|
(Uradni list RS, št. 97/06),
Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo
(Uradni list RS, št. 107/06, 100/10),
Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki
(Uradni list RS,
št. 21/01),
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 63/09),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kobarid
(Uradni list RS, št. 38/10)
in 18. člena
Statuta Občine Kobarid
(Uradni list RS, št. 51/09 in 38/10) je Občinski svet Občine Kobarid na
15. seji dne 24. 5.
2012 sprejel |
|
O D L
O K |
|
o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kobarid |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) Ta
odlok obravnava način in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne
službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: javna služba) na
območju Občine Kobarid tako, da določa: |
|
– prostorsko in organizacijsko zasnovo opravljanja javne službe, |
|
– vrsto in obseg storitev javne službe, |
|
– vrste komunalnih odpadkov, |
|
– ravnanje z odpadki, |
|
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, |
|
– vire financiranja javne službe, |
|
– obračun storitev ravnanja z odpadki, |
|
– nadzor nad izvajanjem odloka. |
|
(2) V
besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki,
so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
2. člen |
|
Cilji
ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
|
– povzročiteljem odpadkov izboljšati dostop do storitev javne službe, |
|
– zagotoviti učinkovito zajemanje in ločeno zbiranje posameznih vrst
odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov, |
|
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, |
|
– uveljavitev načela "stroške plača povzročitelj odpadkov", |
|
– izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi, |
|
– izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z
njimi, |
|
– sprejemljivost ukrepov za okolje, |
|
– preprečevanje neorganiziranega in divjega odlaganja odpadkov, |
|
– zagotoviti oddajo odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču
komunalnih odpadkov, |
|
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov
na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. |
|
3. člen |
|
(1) Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
Komunalni odpadki so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti
kot odpadki iz gospodinjstev in kot po naravi in sestavi gospodinjskim
odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih
ter na površinah in v objektih v javni rabi, in so pretežno trdni in po
svoji sestavi heterogeni (v nadaljevanju: odpadki). |
|
V
ločeno zbrano frakcijo odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo
oziroma predelavo, štejejo odpadki iz gospodinjstva in proizvodnje, ki
se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo
zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (npr. papir, kovine,
steklo, tekstil ali podobno), ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih
procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste
odpadke, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih
ločeno zbiranje je smotrno zaradi zmanjšanja izrabe kapacitete urejenih
odlagališč odpadkov (v nadaljevanju: ločeno zbrani odpadki). |
|
V
ločeno zbrano frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov
štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z
izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom; v to frakcijo
odpadkov sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic
in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora (v nadaljevanju:
biološki odpadki). |
|
V
ločeno zbrano frakcijo kosovnih odpadkov štejejo večji odpadni predmeti
iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo,
neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in
podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso
primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke (v nadaljevanju:
kosovni odpadki). |
|
V
ločeno zbrano frakcijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev štejejo tisti
nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v
gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v
skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki
iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna
olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in
akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z
značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih in so navedeni
v Prilogi 2 tega odloka (v nadaljevanju: nevarni odpadki). |
|
Mešani odpadki so neopredeljivi in nerazgradljivi trdni odpadki, torej
tisti odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno
zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa
tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in
vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke; med
ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih
frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče. |
|
Odpadna embalaža, ki je odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna
embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu, ali kot po naravi in
sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji, obrti,
storitveni ali drugi dejavnosti. |
|
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, odvoz, predelavo, skladiščenje in
odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in
okoljevarstvenimi ukrepi. |
|
Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki
prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje in predhodno
skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo. |
|
Kompostnik je zabojnik na vrtu ali kompostna posoda za kompostiranje
odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki
pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje. |
|
Ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih
odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu
javne službe. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za
ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov in predstavljajo
občinsko infrastrukturo. |
|
Zbiralnica nevarnih odpadkov je pokrit prostor, opremljen za ločeno
zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji
odpadkov te odpadke oddajajo izvajalcu javne službe. |
|
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov,
kjer povzročitelji odpadkov iz širše okolice le-te prepuščajo izvajalcu
javne službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica
nevarnih odpadkov. |
|
Poslovna površina je uporabna površina, ki predstavlja tisti del neto
tlorisne površine stavbe, ki ustreza namenu in uporabi stavbe po
slovenskem standardu SIST ISO 9836. |
|
(2) Drugi
pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v
zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
4. člen |
|
Ta
odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov, za izvajalca javne
službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer
bodo nastajali odpadki. |
|
II.
PROSTORSKA IN ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
5. člen |
|
(1) Občina
Kobarid (v nadaljevanju: občina) zagotavlja javno službo v obliki
javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
|
(2) Z
infrastrukturnimi objekti in opremo, ki služi izvajanju javne službe na
celotnem območju občine gospodari Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o.
(v nadaljevanju: izvajalec). |
|
III.
VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
6. člen |
|
(1) Javna
služba obsega ravnanje z odpadki. |
|
(2) Ravnanje
z odpadki zajema: |
|
– zbiranje, odvoz in odlaganje mešanih odpadkov, |
|
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov z ekoloških otokov, |
|
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, |
|
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov, |
|
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov, |
|
– kompostiranje bioloških odpadkov, |
|
– obdelavo odpadkov, |
|
– oddajanje mešanih odpadkov v nadaljnjo predelavo, |
|
– oddajanje ločeno zbranih odpadkov v nadaljnjo predelavo, |
|
– sortiranje in tehtanje odpadkov, |
|
– odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov, |
|
– nadzor odlagališča po zaprtju, |
|
– ekološko obveščanje in osveščanje občanov. |
|
(3) Izvajalec
javne službe lahko opravlja javno službo s podizvajalci, s katerimi mora
imeti sklenjene podizvajalske pogodbe. |
|
7. člen |
|
Izvajalec določa projektne pogoje, izdaja soglasja k projektnim
rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora. |
|
8. člen |
|
Izvajalec v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka sprejme Tehnični
pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za
ravnanje z odpadki. |
|
9. člen |
|
(1) Povzročitelj
odpadkov je vsak pravni subjekt, ki na območju občine povzroča
nastajanje odpadkov: |
|
– fizične osebe v gospodinjstvu; |
|
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost, in razpolagajo s poslovnimi prostori; |
|
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov,
turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni
rabi; |
|
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori; |
|
– lastniki ali najemniki kmetijskih gospodarstev, kadar količina
odpadkov presega količino odpadkov, določeno za število članov
gospodinjstva iz 45. člena tega odloka; |
|
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča,
avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike,
pokopališča in podobno); |
|
– lokalna turistična organizacija in turistična društva, kadar
organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah; |
|
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali
uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom,
ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. |
|
(2) Za
potrebe izvajanje tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb,
ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …)
prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca javne službe
gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po
tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna. |
|
(3) V
primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati
posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo
odpadki. |
|
(4) Oseba,
ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju:
najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje
teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega
prostora izvajalcu to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za
povzročitelja odpadkov najemodajalec. |
|
(5) Občasna
uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta povzročitelja
odpadkov ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v
izjemnih primerih kot so šolanje v tujini, zdravljenje, prestajanje
zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe
objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s
pisnimi dokazili. |
|
(6) Za
objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku.
Breme dokazovanja je na strani lastnika, npr. vodovodni priključek,
električni priključek. |
|
IV.
VRSTE ODPADKOV |
|
10. člen |
|
(1) Odpadki
so razvrščeni v skladu z Uredbo o odpadkih v klasifikacijsko skupino
odpadka 20 01
in 20 03, vključno s klasifikacijsko skupino 15 01,
kot je prikazano v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. |
|
(2) Določbe
tega odloka ne veljajo za: |
|
– greznične gošče, |
|
– nevarne odpadke, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in
obrti, |
|
– živalske odpadke, |
|
– gradbene odpadke in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri
gradnji cest, |
|
– ostale odpadke, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in
klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov opredeljeni kot nekomunalni
odpadki. |
|
Ravnanje z naštetimi odpadki je urejeno s posebnimi predpisi. |
|
V.
ZBIRANJE ODPADKOV |
|
11. člen |
|
(1) Povzročitelji
odpadkov so dolžni odpadke odlagati v razsutem stanju v namenske
zabojnike za odpadke, katerih vrsto in število določi izvajalec v
skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter
strukturo in vrsto odpadkov. |
|
(2) Če
količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke,
lahko izvajalec določi ustrezno povečanje prostornine zabojnikov za
odpadke. |
|
(3) Izvajalec
praviloma v breme javne službe nabavi in namesti zabojnike za odpadke
ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. |
|
(4) Izvajalec
vodi namenske zabojnike za odpadke v evidenci osnovnih sredstev. |
|
(5) Ne
glede na določbo tretjega odstavka tega člena se v primeru poškodovanja
ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega
ravnanja povzročitelja odpadkov s stroški popravila ali zamenjave le-teh
obremeni povzročitelja odpadkov. |
|
(6) Zabojniki
za odpadke so lahko nameščeni za posameznega povzročitelja odpadkov ali
za več povzročiteljev odpadkov skupaj. V večnamenskih stavbah, kjer se
opravlja dejavnost z različno količino in strukturo odpadkov, lahko
odredi izvajalec posamične zabojnike za posamezne povzročitelje
odpadkov. |
|
(7) Lokacija
