|
|
|
Na
podlagi 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99,
52/01, 76/02, 72/06 in 137/06) ter 88. člena
Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list
RS, št. 23/99 in 52/01) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na
seji dne 6. marca 2007 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Mestne
občine Murska Sobota, ki obsega: |
|
–
Statut Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99 z dne
8. 4. 1999), |
|
–
spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni
list RS, št. 52/01 z dne 22. 6. 2001), |
|
–
spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni
list RS, št. 76/02 z dne 23. 8. 2002) in |
|
–
spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni
list RS, št. 72/06 z dne 11. 7. 2006) |
|
–
spremembo Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št.
137/06, z dne 27. 12. 2006) |
|
|
|
Št.
030-0002/2007 |
|
Murska
Sobota, dne 6. marca 2007 |
|
|
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|
|
S T A
T U T |
|
MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA (uradno prečiščeno besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
|
Mestna
občina Murska Sobota je temeljna samoupravna lokalna skupnost
občina ustanovljena z
Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list
RS, št. 60/94, 69/94, 56/98 in 75/98). |
|
Območje
Mestne občine Murska Sobota obsega območje mesta Murska Sobota in
naslednjih naselij: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci,
Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica pri Murski
Soboti. |
|
V Mestni
občini Murska Sobota živi avtohtono naseljena romska skupnost. |
|
Položaj
in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom. |
|
Sedež
občine je v Murski Soboti, Kardoševa 2. |
|
Mestna
občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
Mestno
občino predstavlja in zastopa župan. |
|
Območje,
ime in sedež mestne občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. Območja in imena naselij v mestni občini se v skladu z
zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
2. člen
|
|
Na
območju Mestne občine Murska Sobota so ustanovljeni ožji deli občine.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov mestne
občine Murska Sobota so določeni s tem statutom in posebnim odlokom
mestne občine. |
|
Imena in
območja ožjih delov občine so: |
|
1.
Mestna četrt Center Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: |
|
Mladinska ulica – neparne številke od 1 do 3 in parne številke od 2 do
18, Sodna ulica, Gregorčičeva ulica, Arhitekta Novaka ulica, Slovenska
ulica, Cvetkova ulica, Partizanska ulica, Ulica ob Progi, Naselje Jožeta
Kerenčiča, Zelena ulica, Staneta Rozmana ulica,Trg
kulture, Trg Zmage, Trubarjev
drevored, Kardoševa ulica, Štefana Kovača ulica – parne številke od 2 do
30 in neparne od 1 do 21, Grajska ulica – neparne številke od 1 do 13,
Lendavska ulica – parne številke od 2 do 42, Cankarjeva ulica – parne
številke od 2 do 54, Stara ulica, Mojsterska ulica, Vrtna ulica,
Kocljeva ulica, Zvezna ulica, Slomškova ulica, Ulica Nikole Tesla in
Ozka ulica. |
|
2.
Mestna četrt Ledava Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: |
|
Plese,
Poljska ulica, Industrijska ulica, Panonska ulica – neparne številke od
1 – 3, Klavniška ulica, Noršinska ulica, Obrtna ulica, Markišavska
ulica, Ledavsko naselje, Grajska ulica – parne številke od 2 do 26,
Kopališka ulica – parne številke od 2 dalje, Lendavska ulica – neparne
številke od 1 dalje in parne številke od 44 do 64. |
|
3.
Mestna četrt Park Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: |
|
Cankarjeva ulica – parne številke od 56 do 86, Tišinska ulica – vse
parne številke, Kopališka ulica – neparne številke od 1 do 43, Štefana
Kovača ulica – parne številke od 32 dalje in neparne številke od 23
dalje, Naselje Ljudske pravice, Miklošičeva ulica, Bevkova ulica, Ulica
Ob Kanalu, Prešernova ulica, Mikloš Kuzmiča ulica, Štefan Kuzmiča ulica,
Kopitarjeva ulica, Prežihova ulica, Aškerčeva ulica, Šolsko naselje,
Šercerjevo naselje,Grofovsko, Temlinova ulica, Vrazova ulica, Severjeva ulica,
Borovnjakova ulica, Ciril Metodova ulica, Razlagova ulica in Vrbišče. |
|
4.
Mestna četrt Partizan Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic: |
|
Cankarjeva ulica neparne številke od 1 do 73 a, Tomšičeva neparne
številke od 1 do 29, Juša Kramarja ulica parne številke od 6 do 28 in
neparne od 1 do 29, Panonska ulica – vse parne številke, Mala Nova
ulica, Finžgarjevo naselje, Čopova ulica, Vegova ulica, Bakovska ulica,
Ivana Regenta ulica, Trstenjakova ulica neparne od 11 do 75 in parne od
2 do 66, Sončna ulica, Mladinska ulica – neparne številke od 5 do 47 in
parne številke od 20 do 62, Rožno naselje, Ivanocijevo naselje, Daneta
Šumenjaka ulica, Oton Župančiča ulica, Žitna ulica, Južna ulica, Štefana
Kuharja ulica, Talanyijeva ulica, Mirna ulica, Dijaška ulica, Polje,
Vrtnarska ulica, Zofke Kvedrove ulica, Slave Klavore ulica, Vinka Megle
ulica in Müzge. |
|
5.
Mestna četrt Turopolje Murska Sobota, ki obsega območje naslednji ulic: |
|
Juša
Kramarja ulica parne številke od 2 do 4, Tomšičeva ulica parne številke
od 2 do 60, Trstenjakova ulica, neparne številke od 1 do 9 in 2/a,
Cankarjeva ulica – neparne številke od 75 do 117, Tišinska ulica neparne
št. od 1 do 31, Cvetna ulica, Generala Maistra ulica, Kajuhova ulica,
Prvomajska ulica, Prekmurske čete ulica, Kroška ulica, Zorana Velnarja
ulica, Matije Gubca ulica in
,Jakobovo naselje,
Kološeva ulica, ulica Jožefa Benka, ulica Miška Baranje in ulica Jožefa
Grleca. |
|
6.
Krajevna skupnost Bakovci, ki obsega naselje Bakovci, |
|
7.
Krajevna skupnost Černelavci, ki obsega naselje Černelavci, |
|
8.
Krajevna skupnost Kupšinci, ki obsega naselje Kupšinci, |
|
9.
Krajevna skupnost Polana, ki obsega naselje Polana, |
|
10.
Krajevna skupnost Pušča, ki obsega naselje Pušča, |
|
11.
Krajevna skupnost Veščica pri Murski Soboti, ki obsega naselje Veščica
pri Murski Soboti, |
|
12.
Krajevna skupnost Krog, ki obsega naselje Krog, |
|
13.
