloka. |
(2)
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
|
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
83.
člen |
(1)
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
(2)
Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta,
se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: |
- če
sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
- če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član svet.
|
(3)
Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska
uprava. |
3.
Hitri postopek za sprejem odlokov |
84.
člen |
(1)
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
(2)
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi
hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. |
(3) Če
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
4.
Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
85.
člen |
(1)
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta,
ki se sprejema na enak način, če gre: |
- za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
-
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb
skladu z zakonom, |
-
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
-
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
|
-
prečiščena besedila aktov. |
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predlog |
(3) V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
|
86.
člen |
(1)
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
5.
Postopek za sprejem proračuna |
87.
člen |
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
(2)
Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
88.
člen |
(1)
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30
dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih
lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh
po izvolitvi sveta. |
(2)
Ţupan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
(3) V
okviru predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec
občinske uprave: |
-
temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
|
-
načrtovane politike občine, |
- oceno
bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
-
okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
|
- načrt
razvojnih programov |
- načrt
nabav. |
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če
svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme
stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če
svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
|
89.
člen |
(1)
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
|
(2) V
času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
(3)
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k
predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno
običajen način. |
90.
člen |
(1) V
času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta,
sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
(2)
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
|
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
91.
člen |
(1)
Najkasneje v 15 dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna
pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo
sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
(3)
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
92.
člen |
(1)
Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
93.
člen |
(1) Ko
je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če
je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
(4) Ko
je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O
predlogu uskladitve ni razprave. |
(5)
Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet,
glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
|
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
(8) Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
|
94.
člen |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
ţupan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se
lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem
financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka |
95.
člen |
(1)
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2)
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta,
vendar o njem ni javne razprave. |
(3)
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
|
6.
Postopek za sprejem prostorskih aktov |
96.
člen |
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
(2) Če
je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
(3)
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo
predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
|
7.
Postopek za sprejem obvezne razlage |
97.
člen |
(1)
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
(2)
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v
postopek. |
(4)
Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
(5)
Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem
glasilu. |
7.
Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
98.
člen |
Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
99.
člen |
(1) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
|
(2)
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu
sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi
svet. |
(3)
Uradno prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
(4)
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
VI.
VOLITVE IN IMENOVANJA |
100.
člen |
|
(1)
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine
pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2)
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
|
101.
člen |
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
(2) Če
se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
(3) Če
svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
(5) Če
se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če
se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
102.
člen |
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov
sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo
člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
103.
člen |
(1) Če
se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
1.
Imenovanje članov delovnih teles sveta |
104.
člen |
(1)
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za
člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika
delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
|
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
(3) Če
tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
2.
Postopek za razrešitev |
105.
člen |
(1)
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
|
(2)
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
|
(3)
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
106.
člen |
(1)
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
(2)
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
(3)
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
107.
člen |
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
3.
Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
108.
člen |
(1)
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2)
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali
člana sveta ureja statut. |
(3)
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
(4)
Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolţna predlagati
svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
VII.
RAZMERJA MED ŢUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
109.
člen |
(1)
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2)
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3)
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
110.
člen |
(1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
|
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
(4)
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
(5)
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
VIII. JAVNOST DELA |
111.
člen |
(1)
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
(2)
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3)
Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega
obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske
uprave. |
(4)
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
|
(5)
Občina izdaja Uradno glasilo občine Preddvor, v katerem se objavljajo
tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev
sveta in drugih organov občine. |
112.
člen |
(1)
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
|
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
(3)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
IX.
DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
113.
člen |
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
X.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
114.
člen |
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
115.
člen |
(1) Če
pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo
sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni
komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na
isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje
seje. |
(2)
Kadar svet ne zaseda razlaga poslovnik statutarno pravna komisija.
|
(3)
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
XI. KONČNA DOLOČBA |
116.
člen |
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občine Preddvor
(Uradno glasilo Občine Preddvor, št 5/2002). |
117.
člen |
Ta
poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine
Preddvor. |
Številka: 011-0001/10-posl03/11 |
Preddvor, 2. marec 2011 |
Občina
Preddvor |
Miran
Zadnikar |
Župan
|