postavitve zabojnikov za odpadke se določi skladno s 14. členom tega
odloka. |
|
12. člen |
|
(1) Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo
odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti
z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem skleniti
dogovor o odvozu odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do
7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor
očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno
odjemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca. |
|
(2) Izvajalec
mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v
skladu z rednim razporedom odvozov odpadkov oziroma skladno s
sklenjenim dogovorom. |
|
(3) Organizatorji
taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem
pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s katero se določijo vsi pogoji
ravnanja z odpadki. |
|
(4) Organizatorji
čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 8 dni pred
datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe
odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov. |
|
A)
ZBIRANJE MEŠANIH ODPADKOV |
|
13. člen |
|
(1) Za
zbiranje mešanih odpadkov se uporabljata dva sistema: |
|
– zbiralni sistem: povzročitelji odpadkov odpadke odlagajo v tipizirane
zabojnike, ki so locirani v neposredni bližini nastanka odpadkov, in |
|
– prinašalni sistem: zbirno oziroma odjemno mesto je namenjeno več
povzročiteljem odpadkov skupaj, kateri odpadke odlagajo v skupne
tipizirane zabojnike. |
|
V
prinašalni sistem so vključena tudi naselja oziroma njihovi deli, kjer
zbiralni sistem ni možen ali ekonomsko upravičen. |
|
(2) Oba
sistema zbiranja mešanih odpadkov sta namenjena za: |
|
– gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih, |
|
– gospodinjstva v večstanovanjskih objektih, |
|
– kmetijska gospodarstva, |
|
– obrt, industrijo in poslovne prostore, |
|
– pokopališča, tržnice, kulturne in športne objekte. |
|
14. člen |
|
(1) Zbirno
mesto za mešane odpadke je ustrezno urejen prostor, kjer povzročitelji
odpadkov v času do prevzema zbirajo mešane odpadke v tipiziranih
zabojnikih. |
|
(2) Odjemno
mesto je mesto, kjer morajo povzročitelji odpadkov določiti ustrezen
prostor za odlaganje tipiziranih zabojnikov za odpadke. |
|
Odjemno mesto je praviloma na funkcionalni površini objekta in mora biti
izvajalcu prosto in nemoteno dosegljivo. Lokacija odjemnega mesta je
lahko oddaljena praviloma največ 10 metrov od transportne poti
smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste), ki mora biti širine
najmanj 3 metre in proste višine najmanj 4 metre. |
|
(3) Med
odjemnim mestom in mestom vozila ne sme biti ovir, kot so robniki,
stopnice, zidovi, ograje. |
|
(4) Zbirna
in odjemna mesta določa izvajalec v soglasju s povzročitelji odpadkov. V
primeru, da med izvajalcem in povzročiteljem odpadkov ni soglasja glede
lokacije zbirnega in odjemnega mesta, ju določi pristojni oddelek
občinske uprave v sodelovanju z izvajalcem in povzročiteljem odpadkov. |
|
(5) Zbirna
in odjemna mesta, locirana na funkcionalni površini objekta, so dolžni
urediti, vzdrževati in čistiti povzročitelji odpadkov. |
|
(6) Zbirna
in odjemna mesta je prepovedano locirati na javnem dobrem in javnih
površinah v lasti Občine Kobarid, razen v primeru izdaje soglasja s
strani Občine Kobarid. |
|
15. člen |
|
(1) Povsod,
kjer je možno, morata biti zbirno in odjemno mesto na istem prostoru.
Kjer to ni možno, so povzročitelji odpadkov dolžni pravočasno dostaviti
tipizirane zabojnike z mešanimi odpadki na dan odvoza na odjemno mesto
oziroma do linije odvoza komunalnega vozila in jih po izpraznitvi še
isti dan vrniti na zbirno mesto. |
|
(2) V
primeru slepe ceste, mora biti zagotovljeno primerno in varno
obračališče za vozila izvajalca. Na zahtevo povzročitelja odpadkov
izvajalec lahko izjemoma izprazni zabojnik tudi ob cestah in poteh, ki
niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in zanesljiv dovoz
vozil izvajalca. Izvajalec ne odgovarja za povzročeno škodo na teh
voziščih, razen v primeru, da je le-ta povzročena iz malomarnosti. |
|
16. člen |
|
Ob
določanju lokacij za zbirna in odjemna mesta je treba upoštevati
funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene
predpise. Zbirna in odjemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa
na javnih površinah. |
|
17. člen |
|
Če je
zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno oviran dostop za
smetarska vozila, mora investitor del na svoje stroške zagotoviti
zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu. V tem primeru je
dolžan obvestiti izvajalca in povzročitelje odpadkov o spremenjenem
odjemnem mestu. |
|
18. člen |
|
(1) Zbirna
in odjemna mesta so dolžni vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo
skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do
odjemnih mest. V primeru, kadar se zabojniki za zbiranje mešanih
odpadkov nahajajo na zbirnih mestih, ki predstavljajo občinsko
infrastrukturo, je za vzdrževanje teh mest pristojen izvajalec. |
|
(2) Izvajalec
je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa
več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži
prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer
opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je
dolžan tudi očistiti. |
|
(3) Povzročitelji
odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop
izvajalca do odjemnih mest. Povzročitelji odpadkov so dolžni zapirati
pokrove zabojnikov na zbirnem in odjemnem mestu. |
|
19. člen |
|
Povzročitelji odpadkov morajo mešane odpadke odlagati na zbirnih mestih
v: |
|
1. tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240, 500, 700, 900 in