Krajevna skupnost Markišavci, ki obsega naselje Markišavci, |
|
14.
Krajevna skupnost Nemčavci, ki obsega naselje Nemčavci, |
|
15.
Krajevna skupnost Rakičan, ki obsega naselje Rakičan, |
|
16.
Krajevna skupnost Satahovci, ki obsega naselje Satahovci. |
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava. |
|
3. člen
|
|
Mestna
občina Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce mestne občine in naloge iz državne
pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z
zakonom. |
|
4. člen
|
|
Osebe,
ki imajo na območju mestne občine stalno prebivališče, so občani Mestne
občine Murska Sobota. |
|
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
Na
osnovi odločitve organov mestne občine se lahko v posamezne oblike
odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v mestni občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju mestne občine. |
|
5. člen
|
|
Mestna
občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
Mestna
občina samostojno odloča o povezovanju v širše
lokalne samoupravne
skupnosti občine na način in po postopku predpisanem v zakonu. |
|
Mestna
občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
Mestna
občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen
|
|
Mestna
občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in
uporaba se določi z odlokom. |
|
Mestna
občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Mestna občina Murska Sobota, v notranjem krogu
pa naziv organa občine – Mestni svet; Župan; Nadzorni odbor; Mestna
uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost,
uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
|
Za
prispevek k razvoju mestne občine podeljuje mestna občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu
s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE MESTNE OBČINE
7. člen
|
|
Mestna
občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
1.
Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
–
sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
–
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
–
organizira mestno upravo |
|
–
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
–
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
2.
Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
|
3.
Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom
opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva. |
|
4.
Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
–
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v mestni občini ter se
vključuje v stanovanjski trg, |
|
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in v ta namen prenavlja objekte. |
|
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
|
–
ustanavlja lokalne javne službe, |
|
–
sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
–
zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
–
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
–
gradi
in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave, gradi
in vzdržuje komunalno infrastrukturo in lokalne energetske objekte, |
|
–
zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
|
6.
Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost
tako, da: |
|
–
ustanavlja vzgojno izobraževalne zavode, zdravstveni zavod ter
zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
|
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
|
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
|
–
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
7.
Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
|
–
spremlja stanje na tem področju, |
|
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
–
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
|
8.
Pospešuje raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, kulturno in
društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
–
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
|
–
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
–
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
|
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
|
–
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
–
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
|
–
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
|
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10.
Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
–
občinske ceste in druge javne prometne površine, |
|
–
površine za pešce in kolesarje, |
|
–
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– ureja
promet v občini. |
|
11.
Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in
drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
|
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
|
–
sodeluje z Gasilsko zvezo mestne občine in štabom za civilno zaščito ter
spremlja njuno delo, |
|
–
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
11.
Skrbi za
organiziranje in delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči z
namenom zagotavljanja varnosti občanov ob elementarnih in drugih
nesrečah in v ta namen v skladu z zakonodajo:
– določa organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami na svojem območju,
– organizira reševanje in pomoč prizadetim ob elementarnih in drugih
nesrečah,
– organizira obveščanje in alarmiranje ob elementarnih in drugih
nesrečah,
– organizira in nadzira delovanje sistema zaščite in reševanja,
– sodeluje in nadzira organe sistema zaščite in reševanja,
– v skladu s pristojnostmi sodeluje pri izvajanju nalog sil sistema
zaščite in reševanja,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje, usposabljanje in
delovanje vseh sil sistema zaščite, reševanja in pomoči in nadzira
njihovo porabo,
– v skladu z zakonodajo zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih nesreč,
– določa načine in obseg sodelovanja in povezovanja z drugimi lokalnimi
skupnostmi pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k večji varnosti občanov in
njihovega premoženja ob elementarnih in drugih nesrečah |
|
12.
Ureja javni red v občini tako, da: |
|
–
sprejema ustrezne splošne akte, |
|
– določa
prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
|
– ureja
lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
–
organizira občinsko redarstvo, |
|
– izvaja
nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
–
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
|
–
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
13. Lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
|
8. člen
|
|
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena mestna občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
|
–
ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
–
določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
–
evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
–
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
|
–
mrliško ogledno službo, |
|
–
pokopališko in pogrebno službo in |
|
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
9. člen
|
|
Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. |
|
Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
10. člen
|
|
Poleg
lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu z
zakoni, ki urejajo posamezna področja kot svoje naloge opravlja še z
zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na
razvoj mest. |
|
III. ORGANI MESTNE OBČINE
1. Skupne določbe
11. člen
|
|
Organi
mestne občine so: |
|
– mestni
svet, |
|
– župan
in |
|
–
nadzorni odbor mestne občine. |
|
Mestna
občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
Mestna
občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določajo
posebni zakoni, in sicer: |
|
– svet
za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
|
– svet
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, |
|
– svet
za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stanovanj. |
|
Volitve
oziroma imenovanja organov mestne občine oziroma članov teh organov se
izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom. |
|
Člani
mestnega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji. |
|
12. člen
|
|
Mestna
občina ima mestno upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom,
statutom in splošnimi akti mestne občine izvaja upravne naloge iz
občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji,
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
Mestno
upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi mestne
uprave. |
|
13. člen
|
|
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi mestne občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. Organ lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina članov. |
|
14. člen
|
|
Delo
organov mestne občine je javno. |
|
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov,
vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje
občinskih organov. |
|
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne in zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in
poslovnik mestnega sveta. |
|
Občani
in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov mestne občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Mestni svet
15. člen
|
|
Mestni
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti mestne občine. |
|
Mestni
svet šteje 26 članov od tega je 1 član mestnega sveta pripadnik romske
skupnosti. |
|
Člani
mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov mestnega sveta se
začne s potekom mandata prejšnjih članov mestnega sveta ter traja do
prve seje novoizvoljenega mestnega sveta. |
|
Mestni
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov mestnega sveta. Prvo sejo mestnega sveta skliče
prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi mestnega sveta, če je
za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. Ko članom mestnega sveta preneha mandat, jim
preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih
zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina
in v katere so bili imenovani kot predstavniki mestnega sveta. |
|
16. člen
|
|
Volitve
mestnega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
Volilno
pravico imajo volivci, ki imajo v mestni občini stalno prebivališče. |
|
O
oblikovanju volilnih enot za volitve mestnega sveta v skladu z zakonom
odloči mestni svet z odlokom. |
|
17. člen
|
|
Mestni
svet sprejema statut mestne občine, odloke in druge splošne akte ter
poslovnik mestnega sveta. |
|
V okviru
svojih pristojnosti mestni svet predvsem: |
|
–
sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
–
sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
–
ustanavlja organe mestne uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
|
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
–
daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
–
nadzoruje delo župana in mestne uprave glede izvajanja odločitev
mestnega sveta, |
|
–
potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
–
imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
–
imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta, |
|
–
določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je le-ta razrešen, |
|
–
odloča
o odtujitvi nepremičnega občinskega premoženja, odloča
o pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim občinskim premoženjem, |
|
– odloča
