Na podlagi 119. člena in v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 3ea. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17), Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Zupan (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/20) ter 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 15.seji dne 30.9.2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA ZUPAN

I. Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt kmetijskega gospodarstva Zupan (v  nadaljevanju: OPPN).

(2) OPPN je izdelalo podjetje KLinvest, d.o.o., Jelenčeva 1, Kranj, pod številko projekta 0-056/19, september 2020.

(3) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN.

(4) Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1361.

2. člen

(namen OPPN)

Namen OPPN je določitev podrobne lokacije in pogojev za gradnjo dveh nestanovanjskih kmetijskih stavb:

·  stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (obstoječi objekt),

·  stavba za skladiščenje pridelka (predvideni objekt).

3. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, velikost in oblikovanje objekta in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.

(2) Besedilni del obsega:

·  odlok.

(3) Kartografski del obsega:

1. Izsek iz kartografskega dela prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju M 1:5000.

2. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju M 1:5000.

3. Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500.

4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2000.

5. Ureditveno situacijo M 1:500.

6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:500.

7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave M1:1000.

8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:500.

(4) Priloge obsegajo:

1. Izvleček iz strateških prostorskih aktov.

2. Prikaz stanja prostora.

3. Seznam strokovnih podlag.

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.

5. Obrazložitev in utemeljitev.

II.  Območje urejanja

4. člen

(obseg območja)

(1) Območje OPPN se nahaja v osrednjem delu naselja Prebačevo, vzhodno od kmetije Zupan in zajema zemljišče parcele št. 133/1, k.o. 2124 – Hrastje, s skupno površino 3412 m².

(2) V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17 - uradno prečiščeno besedilo, 4/18, 25/19) se obravnavan poseg nahaja v enoti urejanja prostora (EUP) KE-27, z namensko rabo K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč. OPN ne predvideva urejanja območja OPPN. Podlaga za OPPN je 3ea. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17).

(3) Predvidena ureditev:

·  stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (obstoječi objekt);

·  stavba za skladiščenje pridelkov (predvideni objekt);

·  zunanja ureditev.

5. člen

(predvideni posegi v območju OPPN)

V območju OPPN se dovoli gradnja:

·  stavbe za skladiščenje pridelka; skladiščenje pridelkov, z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12713;

·  druge nestanovanjske kmetijske stavbe; stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12714.

III.  Opis prostorske ureditve

6. člen

(povezave s sosednjimi območji)

(1) Predmetno območje predstavlja funkcionalno dopolnitev kmetije Zupan s potrebnima, dodatnima kmetijskima objektoma za skladiščenje pridelka in shrambo kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. Funkcionalno se program navezuje na obstoječo kmetijo, katere stavbni fundus se nahaja zahodno od območja OPPN. Površino OPPN obkrožajo na severozahodu, severovzhodu in jugovzhodu kmetijska zemljišča, na jugozahodu pa lokalna cesta Trboje – Kranj (251012).

(2) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter morebitnih (omilitvenih) ureditev potrebnih za izvedbo OPPN.

7. člen

(predvidene ureditve v območju)

Območje urejanja sestavlja zemljiška parcela, ki je namenjena nestanovanjskima, kmetijskima objektoma za skladiščenje pridelka in shrambo kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije.

8. člen

(predvidene ureditve izven območja)

Predmetno območje se napaja iz jugozahodne strani območja OPPN, preko priključka direktno na lokalno cesto Trboje – Kranj (251012).

IV.  Zasnova projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

9. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje)

(1) Oblikovna merila za gradnjo objekta za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (obstoječi objekt):

·  tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem: 52,4 m x 5,3 m;

·  tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče: 54,5 m x 6,4 m;

·  višinski gabarit: pritličje (P), pritličje na nivoju terena. Maksimalna višina objekta od terena je 5,0 m;

·  streha nad objektom: enokapnica naklona 10°;

·  napušči enokapnice: SZ – 0,8 m, SV – 1,0 m, JV – 0,4 m, JZ – 1,0 m;

·  konstrukcija: AB temelji, AB stebri, AB talna plošča, leseno ostrešje;

·  arhitekturno oblikovanje: AB stebri, leseno fasadno polnilo na JV fasadi in pločevinasta streha;

·  oblikovanje okolice objekta: dostop do objekta je na SZ strani, preko utrjene povozne površine brez arhitekturnih ovir.

(2) Oblikovna merila za gradnjo objekta za skladiščenje pridelka (predvideni objekt):

·  tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem: 43,8 m x 20,0 m;

·  tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče: 44,8 m x 25,5 m;

·  višinski gabarit: pritličje (P), pritličje na nivoju terena. Višinski gabarit slemena je 11,0 m;

·  streha nad objektom: simetrična dvokapnica naklona 15°;

·  napušči simetrične dvokapnice: SZ – 5,0 m, SV – 0,5 m, JV – 0,5 m, JZ – 0,5 m;

·  arhitekturno oblikovanje: fasade v spektru svetle barve. Strešine naj bodo izvedene v enotni sivi barvi kritine in naj se barvno prilagajajo kritini obstoječih kmetijskih objektov v bližnji okolici;

·  oblikovanje okolice objekta: vsi dostopi do objekta, morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.