1100 litrov, |
|
2. tipizirane velike zabojnike volumna 5–7 m3. |
|
20. člen |
|
(1) V
zabojnike za mešane odpadke je prepovedano odlagati: |
|
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje, |
|
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa,
vozila, stanovanjska oprema), |
|
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
|
– odpadke v tekočem stanju, |
|
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
|
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke,
dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov
in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni
ali nevarni komunalni odpadki, |
|
– poginule živali, kože in klavnične odpadke, |
|
– odpadno embalažo, |
|
– odpadno električno in elektronsko opremo, |
|
– gume in pnevmatike, |
|
– odpadne nagrobne sveče, |
|
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka, |
|
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje,
vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora
ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke. |
|
(2) Odpadke
in njim podobne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti,
vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni
odpadki, navedeni v Prilogi 2 tega odloka, je prepovedano odlagati v
zabojnike za mešane odpadke. |
|
(3) Ustreznost
vsebine odpadkov v zabojniku se preverja tako, da se na odjemnem mestu
pred izpraznitvijo naredi pregled odpadkov. V primeru, da izvajalec pri
preverjanju vsebine ugotovi neustreznost le-te, izvajalec ni dolžan
izprazniti zabojnika za odpadke, ampak povzročitelja odpadkov na
primeren način pisno opozori (npr. opozorilo na zabojniku), zakaj
zabojnik ni izpraznjen. Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne
upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec ne glede na druge
določbe tega odloka zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno
s cenikom. Izvajalec mora nespoštovanje navodil za odlaganje prijaviti
medobčinski inšpekciji. |
|
B)
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV NA IZVORU NASTANKA |
|
21. člen |
|
(1) Ločeno
zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se izvaja po programu ločenega
zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca potrdi pristojni oddelek
občinske uprave. |
|
(2) Ločeno
zbiranje odpadkov na izvoru nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih
je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo. Izvajalec je dolžan
povzročitelje odpadkov obvestiti o načinu ločenega zbiranja odpadkov,
kot je opredeljen v členih od 13 do 18 tega odloka. |
|
22. člen |
|
(1) Gospodinjstva
so dolžna izločati biološke odpadke in jih obdelovati v lastnih
kompostnikih. Tista gospodinjstva, ki biološke odpadke ne kompostirajo,
le-te oddajo v namenske zabojnike. Če oddajajo odpadke v te zabojnike v
vrečkah, morajo biti vrečke biološko razgradljive. Gospodinjstva, ki
biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu pod kazensko in
materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju. |
|
(2) V
zabojnike za biološke odpadke se zbira sadje, zelenjava, jajčne lupine,
ostanki hrane, vrtni odpadki (npr. cvetje, trava), lesni odpadki (npr.
žagovina, lubje, veje), papirnate vrečke in drugi biološki odpadki. V
primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine zabojnikov za odpadke
ugotovi neustreznost le-te, se postopa v skladu z določbo tretjega
odstavka 20. člena tega odloka. |
|
23. člen |
|
(1) Povzročitelji
odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se
zbirajo ločeno, v namenske zabojnike, nameščene na ekoloških otokih. |
|
(2) Namenski
zabojniki so namenjeni zbiranju: |
|
– papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali
lepenke, |
|
– odpadne embalaže iz stekla, |
|
– odpadne embalaže iz plastike in sestavljenih materialov, |
|
– tekstila iz umetnih in naravnih vlaken. |
|
(3) Stroški
ureditve ekoloških otokov ter nabave in postavitve zabojnikov na
ekoloških otokih se financirajo iz sredstev proračuna občine. |
|
(4) Ekološke
otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec. |
|
24. člen |
|
Ločeno se zbirajo naslednje frakcije: |
|
– v
zabojniku za papir se zbirajo časopisi, revije, prospekti, papirnate
vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte,
zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska
embalaža; |
|
– v
zabojniku za steklo se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in
kozarcev živil, pijač, kozmetike ter vsa ostala steklena embalaža vseh
barv brez pokrovov in zamaškov; |
|
– v
zabojniku za plastiko in embalažo se zbirajo plastenke in plastična
embalaža, čiste plastenke čistil, trda plastika, plastična folija,
plastični zamaški, kartonska embalaža za tekočine (tetrapak),
pločevinke živil in pijač, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke
in folije, embalaža za tekoča živila; |
|
– v
zabojniku za tekstil se zbirajo vse vrste tekstila iz umetnih in
naravnih vlaken, razen obutve. |
|
25. člen |
|
Lokacije za ureditev ekoloških otokov določita izvajalec in pristojna
krajevna skupnost s soglasjem pristojnega oddelka občinske uprave po
predhodno pridobljenem mnenju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu. Pri določitvi lokacije se upošteva kriterij lastništva
zemljišča. Če ni možno določiti lokacije na zemljišču javno dobro ali v
lasti občine, je lokacija s pisnim soglasjem lastnika lahko tudi
funkcionalno zemljišče ali skupno funkcionalno zemljišče objekta. V
primeru, da se o predvideni lokaciji ni možno sporazumeti,
najustreznejšo lokacijo določi predstavnik pristojnega oddelka občinske