o najemu posojila in dajanju poroštva, če s tem statutom ni drugače
določeno, |
|
–
razpisuje referendum, |
|
– s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali plačila za
opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje
mestni svet, |
|
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
–
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
|
– v
skladu z zakonom ustanavlja gospodarske družbe in druge pravne osebe kot
oblike javno-zasebnega partnerstva, |
|
–
opravlja imenovanja ulic in naselij ter določa območja naselij, |
|
–
imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih
dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
–
sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred
požari, |
|
– določi
organizacijo mestnega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
–
sprejema odločitev o uvedbi samoprispevka, |
|
– odloča
o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in ta statut. |
|
18. člen
|
|
Člani
mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
Funkcija
člana mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v mestni upravi ter z drugimi funkcijami, za
katere tako določa zakon. Funkcija
člana mestnega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana,
članstvom v nadzornem odboru in ne z delom v mestni upravi ali službi
ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
|
Član
mestnega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
mestnega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana mestnega sveta. |
|
Funkcija
člana mestnega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne
enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju
katere je mestna občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na
delovnih mestih, na katerih delavci
javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z
nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela
organov mestne občine. |
|
19. člen
|
|
Mestni
svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za
vodenje sej mestnega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana
mestnega sveta. |
|
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
član mestnega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan,
če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član mestnega sveta. |
|
Župan
sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika mestnega sveta ter glede na potrebe odločanja na mestnem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
Župan
mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov
mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila
podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja mestnega sveta ni sklicana v
roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani
mestnega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mestnega
sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
20. člen
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe mestnega sveta ter pomoč
pri pripravi in vodenju sej mestnega sveta ter njegovih komisij in
odborov zagotavlja mestna uprava. |
|
21. člen
|
|
Mestni
svet dela in odloča na sejah. |
|
Dnevni
red seje mestnega sveta predlaga župan. |
|
Vsak
član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana. |
|
Župan
mora predloge komisij in odborov mestnega sveta ter predloge članov
mestnega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku mestnega sveta. |
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na začetku seje. |
|
Na vsaki
seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore
na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
Za vsako
sejo mestnega sveta se pošlje vabilo podžupanoma, članom mestnega sveta,
predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju mestne uprave mestne
občine. O sklicu seje mestnega sveta se obvesti sredstva javnega
obveščanja. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in
odborov mestnega sveta ter direktor mestne uprave so se dolžni udeležiti
seje mestnega sveta in odgovarjati na vprašanja članov mestnega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
22. člen
|
|
Mestni
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. |
|
Mestni
svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon
oziroma statut določa drugačno večino. |
|
Mestni
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene mestni svet. |
|
Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
Odločitve mestnega sveta izvršujeta župan in mestna uprava. |
|
Župan in
direktor mestne uprave o izvrševanju odločitev mestnega sveta poročata
mestnemu svetu. |
|
23. člen
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta ureja zakon. |
|
Članu
mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so
nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
Mestni
svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz
prvega odstavka tega člena. |
|
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana mestnega sveta
določa zakon. |
|
2.1 Odbori in komisije mestnega sveta
24. člen
|
|
Mestni
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Mestni
svet lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
mestnega sveta določa poslovnik mestnega sveta. |
|
Občasna
delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
25. člen
|
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in 8
članov, ki jih mestni svet imenuje izmed svojih članov. |
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
–
mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa mestnega sveta in
druge organe, ki jih imenuje mestni svet, |
|
–
pripravlja predloge odločitev mestnega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve mestnega
sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih
funkcionarjev, |
|
–
obravnava druga vprašanja, iz pristojnosti mestnega sveta, ki so
povezana z volitvami, imenovanji oziroma razrešitvami ter drugimi
kadrovskimi vprašanji v mestni občini, |
|
–
obravnava druga vprašanja, ki jih določi mestni svet. |
|
26. člen
|
|
Člane
odborov in komisij imenuje mestni svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Delo
delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta. |
|
Članstvo
v komisiji ali odboru mestnega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru mestne občine ali z delom v mestni upravi. |
|
27. člen
|
|
Stalna
delovna telesa mestnega sveta so: |
|
– odbor
za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem |
|
– odbor
za družbene dejavnosti |
|
– odbor
za proračun in finance |
|
– odbor
za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo |
|
– odbor
za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje |
|
–
komisija za statutarna in pravna vprašanja |
|
–
komisija za nagrade in priznanja |
|
–
komisija za romska vprašanja. |
|
Odbori
in komisije štejejo 7 članov. Delovno področje posameznega delovnega
telesa se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
28. člen
|
|
Komisije
in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom mestnega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega
sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge. |
|
Komisije
in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog
župana. |
|
29. člen
|
|
Mestni
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
mestnega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj tretjine
članov mestnega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles
mestnega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja do prve naslednje seje mestnega sveta. |
|
3. Župan
30. člen
|
|
Župana
volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in
tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
|
Mandatna
doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe
župana se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 15. člena tega
statuta. |
|
Potek
štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora
nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi
mandat, ko mestni svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov mestnega
sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana
odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov
kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Novoizvoljeni
župan nastopi mandat, ko mestni svet na svoji prvi seji po izvolitvi
članov mestnega sveta na podlagi poročila občinske volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. Če mestni svet pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature za župana ne ugodi, lahko pritožnik vloži tožbo
na upravno sodišče, ki o njej meritorno odloči v 30 dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
|
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti mestni
svet na prvi naslednji seji. |
|
Nezdružljivost funkcije župana določa zakon. |
|
31. člen
|
|
Župan
predstavlja in zastopa mestno občino. |
|
Poleg
tega župan: |
|
–
predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi, v kolikor za vodenje ni
pooblastil podžupana oziroma člana mestnega sveta, |
|
–
predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta, |
|
–
izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
– skrbi
za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev mestnega sveta, |
|
–
odloča
o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, odloča
o pridobivanju in razpolaganju s premičnim premoženjem, |
|
– skrbi
za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
–
predlaga ustanovitev organov mestne uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v mestni upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi ter pooblašča direktorja
mestne uprave za te naloge, |
|
–
imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in predstojnike organov
mestne uprave |
|
–
usmerja in nadzoruje delo mestne uprave, |
|
–
opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
Župan v
skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
32. člen
|
|
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta mestne občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
Če
mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa
lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z
ustavo in zakonom. |
|
Župan
zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in
predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju
izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
Če se
odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
33. člen
|
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
|
– skrbi
za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
–
imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
|
–
sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
|
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
–
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
|
–
sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet ne more
sestati, |
|
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
–
predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost, |
|
–
imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarne takse |
|
–
opravlja druge naloge v skladu z zakonom. |
|
34. člen
|
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
35. člen
|
|
Za pomoč
pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupana
imenuje izmed članov mestnega sveta župan, ki ju lahko tudi razreši.