(3) Merila za gradnjo objektov:

·  Objekta sta lahko grajena klasično ali montažno. Pri oblikovanju objektov se lahko upošteva sodobne trende v arhitekturi.

·  Dostop do zemljiške parcele je iz jugozahodne strani območja OPPN, direktno iz lokalne ceste Trboje – Kranj (251012). Obračanje je predvideno znotraj zemljiške parcele.

·  Faktor zazidanosti (z vsemi objekti) znotraj zemljiške parcele ne sme preseči 50 %, zelenih površin pa mora biti najmanj 10 %.

(4) Merila za rabo objektov:

·  Za objekte je dovoljena rušitev, rekonstrukcija, nadzidava in dozidava skladno z dimenzijami in tolerancami tega odloka.

·  Na vse strešne površine objekta je dovoljena postavitev - montaža fotovoltaičnih panelov, ki pa ne smejo presegati višine slemena strehe objekta.

(5) Skupna merila za zunanjo ureditev:

·  Medposestne ograje se lahko postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m oziroma več tako, da je omogočeno vzdrževanje na svoji parceli.

·  Vsi pomožni objekti za lastne potrebe znotraj pripadajoče zemljiške parcele morajo biti skladni z Uredbo o razvrščanju objektov in upoštevanjem urbanističnih zahtev tega odloka (pozidanost, zelene površine).

·  Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena posameznih zemljiških parcel do 1,00 m se ureja s travnimi brežinami, večje nivojske razlike pa lahko tudi z opornimi zidovi.

·  Za površine, namenjene zelenim površinam je potrebno uporabiti sadike avtohtonih drevesnih vrst.

(6) Skupna merila za mimobežno infrastrukturo in druge ureditve:

·  Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objekta in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dovoljeno.

V.  Zasnova projektnih rešitev komunalnih vodov in naprav

10. člen

(skupni pogoji)

(1) Za nemoteno delovanje objektov in ureditev v območju je potrebno zagotoviti infrastrukturno opremljenost zemljišča in priključitev le te na obstoječe oziroma predvideno omrežje gospodarske javne infrastrukture.

(2) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:

·  elektroenergetsko omrežje (NN);

·  odvodnjavanje.

(3) Odpadki v objektih ne bodo nastajali.

(4) Objekt znotraj območja OPPN mora biti priključen na gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.

11. člen

(cestno in prometno omrežje)

(1) Do območja OPPN se bo dostopalo iz jugozahodne strani območja OPPN, iz lokalne ceste Trboje – Kranj (251012), preko novega cestnega priključka, direktno iz parc. št. 133/1, k.o. 2124 - Hrastje, ki je v lasti investitorja.

(2) Ob gradnji se ne sme posegati v napeljavo in objekte obstoječe javne razsvetljave.

(3) V primeru izvedbe infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč oziroma zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za poseg oziroma prekop javnega zemljišča.

(4) Ob parkirnih površinah je potrebno predvideti tudi zadostne manipulacijske površine, ki bodo omogočale, da se vozila vključujejo na javno cesto čelno.

(5) Utrjene povozne površine ob objektu morajo biti asfaltirane z urejenim odvodnjavanjem.

(6) Padavinsko odpadno vodo iz utrjenih povoznih površin, ki je onesnažena z usedljivimi snovmi je potrebno odvajati v ponikovalnice na zemljišču investitorja skladno z določili 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(7) Meteorne vode s streh se morajo odvajati v ponikalnice zgrajene na zemljišču investitorja.

12. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ni elektroenergetskega omrežja.

(2) Ob jugozahodni meji območja je predvidena izgradnja novega elektroenergetskega omrežja.

(3) Za predvideni objekt se bo zagotovilo napajanje preko novega elektroenergetskega priključka EG0534 iz TP 0042 Prebačevo. NN omrežje se mora graditi s podzemnimi kabli do priključne merilne omarice locirane na parcelni meji in dostopom iz javnih površin.

13. člen

(vodovod)

Objekta se ne bosta priključevala na javni vodovod.

14. člen

(padavinske vode)

Padavinske vode s strešnih in utrjenih površin je potrebno ponikati znotraj območja OPPN. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, je potrebno obdelati skladno z določili 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

15. člen

(odpadne vode)

Dejavnost na območju OPPN ne predvideva proizvajanja odpadnih vod.

16. člen

(ravnanje z odpadki)

Dejavnost na območju OPPN ne predvideva proizvajanja odpadkov.

17. člen

(ostala merila in pogoji komunalnega urejanja)

(1) Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu prostorskemu načrtu.