uprave. |
|
26. člen |
|
Izvajalec je dolžan voditi kataster ekoloških otokov in ga enkrat letno
preveriti ter spremembe posredovati občini. V katastru morajo biti
navedene lokacije ekoloških otokov, število in vrste namenskih
zabojnikov ter pogostost odvoza in količine odpeljanih odpadkov. |
|
27. člen |
|
Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za
to nameščene zabojnike na pokopališčih. |
|
28. člen |
|
(1) Na
območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno organizira zbiranje
nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno prilagojeno in opremljeno
mobilno postajo. Zbiranje poteka v skladu z določenim terminskim
planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen način. |
|
(2) Izvajalec
mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam,
ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma odstranjevanje. |
|
(3) Pravne
osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov
skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
29. člen |
|
(1) Na
območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno organizira zbiranje
kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Zbiranje poteka v skladu z
določenim terminskim planom, ki ga izvajalec objavi na krajevno običajen
način. |
|
(2) V
zabojnike za kosovne odpadke se odlaga pohištvo, bela tehnika,
vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz
pločevine, kovine in lesa. |
|
30. člen |
|
(1) Zbirni
center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje in začasno
hranjenje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov, nevarnih odpadkov in
kosovnih odpadkov. Izvajalec pri prevzetih odpadkih izvede predelavo z
namenom odpreme v nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje. |
|
(2) Zbirni
center je urejen tudi kot zbirno mesto odpadne električne in
elektronske opreme, kjer se te frakcije začasno skladiščijo. |
|
(3) V
zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja,
obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s
predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le
s strani izvajalca pooblaščene osebe. |
|
(4) Izvajalec
je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra. |
|
31. člen |
|
(1) Zbirni
center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v
sistem ravnanja z odpadki na območju občine. |
|
(2) Povzročitelj
odpadkov, ki je fizična oseba, lahko na zbirnem centru brezplačno odda
ločeno zbrane odpadke, kosovne odpadke in nevarne odpadke. Odpadke
razvrsti v zabojnike po navodilih izvajalca. |
|
(3) V
zbirnem centru lahko odpadke, navedene v prejšnjem odstavku tega člena
oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja
odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom. |
|
(4) V
zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se
povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj odpadkov zavrne
identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. |
|
(5) V
zbirnem centru lahko povzročitelji odpadkov proti plačilu oddajo
gradbene odpadke in odpadke, ki vsebujejo azbest. Občina lahko
subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s
pravilnikom. |
|
32. člen |
|
(1) V
zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov: |
|
– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke; |
|
– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla; |
|
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih
materialov; |
|
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin; |
|
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa; |
|
– oblačila in tekstil; |
|
– odpadna električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih
snovi; |
|
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01,
16 06 02
ali 16 06 03
v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v Uredbi o odpadkih; |
|
– kosovni odpadki; |
|
– izrabljene gume; |
|
– drobni gradbeni odpadki; |
|
– biološki odpadki in |
|
– nevarni odpadki. |
|
(2) Prepovedano
je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru, in odlaganje
odpadkov izven zbirnega centra. |
|
(3) Kdor
odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške
odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju
obvesti medobčinsko inšpekcijo. |
|
33. člen |
|
Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec v dogovoru s
pristojnim oddelkom občinske uprave. Povzročitelji odpadkov lahko
odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja. |
|
VI.
ODVOZ ODPADKOV |
|
34. člen |
|
(1) Redni
odvoz odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza
odpadkov in programom ločenega zbiranja odpadkov. Razpored odvoza mora
biti optimalen glede stroškov odvoza in izveden s tehnologijo in
pogostostjo, ki ne povzroča motečih vplivov na okolje. |
|
(2) Izvajalec
mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru
potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov. |
|
(3) Pristojne
občinske službe imajo pravico zahtevati večjo pogostost odvoza in v tem
primeru izvajalcu kriti dodatne stroške izvajanja. Večjo pogostost
odvoza lahko zahteva tudi povzročitelj odpadkov proti plačilu. |
|
(4) Izvajalec
odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
Odpadki z ekoloških otokov, kosovni odpadki ter nevarni odpadki se
odvažajo z odpadkom primernim vozilom. |
|
35. člen |
|
V
primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno
deževje ipd.) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na
dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela
prostih dni je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v petih
delovnih dneh po prenehanju navedenih vzrokov. |
|
VII.