V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do razpisa nadomestnih volitev podžupan, ki ga določi župan razen, če je
razrešen. V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan, ki ga določi župan,
razen če je župan razrešen.Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal
funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči mestni svet, kateri
izmed članov mestnega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan oziroma
član mestnega sveta, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati
za odločitve mestnega sveta. |
|
Podžupana pomagata županu pri njegovem delu ter opravljata posamezne
naloge iz pristojnosti župana, za katere ju župan pooblasti. |
|
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan,
nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času
nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in
tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupana odločita, da bosta funkcijo
opravljala poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
mestni svet na predlog župana. |
|
36. člen
|
|
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more
opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga
določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta. |
|
V času
nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti
župana. |
|
37. člen
|
|
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
38. člen
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
Županu
preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata. |
|
Mestni
svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz
prvega odstavka tega člena. |
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana mestnega sveta. |
|
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana mestnega sveta. |
|
4. Nadzorni odbor
39. člen
|
|
Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
Nadzorni
odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
–
opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja občinskih organov, mestne uprave, svetov ožjih delov občine
(krajevnih skupnosti in mestnih četrti), javnih zavodov, javnih podjetij
in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna
in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim
premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih
javnih sredstev. |
|
40. člen
|
|
Nadzorni
odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed
občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan,
člani svetov ožjih delov mestne občine (krajevnih skupnosti in mestnih
četrti), direktor mestne uprave, delavci
javni uslužbenci
mestne uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
|
Članstvo
v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka
mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev
opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora. |
|
41. člen
|
|
Prvo
sejo nadzornega odbora mestne občine po imenovanju skliče župan.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. |
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
Nadzorni
odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na
kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
42. člen
|
|
Nadzorni
odbor sprejme v začetku vsakega koledarskega leta letni program dela za
tekoče leto, v katerem se opredelijo konkretne naloge nadzornega odbora
in oblike nadzora proračunskih porabnikov. S programom nadzorni odbor
seznani mestni svet in župana. |
|
Poleg
zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati
zadeve, ki jih s sklepom predlaga mestni svet ali župan. |
|
43. člen
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika za
posamezno zadevo, v skladu z letnim programom nadzora, in s sklepom o
izvedbi nadzora, zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). |
|
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. Organi mestne občine so zahtevane podatke dolžni dati. |
|
Postopki v zvezi s pripravo osnutka in predloga poročila se izvajajo v
skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora
občine.
Po
opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora
predlog poročila
osnutek poročila, v
katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet
pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in
predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila
osnutka poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
|
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
|
44. člen
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne
zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
|
O
izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
45. člen
|
|
Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti
javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
|
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti mestnega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
46. člen
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in mestna uprava. |
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
|
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na
podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
47. člen
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
|
5. Mestna uprava
48. člen
|
|
Upravne
naloge občine izvaja mestna uprava. |
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje mestne uprave določi mestni svet na
predlog župana z odlokom. |
|
Sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi
na predlog direktorja mestne
uprave določi župan. |
|
Mestno
upravo usmerja in nadzira župan, delo mestne uprave pa vodi direktor
mestne uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. |
|
49. člen
|
|
Mestni
svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali občinami
ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov
sprejmejo sveti občin. |
|
50. člen
|
|
Organi
mestne občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem
postopku. |
|
Mestna
občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
O
upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna
uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom
drugače določeno. |
|
51. člen
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor mestne
uprave, ki je pooblaščen za vodenje in odločanje v upravnih zadevah iz
občinske pristojnosti, lahko pa pooblasti delavce
javne uslužbence mestne uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih stvareh. |
|
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
52. člen
|
|
Direktor
mestne uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom
Ministrstva za notranje zadeve. |
|
53. člen
|
|
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima
predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka,
v skladu s posebnim zakonom. |
|
54. člen
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti mestne uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja mestna uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
55. člen
|
|
O
izločitvi predstojnika organa mestne uprave ali zaposlenega v mestni
upravi odloča direktor mestne uprave, ki v primeru izločitve o stvari
tudi odloči. |
|
O
izločitvi direktorja mestne uprave ali župana odloča mestni svet, ki v
primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Občinsko pravobranilstvo
56. člen
|
|
Mestna
občina lahko ustanovi občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in
drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele
občine. |
|
Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki jih je ustanovila mestna občina. |
|
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem mestni svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
Mestna
občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ
občinskega pravobranilstva. |
|
7. Drugi organi občine
57. člen
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora mestna
občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge mestne
občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni
svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
58. člen
|
|
Mestna
občina ima poveljnika in občinski štab civilne zaščite mestne občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
Poveljnik za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE – MESTNE ČETRTI IN
KRAJEVNE SKUPNOSTI
59. člen
|
|
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v mestni občini kot ožji deli občine ustanovljene mestne
četrti in krajevne skupnosti. |
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti so del mestne občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. |
|
Pobudo
za ustanovitev nove mestne četrti ali krajevne skupnosti, njeno ukinitev
ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine
ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo
območje mestni svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o
imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih
občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila
skupnost, ukinila ali spremenilo območje skupnosti, ali na referendumu. |
|
O načinu
ugotovitve volje občanov odloči mestni svet s sklepom. |
|
60. člen
|
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini in sicer: |
|
– dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na področju
javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju
komunalnih investicij, |
|
– dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
|
– dajejo
predloge za ureditev in olepšanje kraja in pri tem sodelujejo, |
|
– dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija), |
|
–
predlagajo programe javnih del, |
|
–
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih
izvedbenih aktov in planskih aktov, ki obravnavajo območje njihove
skupnosti ter dajejo v zvezi s tem pobude za spremembe, |
|
–
seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
–
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab civilne
zaščite in reševanja, |
|
– in
drugih zadev, v skladu z odloki mestne občine. |
|
61. člen
|
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti opravljajo naloge, ki se pretežno nanašajo
na njihove prebivalce in naloge, ki so jim prenesene v izvajanje s tem
statutom, in sicer: |
|
–
naloge, ki se nanašajo na posamezne lokalne javne službe, če je tako
določeno z odlokom mestne občine, |
|
–
vzdrževanje ne kategoriziranih cest in drugih javnih površin, ki so v
njihovi lasti, |
|
–
upravljanje z lastnim premoženjem, |
|
–
pospeševanje kulturne, športne in drugih društvenih dejavnosti ter
organiziranje teh prireditev. |
|
Podrobneje se naloge mestnih četrti in krajevnih skupnosti opredelijo z
odlokom. |
|
62. člen
|
|
Krajevne
skupnosti in mestne četrti so pravne osebe javnega prava. V pravnem
prometu nastopajo v okviru nalog, ki so določene s tem statutom oziroma
odlokom iz 61. člena tega statuta. Krajevna skupnost in mestna četrt
lahko zaposli delavca
javnega uslužbenca za opravljanje svojih nalog le v soglasju z
županom. |
|
Skupnost
iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za
svoj račun. Mestne četrti in krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje
obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi
razpolagajo. Mestna občina odgovarja za obveznosti mestne četrti in
krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
Mestno
četrt oziroma krajevno skupnost zastopa predsednik sveta KS oziroma
mestne četrti. Pravni posli nad 30% vrednosti letnega finančnega načrta
posamezne mestne četrti oziroma KS, ki jih sklene svet mestne četrti
oziroma KS, so veljavni le ob soglasju župana.