(2) Natančen potek komunalnih vodov, njihova križanja in prestavitve se določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladijo s pristojnimi upravljavci.

VI.  Rešitve in ukrepi vplivnega območja letališča

18. člen

(vplivno območje letališča )

(1) Območje OPPN kmetijskega gospodarstva Zupan se nahaja v vplivnem območju letališča iz zasnove omrežja letališč, z obstoječo in predvideno mrežo letališč v Republiki Sloveniji.

(2) Načrtovana prostorska ureditev tako posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjena varovanju letališkega prometa letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Letališče je referenčne kode "4E" ICAO, kategorija letališča je CAT III/B, nadmorska višina referenčne točke je 376,8 m, smer in oznaka vzletno pristajalne steze je 124̊ ˗ 306 ̊, (12-30), dolžina vzletno-pristajalne steze 3300 m.

(3) Pri načrtovanju posega v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno kodo letališča upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine posameznega letališča, kot so opisane v Zakonu o letalstvu (Zlet-UPB4, Uradni list RS, št. 81/10), Pravilnik o letališčih (Uradni list RS št. 86/16), ki določa neposredno uredbo Certifikacijskih specifikacij (CS-ADR-DSN) Evropske Agencije za varnost v letalstvu (EASA) in v Prilogi 14 k Čikaški konvenciji.

(4) Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno.

(5) Območje OPPN se nahaja pod vodoravno ravnino letališča Jožeta Pučnika, v kateri so glede na določila Zakona o letalstvu posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 412 metrov. Pri načrtovanju in gradnji kmetijskega gospodarstva je potrebno torej zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi, ipd.) ne prebadajo omenjene omejitvene ravnine.

(6) Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad vodoravno omejitveno ravnino (412 m.n.v.), razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa.

(7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

VII.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin

19. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter uporabi le teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le ti obsegajo varstvo tal, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo pred naravnimi nesrečami in požarom ter varovanje narave in kulturne dediščine.

20. člen

(tla)

(1) Za prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.

(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oziroma na površine gradbenih parcel obstoječih objektov.

(3) Rodovitna prst se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njeno rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m.

(4) Padavinske odpadne vode s povoznih utrjenih površin se vodijo v ponikovalnico skladno z določili 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(5) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenem in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese razlivanja izven urbaniziranih površin), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov (5. člen ZV-1).

(6) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(7) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sproženje erozijskih procesov ni dovoljeno.

(8) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.

21. člen

(varstvo zraka)

Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest.

22. člen

(varstvo pred hrupom)

Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objekta morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Obravnavano območje spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom.

23. člen

(varstvo pred naravnimi nesrečami)

(1) Predvideti je potrebno ustrezne tehnične ukrepe za zavarovanje pred razlitjem nevarnih snovi.

(2) Pri projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati, da je predmetno območje v območju s projektnim pospeškom tal 0,225 (g).

24. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebni odmiki med objekti, od parcelne meje in protipožarne ločitve.

(2) Interne poti bodo služile tudi intervencijskim potem. Intervencijska pot bo istočasno namenjena za umik ljudi in premoženja. Za objekte je treba zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.

(3) Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za nastanek požara in se usposobi lastnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta.

(4) Pri pripravi projektne dokumentacije PZI je treba izdelati elaborat »zasnove požarne varnosti« za požarno manj zahtevne objekte.

25. člen

(varstvo narave)

(1) Na območju OPPN ni območij in objektov z naravovarstvenim statusom.

(2) V primeru osvetljevanja objekta in okolice naj bo osvetljevanje zmanjšano na najnižjo raven.

(3) Upošteva naj se Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(4) Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne).

26. člen

(varstvo kulture)

(1) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

VIII.  Omilitveni ukrepi

27. člen

(skupni ukrepi)

Posebni omilitveni ukrepi za preprečitev negativnih vplivov na okolje, naravo, kulturo, naravne vire in zdravje ljudi niso predvideni.

IX.  Obveznosti investitorja in izvajalcev

28. člen

(monitoring)

V skladu z zakonodajo na območju OPPN monitoring ni predpisan.

29. člen

(organizacija gradbišča)

(1) Organizacija gradbišča se omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije.

(2) Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in obratovanja so tudi zagotovitev infrastrukturne in komunalne oskrbe objektov in naprav.

X.  Tolerance

30. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer,

poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(3) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih gabaritov objektov za največ ± 10 %.

(4) Odstopanja pri namembnosti objektov so dovoljena le znotraj klasifikacijskega podrazreda.

(5) Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le te.

(6) Odstopanja pri zunanji ureditvi so dovoljena znotraj zemljiške parcele.

XI.  Končne določbe

31. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

32. člen

(prenehanje veljavnosti)

Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta občine Šenčur.

33. člen

(vpogled v akt)

OPPN s prilogami je na vpogled na Upravni enoti Kranj in Občini Šenčur.

34. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-7/2019-22

Datum: 30. 09. 2020