ODLAGANJE ODPADKOV |
|
36. člen |
|
(1) Izvajalec
mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s
poslovnikom odlagališča. |
|
(2) Odlagališče
odpadkov vzdržuje in ureja izvajalec v skladu s tehnično dokumentacijo
in poslovnikom odlagališča. |
|
(3) Obratovalni
čas odlagališča določi izvajalec. Vstop na odlagališče je dovoljen samo
v času obratovanja in v spremstvu pooblaščene osebe izvajalca. |
|
37. člen |
|
(1) Odlagališča
odpadkov, za katere niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v
nadaljevanju: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo
pristojnega inšpektorja. |
|
(2) Kdor
odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu, ali druge odpadke,
izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je
dolžan poravnati stroške sanacije. V primerih, ko ni mogoče ugotoviti
ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja odpadkov šteje
lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki. Slednje velja, če
lastnik zemljišča v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel
oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti, stanja ni
prijavil medobčinski inšpekciji. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče
ugotoviti oziroma je lastnik zemljišča v roku prijavil stanje
medobčinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za odstranitev odpadkov
iz občinskega proračuna. |
|
VIII.
OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV ODPADKOV |
|
38. člen |
|
(1) Pravilno
odlaganje odpadkov je za povzročitelje odpadkov obvezno. |
|
(2) Povzročitelji
odpadkov morajo: |
|
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih
v skladu z urnikom odvoza nevarnih odpadkov, |
|
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih
v skladu z urnikom odvoza kosovnih odpadkov, |
|
– oddajati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje
odpadkov, |
|
– oddajati biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, |
|
– oddajati mešane odpadke v zabojnike za mešano zbiranje odpadkov, |
|
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti, |
|
– redno plačevati storitve javne službe. |
|
39. člen |
|
(1) Pravne
osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno
opravljajo dejavnost, so dolžni izvajalcu predajati ločeno zbrane
biološke odpadke in mešane odpadke, lahko pa se z izvajalcem dogovorijo
tudi za predajo ostalih ločeno zbranih odpadkov. |
|
(2) Nabava,
namestitev, vzdrževanje in obnavljanje zabojnikov za odpadke je breme
pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki
samostojno opravljajo dejavnost, in so njihova last. |
|
40. člen |
|
(1) Na
območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora
novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe
nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje
15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja
odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta,
številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi
ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. |
|
(2) Povzročitelj
odpadkov je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe pisno
obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun
storitev javne službe. |
|
(3) Če
se ugotovi, da je povzročitelj odpadkov izvajalca oškodoval s
posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega
odstavka, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med
zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu
jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke,
vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da
podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno.
Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne
službe, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastalo
spremembo. |
|
41. člen |
|
(1) Prepovedano
je odlaganje odpadkov izven zabojnikov za odpadke, brskanje po
zabojnikih za odpadke in razmetavanje odpadkov iz zabojnikov za odpadke. |
|
(2) Če
odpadki niso odloženi v skladu s tem odlokom, ali se odlagajo izven
namenskih zabojnikov za odpadke, lahko medobčinska inšpekcija z odločbo
zahteva odstranitev odpadkov. |
|
(3) Prepovedano
je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven
strnjenega naselja. |
|
IX.
FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
42. člen |
|
Javna
služba se financira iz: |
|
– cene storitev javne službe, |
|
– proračuna občine, |
|
– drugih virov. |
|
X.
OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI |
|
43. člen |
|
(1) Stroške
ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za
katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem
naslednjega meseca: |
|
– po
dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov, |
|
– po
dnevu vselitve v stavbo oziroma rojstva, |
|
– po
dnevu začetka uporabe počitniškega objekta, |
|
– po
dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali
upravljanje. |
|
(2) Obračun
storitev javne službe ravnanja z odpadki izvaja izvajalec. |
|
44. člen |
|
(1) Cene
za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev in od občasnih povzročiteljev
odpadkov se določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij
izvajalca skladno z veljavnimi predpisi. |
|
(2) Ceno
storitev ravnanja z odpadki sprejme občinski svet občine ob upoštevanju
tarifnega sistema in veljavnih predpisov, ki urejajo to področje.