Z odlokom o proračunu mestne občine se določi, katere pravne posle in v
kakšni višini lahko sklepajo mestne četrti in krajevne skupnosti brez
soglasja župana. |
|
Mestna
četrt in krajevna skupnost ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in
ima v zunanjem krogu napis “Mestna občina Murska Sobota”, v notranjem
krogu pa ime mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. V sredini pečata
je grb Mestne občine Murska Sobota. Velikost pečata, njegovo uporabo in
način hranjenja določi svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti s
posebnim sklepom. |
|
Če
mestna četrt ali krajevna skupnost preneha obstajati, ali če ji preneha
pravna subjektiviteta, preidejo njihove pravice in obveznosti na mestno
občino oziroma na nove ožje dele mestne občine, z lastnostjo pravne
osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih mestnih
četrti ali krajevnih skupnosti. |
|
63. člen
|
|
Organ
krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je svet, ki ga izvolijo krajani
s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti oziroma mestne
četrti. Način izvolitve članov sveta določa zakon. |
|
Volitve
v svet krajevne skupnosti in mestne četrti razpiše župan. |
|
Število
članov sveta določi mestni svet z odlokom, s katerim določi volilne
enote za volitve v svet teh skupnosti. |
|
Mandat
članov sveta krajevne skupnosti in mestne četrti se začne in konča
istočasno kot mandat članov mestnega sveta. |
|
Funkcija
člana sveta mestne četrti ali krajevne skupnosti je nezdružljiva s
funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v
mestni upravi.
Član sveta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti ne more biti župan,
podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v
službi ožjega dela občine. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno
prenehanje mandata članu mestnega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
Glede
nadomestnih volitev članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti
se uporabljajo določila zakona. |
|
64. člen
|
|
Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti in mestne četrti skliče župan najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov sveta KS oziroma mestnih četrti. Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti oziroma mestne četrti skliče prejšnji
predsednik sveta. Glede sklica prve seje, potrditve mandatov in
konstituiranja sveta KS oziroma MČ se uporabljajo določbe tega statuta,
ki veljajo za konstituiranje mestnega sveta.Svet mestne četrti in krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed
sebe izvolijo člani sveta. |
|
Predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti zastopa in
predstavlja mestno četrt oziroma krajevno skupnost, sklicuje in vodi
seje njenega sveta, izvaja sklepe sveta ter opravlja druge naloge, ki mu
jih določi svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. |
|
Svet na
predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
Svet
mestne četrti in krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na
seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino
opredeljenih glasov navzočih
članov. |
|
Župan
ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne četrti in krajevnih
skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
Predsednik sveta skliče svet mestne četrti in krajevne skupnosti najmanj
štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet mestne četrti in krajevnih skupnosti, če
to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta. |
|
Za
delovanje sveta mestne četrti in krajevnih skupnosti se smiselno
uporablja poslovnik mestnega sveta. |
|
Podrobnejši način delovanja pa si mestne četrti in krajevne skupnosti
lahko uredijo še s svojim poslovnikom, ki ga sprejme svet mestne četrti
oziroma krajevne skupnosti. |
|
65. člen
|
|
Svet
mestne četrti in krajevne skupnosti odloča o zadevah, ki so v skladu s
tem statutom naloge mestne četrti in krajevne skupnosti. Svet mestne
četrti in krajevne skupnosti: |
|
–
sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem, ki je v njihovi lasti, |
|
–
sprejema in izvršuje finančni načrt, |
|
–
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
mestne četrti ali krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje
svoja stališča in mnenja, |
|
– daje
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, ki se
nanašajo na ožji del občine, |
|
– odloča
o drugih zadevah v skladu s tem statutom in odlokom mestnega sveta. |
|
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta mestne četrti in krajevne
skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni
mestni svet, župan ali mestna uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s
tem statutom ali odlokom drugače določeno. |
|
Svet
mestne četrti in krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih
vprašanj sklicuje zbore občanov mestne četrti in krajevne skupnosti. Za
sklic in izvedbo zbora občanov se smiselno uporabljajo določbe tega
statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. Zbor občanov po tem členu
skliče predsednik sveta KS oziroma mestne četrti. |
|
66. člen
|
|
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
mestnih četrti in krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
67. člen
|
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem gospodariti kot
dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
|
68. člen
|
|
Delovanje mestne četrti in krajevne skupnosti se financira iz občinskega
proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s
plačili za storitve in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. |
|
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja mestnih četrti in
krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
|
Prihodki
in odhodki mestnih četrti in krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v
finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto sprejmejo in
mestnemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančni načrti so sestavni del
občinskega proračuna. |
|
Občina
ne prevzema finančnih obveznosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti,
ki niso zajeti v proračunu mestne občine. |
|
Za
izvrševanje finančnega načrta mestne četrti in krajevne skupnosti je
odgovoren svet teh skupnosti. |
|
Mestne
četrti in krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune. |
|
Za
izvrševanje finančnih načrtov mestne četrti in krajevnih skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in
določbe odloka o proračunu občine. |
|
Nadzor
nad finančnim poslovanjem mestnih četrti in krajevnih skupnosti opravlja
nadzorni odbor mestne občine. |
|
69. člen
|
|
Mestni
svet lahko s spremembo statuta ukine mestno četrt ali krajevno skupnost,
če ugotovi, da svet teh skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog mestne četrti ali krajevne skupnosti v
skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V MESTNI OBČINI
70. člen
|
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v mestni občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov
71. člen
|
|
Občani
na zboru občanov: |
|
–
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja mestne občine,
njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo
mnenja, |
|
–
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
mestne občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
–
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
–
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
–
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan. |
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog v okviru možnosti upoštevati.
Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
72. člen
|
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso mestno občino, za eno ali več mestnih
četrti ali krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali eno ali več
ulic. |
|
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo mestnega sveta ali
sveta mestne četrti in krajevne skupnosti. |
|
Župan
mora sklicati zbor občanov za vso mestno občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v mestni občini, zbor občanov mestne četrti ali
krajevne skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej
skupnosti. |
|
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni
podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
73. člen
|
|
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
74. člen
|
|
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10 odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. |
|
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki sodelujejo na zboru. |
|
2. Referendum o splošnem aktu mestne
občine
75. člen
|
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem
računu mestne občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
Mestni
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana mestnega sveta. |
|
Mestni
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut mestne občine. |
|
76. člen
|
|
Predlog
za razpis referenduma lahko vloži župan ali član mestnega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta mestne občine. |
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta mestne občine je
treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve
za razpis referenduma. |
|
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
77. člen
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt mestne občine ali njegove posamezne
določbe. |
|
Če je
splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
Če je
splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt mestne
občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
78. člen
|
|
Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
mestne občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v mestni občini ali svet ožjega dela občine.
Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v mestni
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
Pobudnik
o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno
seznani mestni svet in pobudo predloži županu. |
|
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom mestne občine, o tem v
osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in mestni svet. |
|
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
79. člen
|
|
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu
ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan s
sklepom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z
osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata
vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence
volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu. Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
80. člen
|
|
Mestni
svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali mestnega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. |
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
Z aktom
o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt,
o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa, dan glasovanja ter referendumsko območje. |
|
Če
mestni svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v
nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno
sodišče. Zahtevo lahko mestni svet vloži od dne vložitve zahteve in
najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči
o zahtevi mestnega sveta v 15 dneh. |
|
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov mestne občine. |
|
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v sredstvih javnega obveščanja. |
|
81. člen
|
|
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
mestnega sveta, če zakon ne določa drugače. |
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
82. člen
|
|
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
|
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
Poročilo
o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
mestnemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za
objavo splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum
83. člen
|
|
Mestni
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso mestno občino ali za njen del. |
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu mestne občine. |
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
4. Drugi referendumi
84. člen
|
|
Občani
lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa
zakon. |
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
Izid
glasovanja o uvedbi samoprispevka se ugotovi v skladu z zakonom. |
|
5. Ljudska iniciativa
85. člen
|
|
Najmanj
pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen referendum o splošnem aktu mestne občine. |
|
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestne občine ali drugo
odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na
prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
86. člen
|
|
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
87. člen
|
|
Mestna
občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb, ki jih sama določi,
in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja mestna občina: |
|
–
neposredno v okviru mestne uprave, |
|
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z
dajanjem koncesij, |
|
– z
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
88. člen
|
|
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja mestna občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
–
osnovnošolsko izobraževanje, |
|
–
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
–
osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost, |
|
–
glasbena vzgoja, |
|
–
izobraževanje odraslih, |
|
–
kultura, |
|
–
varstvo naravne in kulturne dediščine, |
|
–
dejavnost mladine, |
|
–
knjižničarstvo. |
|
Mestna
občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih in sicer na
področju športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
89. člen
|
|
Mestna
občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih
služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
90. člen
|
|
Na
področju gospodarskih javnih služb mestna občina ustanovi javne službe
za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
– oskrba
s pitno vodo, upravljanje, vzdrževanje in obnova vodo preskrbovalnih
objektov in naprav, |
|
–
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
|
–
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, |
|
–
upravljanje, vzdrževanje in obnova kanalizacijskih in ostalih objektov
in naprav, |
|
–
vzdrževanje občinskih cest in drugih prometnih javnih površin, |
|
–
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
–
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
|
–
upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda v lasti mestne občine, |
|
– oskrba
s toplotno energijo in plinifikacija, |
|
– javna
razsvetljava, |
|
–
plakatiranje in okraševanje mesta in naselij, |
|
–
urejanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in pogrebniške
dejavnosti, |
|
–
deratizacija, dezinfekcija in dezinsekcija, |
|
–
upravljanje in vzdrževanje objektov za šport in rekreacijo, |
|
–
upravljanje in vzdrževanje mestne tržnice in izvajanje sejemskih
prireditev, |
|
–
vzdrževanje parkov, nasadov, zelenic ter vseh drugih zelenih površin, |
|
– oskrba
industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v
javni rabi, |
|
–
urejanje odprtih in pokritih javnih parkirišč ter urejanje parkiranja, |
|
–
varstvo pred požarom, |
|
– druge
dejavnosti v skladu z zakoni in odloki mestnega sveta. |
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo, upravljanje, vzdrževanje in obnova vodo
preskrbovalnih objektov in naprav,
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– upravljanje, vzdrževanje in obnova kanalizacijskih in ostalih objektov
in naprav,
– vzdrževanje občinskih cest in drugih prometnih javnih površin,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda v lasti mestne
občine,
– oskrba s toplotno energijo in plinifikacija,
– javna razsvetljava in svetlobno signalne naprave cestne prometne
signalizacije in opreme,
– plakatiranje in okraševanje mesta in naselij,
– urejanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in pogrebniške
dejavnosti,
– upravljanje in vzdrževanje objektov za šport in rekreacijo,
– upravljanje in vzdrževanje mestne tržnice in izvajanje sejemskih
prireditev,
– vzdrževanje parkov, nasadov, zelenic ter vseh drugih zelenih površin,