Predlog in kalkulacijo za spremembo cen pripravi izvajalec. |
|
45. člen |
|
(1) Enota
količine storitev javne službe ravnanja z odpadki je masa (kg) odpadkov,
ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu. Sodilo za razdelitev
količine storitev na povzročitelja odpadkov je velikost zabojnika in
število odvozov, pri čemer se za gospodinjstva upošteva, da ena oseba
povzroči 245 l oziroma 24 kg odpadkov na mesec. V to količino so všteti
tudi biološki odpadki, ki se ne kompostirajo, in ne presegajo določene
količine bioloških odpadkov, upoštevane pri izračunu cene storitve
ravnanja z odpadki. |
|
(2) Podlaga
za obračun storitev javne službe je: |
|
– za
gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih odpadkov na osebo na
mesec na način iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se odvoz
bioloških odpadkov, ki presega določeno količino iz prvega odstavka
tega člena, obračunava po dejanski količini povzročenih odpadkov; za
dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Kobarid,
začasno pa izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od
septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov
ravnanja z odpadki za to obdobje ob predložitvi potrdila o šolanju in
začasnem prebivališču in se začne izvajati v naslednjem mesecu po
predložitvi zahtevanih potrdil; preostali čas v letu se obračun izvaja
na način, določen za gospodinjstva; |
|
– za
uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma
uporabljenih objektov: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za
eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena; |
|
– za
lastnike ali najemnike kmetijskih gospodarstev, kadar količina odpadkov
presega količino odpadkov, določeno za število članov gospodinjstva iz
prve alineje drugega odstavka tega člena: pavšalno določena količina
oddanih odpadkov, ki ustreza enkratnemu odvozu 120 l
posode na teden; |
|
– za
apartmaje in turistične sobe z zmogljivostjo do 14 ležišč: pavšalno
določena količina oddanih odpadkov sorazmerno s številom ležišč, pri
čemer se za vsako ležišče upošteva količina za eno osebo iz prvega
odstavka tega člena in obdobje treh mesecev; |
|
– za
apartmaje in turistične sobe z zmogljivostjo nad 14 ležišč: sklenitev
pogodbe o ravnanju z odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od
začetka opravljanja dejavnosti, upoštevaje dejansko količino
povzročenih odpadkov; |
|
– za apartmaje in turistične sobe: število nočitev
po dejanski zasedenosti ležišč, pri čemer se upošteva, da posameznik
povzroči 0,8 kg odpadkov na nočitev. |
|
– za
poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih prostorov praviloma
v skladu z naslednjo razpredelnico ali sklenitev pogodbe o ravnanju z
odpadki z izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od začetka opravljanja
dejavnosti, upoštevaje dejansko količino povzročenih odpadkov: |
|
Poslovna površina |
Velikost posode |
0–30 m2 |
120 l x 0,5 odvoza/teden |
31–60 m2 |
120 l x 1 odvoz/teden |
61–100 m2 |
240 l x 1 odvoz/teden |
|
|
– za
poslovne dejavnosti oziroma za uporabnike poslovnih prostorov površine
nad 100 m2
in kampe, hotele, turistične točke, planinske koče, osebe, ki
upravljajo javne površine ipd.: sklenitev pogodbe o ravnanju z odpadki z
izvajalcem najkasneje v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti,
upoštevaje dejansko količino povzročenih odpadkov. |
|
46. člen |
|
Cene
storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike
posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost iz pete,
šeste
in sedme
alineje drugega odstavka 45. člena
tega odloka, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem
odpadkov in izvajalcem. |
|
47. člen |
|
(1) Povzročitelj
odpadkov plačuje storitev po tem odloku mesečno na podlagi
izstavljenega računa izvajalca. Povzročitelj odpadkov mora plačati
račun najpozneje v 8 dneh po njegovi izstavitvi. |
|
(1) Vsak povzročitelj odpadkov plačuje storitev po
tem odloku mesečno na podlagi izstavljenega računa izvajalca, razen
imetnikov apartmajev in turističnih sob, ki plačujejo storitev po tem
odloku enkrat letno za obdobje od 1. 9. preteklega leta do 31. 8.
tekočega leta, na podlagi izstavljenega računa izvajalca v mesecu
oktobru tekočega leta. Povzročitelj odpadkov mora plačati račun
najpozneje v 8 dneh po njegovi izstavitvi. |
|
(2) Račun
iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z veljavno
zakonodajo predpisane elemente. |
|
48. člen |
|
(1) Račun
mora povzročitelj odpadkov plačati v navedenem roku. Povzročitelj
odpadkov lahko izvajalcu sporoči pisni ugovor na obračun, najkasneje v
8-ih dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec je dolžan pisno
odgovoriti na ugovor v roku 15-ih dni. |
|
(2) V
primeru, da povzročitelj odpadkov ne poravna računa v postavljenem roku
in računu ne ugovarja, ga je izvajalec dolžan opomniti. |
|
(3) Če
povzročitelj odpadkov ne plača računa niti v 15-ih dneh po izdanem
opominu, mu izvajalec izstavi opomin pred tožbo in opozori povzročitelja
odpadkov na posledice neplačila. |
|
49. člen |
|
(1) Izvajalec
izstavi račun povzročitelju odpadkov. |
|
(2) V
večstanovanjskem objektu izda izvajalec račun upravniku stavbe ali
fizični osebi, katero določijo stanovalci v primeru stavb brez
upravnika. Izvajalec
lahko izda račune tudi posameznim povzročiteljem odpadkov. |
|
50. člen |
|
Kolikor se povzročitelj odpadkov in izvajalec dogovorita o storitvi, ki
presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz
iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega mesta), je plačilo povzročitelja
odpadkov v tem delu prihodek javne službe. |
|
51. člen |
|
Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu javne službe
pridobitev potrebnih podatkov uporabnikov storitev javne službe za
obračun iz drugega odstavka 45. člena tega odloka, in sicer: |
|
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na
območju občine, |
|
– podatke o nosilcih gospodinjstev, |
|
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov, |
|
– podatke o površinah poslovnih objektov, |
|
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve, |
|
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti, |
|
– podatke o številu nočitev posameznih imetnikov apartmajev in
turističnih sob za obdobje enega leta, in sicer od 1. 9. preteklega leta
do 31. 8. tekočega leta. |
|
XI.