– urejanje odprtih in pokritih javnih parkirišč ter urejanje
parkiranja,
– druge dejavnosti v skladu z zakoni in odloki mestnega sveta. |
|
Mestni
svet z odlokom o gospodarskih javnih službah in z odloki o izvajanju
posameznih gospodarskih javnih služb določi načine in oblike njihovega
izvajanja. |
|
91. člen
|
|
Mestna
občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij mestne občine. |
|
Občinske
javne službe ustanavlja mestna občina z odlokom ob upoštevanju pogojev
določenih z zakonom. |
|
92. člen
|
|
Mestna
občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v
okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
93. člen
|
|
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene
za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic
ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
|
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
94. člen
|
|
Mestna
občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
95. člen
|
|
Mestna
občina Murska Sobota ustanovi javni stanovanjski sklad z namenom, da se
zagotovi izvajanje občinskega stanovanjskega programa, vzpodbuja
stanovanjska gradnja, prenova in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih
hiš v mestni občini. |
|
Javni
stanovanjski sklad je pravna oseba javnega prava. |
|
Pristojnosti in način dela sklada se določijo z aktom o njegovi
ustanovitvi. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE
OBČINE
96. člen
|
|
Premoženje mestne občine sestavlja finančno in stvarno premoženje v
lasti mestne občine. |
|
Mestna
občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme mestni
svet. Za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči sprejme mestni svet letni
program, na podlagi katerega župan mestne občine sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi stavbnih zemljišč. O pridobitvi in odtujitvi
premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je
pristojen župan. Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti
predhodno soglasje za finance pristojnega organa občine, če bi takšna
pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s
pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. Zmanjšanje
premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko
gre za brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne,
izobraževalne, vzgojno varstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O
brezplačni odtujitvi premoženja odloča mestni svet. V primeru prodaje
premoženja postane kupnina del premoženja mestne občine. |
|
Pred
sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan
preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se
odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
Vrednost
premoženja izkazuje mestna občina v premoženjski bilanci v skladu z
zakonom in jo sprejema na način in v rokih, kot so določeni z zakonom. |
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki
postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za
humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne
namene. Brezplačna odsvojitev nepremičnega premoženja občine je dopustna
v skladu z zakonom.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo
nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi,
ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z
zakonom. |
|
97. člen
|
|
Lokalne
javne zadeve javnega pomena financira mestna občina iz lastnih virov,
sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so: |
|
– davki
in druge dajatve |
|
–
dohodki od njenega premoženja in |
|
– drugi
prihodki. |
|
98. člen
|
|
V
proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo občini ter izdatki
občine za posamezne namene. V
proračunu se izkazujejo vsi prihodki in drugi prejemki, ki pripadajo
občini ter odhodki in drugi izdatki občine za posamezne namene. |
|
Proračun
mestne občine je sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta
razvojnih programov. |
|
99. člen
|
|
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu mestne občine se smejo prevzemati obveznosti le v
okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
Sredstva
proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
100. člen
|
|
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za
sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna mestne občine lahko župan
pooblasti posamezne delavce
javne uslužbence mestne uprave ali podžupana. |
|
101. člen
|
|
Proračun
mestne občine sprejme mestni svet na predlog župana z odlokom. |
|
V odloku
o proračunu mestne občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev
mestne občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter
posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto. |
|
102. člen
(črtan)
103. člen
|
|
Proračun
mestne občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša. |
|
Če
proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se
financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
|
V
obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine
sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za
preteklo leto. |
|
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti
mestni svet ter nadzorni odbor občine. Odločitev o začasnem financiranju
se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
104. člen
|
|
Če se
med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki
proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe v mestni
upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. |
|
O
odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti mestni svet takoj po
njenem sprejemu. |
|
Če
proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans
proračuna. |
|
105. člen
|
|
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok mestne občine, na podlagi
katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg
izdatkov v okviru večjih pričakovanih prejemkov, ali s prerazporeditvijo
sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok mestne občine, na
podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te
obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov v okviru večjih
pričakovanih prejemkov, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih
prihrankov sredstev. |
|
106. člen
|
|
Če se
med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega
uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za
delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan v
okviru razpoložljivih sredstev proračuna. |
|
Če se
neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko
rezervacijo. |
|
107. člen
(črtan)
108. člen
|
|
V
proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki
deluje kot proračunski sklad. |
|
V
sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih
prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ
do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve
začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za
preteklo leto. |
|
109. člen
|
|
Sredstva
proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo
posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni
plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav
nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki
jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. |
|
O
uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki
jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na
predlog za finance pristojne službe mestne uprave in o uporabi sredstev
obvešča mestni svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe
sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o
proračunu, odloča mestni svet s posebnim odlokom. |
|
110. člen
|
|
Po
preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme mestni svet
zaključni račun proračuna za preteklo leto z vsebino in strukturo v
skladu z zakonom. |
|
V
zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki
ter drugi prejemki in odhodki ter drugi izdatki občine za preteklo
leto. |
|
Zaključni račun za preteklo leto se predloži mestnemu svetu najkasneje
do konca marca tekočega leta. |
|
111. člen
|
|
Mestna
občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra,
pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
Ožji
deli mestne občine se ne smejo zadolževati. |
|
112. člen
|
|
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se
smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine. |
|
Skupna
višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi z odlokom, s katerim se
sprejme proračun mestne občine. |
|
113. člen
|
|
Finančno
poslovanje mestne občine izvršuje
izvaja oddelek za proračun in finance mestne
občine. |
|
114. člen
|
|
O
sklepanju pogodb za nabavo blaga, opravljanje storitev ter oddajo
gradbenih del odloča župan mestne občine v skladu s predpisi, ki urejajo
javno naročanje. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI MESTNE
OBČINE
1. Splošni akti mestne občine
115. člen
|
|
Splošni
akti mestne občine so statut, poslovnik mestnega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
|
Mestni
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
mestne občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
|
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
|
Postopek
za sprejem splošnih aktov mestne občine ureja poslovnik mestnega sveta. |
|
116. člen
|
|
Statut
je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme mestni svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta. |
|
Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
117. člen
|
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih
članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter
uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta. |
|
118. člen
|
|
Z
odlokom ureja mestna občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega
dela ter ustanavlja javne službe. |
|
Z
odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar
je tako določeno z zakonom. |
|
119. člen
|
|
Z
odredbo uredi mestna občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
120. člen
|
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
121. člen
|
|
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov mestne uprave
pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
122. člen
|
|
Statut,
odloki in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi,
razen če ni v njih drugače določeno. |
|
V
uradnem listu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
mestni svet. |
|
2. Posamični akti mestne občine
123. člen
|
|
Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi. |
|
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča mestna občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
O
upravni stvari iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna
uprava na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
124. člen
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
125. člen
|
|
Mestni
svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti
predpisov države, pri Ustavnem sodišču, s katerimi se posega v ustavni
položaj in v pravice mestne občine. |
|
126. člen
|
|
Mestni
svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,
če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po
ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
127. člen
|
|
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne
občine. |
|
128. člen
|
|
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
129. člen
|
|
Delovna
telesa so dolžna za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine. Na tej
podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA ORGANOV
MESTNE OBČINE
130. člen
|
|
Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
mestni svet in pooblaščeni delavci
javni uslužbenci
mestne uprave. |
|
V
zadevah, ki jih na organe mestne občine prenese država, opravljajo
pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela. |
|
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov mestne občine zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno
obveščanje in strokovno pomoč organom mestne občine. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
131. člen
|
|
Volilne
enote za volitve članov svetov ožjih delov mestne občine do uskladitve
določb Zakona o lokalnih volitvah z Zakonom o lokalni samoupravi določi
svet ožjega dela mestne občine s svojim aktom. |
|
Volilne
enote iz prejšnjega odstavka lahko določi mestni svet z odlokom, če svet
ožjega dela mestne občine s tem soglaša. |
|
132. člen
|
|
Mestne
četrti v mestu Murska Sobota so pravne naslednice dosedanjih krajevnih
skupnosti v mestu Murska Sobota. |
|
133. člen
|
|
Predpisi
bivše občine Murska Sobota, s katerimi so v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi in tem statutom urejene lokalne zadeve in jih mestna občina
še ni nadomestila s svojimi predpisi, se uporabljajo dokler jih mestna
občina ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi. |
|
134. člen
|
|
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine Murska
Sobota (Uradni list RS, št. 28/95 z vsemi spremembami in dopolnitvami
Uradni list RS, št. 21/96, 8/97 in 63/98), ter Odlok o delovnem področju
in sestavi delovnih teles mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, štev. 50/95). |
|
Z
uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati statuti mestnih četrti in
krajevnih skupnosti, in sicer: |
|
– statut
mestne četrti Center M. Sobota, št. 12/97, z dne 19. 11. 1997 |
|
– statut
mestne četrti Ledava M. Sobota, št. 9/97, z dne 19. 11. 1997 |
|
– statut
mestne četrti Park M. Sobota, št. 12/97, z dne 19. 11. 1997 |
|
– statut
mestne četrti Partizan M. Sobota, št. 27/97, z dne 19. 11. 1997 |
|
– statut
mestne četrti Turopolje M. Sobota, št. 11/97, z dne 19. 11. 1997 |
|
– statut
krajevne skupnosti Bakovci, z dne 9. 4. 1997 |
|
– statut
krajevne skupnosti Černelavci, št. 49/97, z dne 9. 4. 1997 |
|
– statut
krajevne skupnosti Krog, št. 01/dok/97, z dne 17. 2. 1997 |
|
– statut
krajevne skupnosti Markišavci, št. 1/98, z dne 29. 1. 1998 |
|
– statut
krajevne skupnosti Nemčavci, št. 3/97, z dne 20. 3. 1997 |
|
– statut
krajevne skupnosti Rakičan, št. 3/97, z dne 26. 3. 1997. |
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne
občine Murska Sobota, Uradni list RS, št. 52/2001, vsebujejo naslednjo
končno določbo:
22. člen
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne
občine Murska Sobota, Uradni list RS, št. 76/2002, vsebujejo naslednjo
PREHODNO IN KONČNO DOLOČBO
14. člen
|
|
Krajevne
skupnosti Černelavci, Kupšinci, Polana, Pušča in Veščica pri Murski
Soboti so pravne naslednice dosedanje Krajevne skupnosti Černelavci. |
|
Obstoječa Krajevna skupnost Černelavci in svet te krajevne skupnosti
nadaljujeta z delom do konstituiranja novoizvoljenih svetov Krajevnih
skupnosti Černelavci, Kupšinci, Polana, Pušča in Veščica pri Murski
Soboti. |
|
Prve
volitve svetov novo nastalih krajevnih skupnosti se opravijo istočasno z
rednimi volitvami v Mestni svet Mestne občine Murska Sobota. |
|
Za prve
volitve svetov novoustanovljenih krajevnih skupnosti v letu 2002 se
določi naslednje število članov svetov: |
|
1. Svet
krajevne skupnosti Černelavci šteje 7 članov. Za volitve članov sveta KS
Černelavci se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja
Černelavci. |
|
2. Svet
krajevne skupnosti Kupšinci šteje 5 članov. Za volitve članov sveta KS
Kupšinci se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja
Kupšinci. |
|
3. Svet
krajevne skupnosti Polana šteje 5 članov. Za volitve članov sveta KS
Polana se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja Polana. |
|
4. Svet
krajevne skupnosti Pušča šteje 5 članov. Za volitve članov sveta KS
Pušča se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja Pušča. |
|
5. Svet
krajevne skupnosti Veščica pri Murski Soboti šteje 5 članov. Za volitve
članov sveta KS Veščica pri Murski Soboti se določi ena volilna enota,
ki obsega območje naselja Veščica pri Murski Soboti. |
|
Sedeže
novoustanovljenih krajevnih skupnosti določijo sveti teh krajevnih
skupnosti. |
|
15. člen
|
|
Te
spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem veljavnosti preneha veljati
3. člen Odloka o določitvi števila članov svetov ožjih delov ter
določitvi volilnih enot za volitve članov svetov ožjih delov Mestne
občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/98). |
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne
občine Murska Sobota, Uradni list RS, št. 72/2006, vsebujejo naslednji
prehodni in končno določbo:
PREHODNI DOLOČBI
15. člen
|
|
Krajevna
skupnost Krog in Krajevna skupnost Satahovci sta pravni naslednici
dosedanje Krajevne skupnosti Krog. |
|
Prve
volitve sveta Krajevne skupnosti Satahovci se opravijo istočasno z
rednimi volitvami v letu 2006. |
|
Sedež
novo ustanovljene krajevne skupnosti določi svet Krajevne skupnosti
Satahovci. |
|
16. člen
|
|
Določba
12. člena (nov peti odstavek 63. člena) se začne uporabljati po rednih
lokalnih volitvah v letu 2006. |
|
17. člen
|
|
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Sprememba Statuta Mestne občine Murska
Sobota, Uradni list RS, št. 137/2006, vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
|
|
Ta
sprememba statuta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni
list Republike Slovenije, št. 49/2010) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe: |
|
|
|
22. člen
Določba 15. člena, ki ureja nezdružljivost, se začne uporabljati po
rednih lokalnih volitvah v letu 2010.
23. člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
|
|