NADZOR |
|
52. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinska
inšpekcija, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni
nadzor. |
|
XII.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
53. člen |
|
(1) Z
globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, če: |
|
– ne
čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 23. člena), |
|
– ne
vodi katastra ekoloških otokov (26. člen), |
|
– ne
organizira dvakrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (prvi odstavek 28.
člena), |
|
– ne
organizira dvakrat letno zbiranja kosovnih odpadkov (prvi odstavek 29.
člena), |
|
– ne
čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov
(četrti odstavek 30. člena), |
|
– ne
odvaža odpadke v skladu s sprejetim letnim načrtom ali ne prazni vseh
namenskih zabojnikov, ne glede na njihovo napolnjenost (prvi odstavek
34. člena), |
|
– ne
opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne odredi v primeru
potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (drugi odstavek 34.
člena), |
|
– odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (četrti odstavek 34.
člena), |
|
– ne
opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v petih delovnih dneh po
prenehanju ovire ali višje sile (35. člen). |
|
(2) Z
globo 400 EUR se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena. |
|
54. člen |
|
(1) Z
globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
kot povzročitelj odpadkov, če: |
|
– se
ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 38.
člena), |
|
– ne
dostavi zabojnika z mešanimi odpadki na odjemno mesto ali je po
izpraznitvi isti dan ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek 15. člena), |
|
– ne
omogoči dostopa do odjemnega mesta (drugi odstavek 14. člena), |
|
– ne
vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (prvi odstavek 18. člena), |
|
– ne
odlaga odpadkov v razsutem stanju v namenske zabojnike za odpadke (prvi
odstavek 11. člena), |
|
– ne
odlaga bioloških odpadkov v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega
odloka, |
|
– ne
odlaga odpadnih nagrobnih sveč na zbirnih mestih v namenske zabojnike
(27. člen), |
|
– brska po zabojnikih in razmetava odpadke iz zabojnikov ter jih
neustrezno sežiga (41. člen), |
|
– ne
sklene pogodbe za odvoz odpadkov (peta, šesta in sedma alinea drugega
odstavka 45. člena), |
|
– ne sklene pogodbe za odvoz odpadkov (peta in
šesta alinea drugega odstavka 45. člena), |
|
– odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za mešane odpadke (prvi
odstavek 20. člena), |
|
– ne
odlaga ločeno zbranih odpadkov v namenske zabojnike na ekoloških otokih
(23. člen), |
|
– ne
odloži odpadkov na zbirnih centrih v zabojnike za ločeno zbiranje
odpadkov (drugi odstavek 31. člena), |
|
– odlaga odpadke v naravi na nedovoljen način (drugi odstavek 37.
člena), |
|
– ne
posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun
storitev javne službe, ter o spremembah teh podatkov (40. člen), |
|
– locira zbirno in odjemno mesto na javnem dobrem ali javnih površinah v
lasti Občine Kobarid brez soglasja Občine Kobarid (šesti odstavek 14.
člena). |
|
(2) Z
globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(3) Z
globo 200 EUR se kaznuje fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
55. člen |
|
(1) Z
globo 400 EUR se za prekršek kaznuje organizator kulturnih, športnih in
drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v
skladu s prvim odstavkom 12. člena tega odloka. |
|
(2) Z
globo 200 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje
odgovorna oseba organizatorja. |
|
(3) Z
globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator taborov v naravi, če
ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu s tretjim odstavkom 12. člena
tega odloka. |
|
(4) Z
globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator čistilne akcije, če ne
ravna v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega odloka. |
|
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
56. člen |
|
(1) Do
sprejema novih cen ravnanja z odpadki se stroške ravnanja z odpadki
obračunava na dosedanji način. |
|
(2) Na
območjih, kjer določb tega odloka še ni možno upoštevati v celoti, se
ravnanje z odpadki prilagodi dejanskemu stanju, ki ga je potrebno
uskladiti z določili tega odloka v štirih letih po sprejemu tega odloka. |
|
57. člen |
|
Povzročitelji odpadkov iz drugega odstavka 45. člena tega odloka, ki na
dan uveljavitve tega odloka z izvajalcem nimajo sklenjene pogodbe o
ravnanju z odpadki, morajo pogodbo o ravnanju z odpadki skleniti v
skladu s tem odlokom v roku dveh let od uveljavitve tega odloka. |
|
58. člen |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Kobarid (Uradni list RS, št. 43/00). |
|
59. člen |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št.
007-7/12 |
|
Kobarid, dne 24. maja 2012 |
|
|
|
Županja |
|
Občine Kobarid |
|
Darja
Hauptman l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kobarid (Uradni
list Republike Slovenije, št. 42/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi: |
|
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ne glede na določbo 3. člena tega odloka bo izvajalec imetnikom
apartmajev in turističnih sob v mesecu oktobru 2014 izstavil račun za
obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 8. 2014.
7. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|