Na
podlagi prvega odstavka 32. člena
Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Rogašovci (Uradni list
RS, št. 60/16) v nadaljevanju: Odlok, je Občinski svet Občine Rogašovci
na 15. seji dne 30. 3. 2017 sprejel |
|
P R A V
I L N I K |
o
tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, javne kanalizacije ter o
tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo v Občini Rogašovci |
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
|
S tem
Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov za odvajanje
in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, javne kanalizacije ter
o tehnični izvedbi priključkov na javno kanalizacijo v Občini Rogašovci
(v nadaljevanju: Pravilnik) se podrobneje urejata tehnična izvedba in
uporaba javnega kanalizacijskega omrežja ter kanalizacijskih objektov in
naprav v upravljanju Režijskega obrata oziroma koncesionarja (v primeru
podelitve koncesije). |
Ob
določilih Pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi veljavne zakone,
standarde, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost.
|
2. člen
|
Pravilnik so dolžni upoštevati vsi sodelujoči pri upravnem postopku,
planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji in rekonstrukciji),
komunalnem opremljanju, upravljanju in uporabi kanalizacijskega omrežja,
objektov in naprav in drugih komunalnih vodov, ki vplivajo na javno
kanalizacijo, izvajalec gospodarske javne službe in uporabniki javne
kanalizacije. |
Pravilnik velja na območju Občine Rogašovci. |
2. DEFINICIJE KANALIZACIJSKIH SISTEMOV
PO NAMENU UPORABE IN PO SESTAVNIH DELIH
3. člen
|
Javna
kanalizacija so medsebojno funkcionalno povezane naprave in objekti, ki
so namenjeni za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode uporabnikov. |
Naprave
in objekti javne kanalizacije so: |
– kanalizacijsko omrežje z revizijskimi in priključnimi jaški,
|
– črpališča odpadnih vod, |
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod, |
– drugi
objekti in naprave, ki so namenjeni za pravilno in nemoteno odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
4. člen
|
Interna
kanalizacija so naprave in objekti, ki so namenjeni za odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, samo enemu uporabniku, ki je priključen
na javno kanalizacijo. Interna kanalizacija je praviloma priključena na
javno kanalizacijo po spojnem kanalu v najbližji revizijski jašek na
javni kanalizaciji. |
Za
interno kanalizacijo se štejejo: |
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu, |
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje in nevtralizacijo odpadnih voda,
|
– spojni
kanal, kontrolni jašek oziroma mersko mesto na spojnem kanalu,
|
– obstoječa greznica ali mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo
manjšo od 50 PE. |
5. člen
|
Javno
kanalizacijo ločimo glede na namen komunalne rabe: |
– mešano: če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno in padavinsko
odpadno vodo skupaj, |
– ločeno: če v en kanalizacijski sistem odvajamo komunalno odpadno vodo,
v drugega pa padavinsko odpadno vodo. |
Na
območju Občine Rogašovci imamo izgrajen ločen kanalizacijski sistem zato
v kanalizacijski sistem odvajamo le komunalno odpadno vodo. V
kanalizacijski sistem je prepovedano odvajanje padavinske vode.
|
6. člen
|
Izrazi v
Pravilniku imajo naslednji pomen: |
– kanal
je cevovod za odvajanje odpadnih voda, |
– spojni
kanal je kanal od objekta do priključnega jaška na javno kanalizacijo,
|
– revizijski jašek je jašek na javni kanalizaciji za opravljanje nadzora
in izvajanje vzdrževalnih del, |
– priključni jašek je jašek na javnem kanalu, v katerega se izvede
priključitev kanalizacije uporabnika, |
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu, |
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo voda, |
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda, |
– čistilna naprava je objekt za primarno, sekundarno in terciarno
čiščenje odpadnih voda, |
– čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je
zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo
tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni
kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno
kanalizacijo. |
Drugi
izrazi, uporabljeni v Pravilniku, imajo enak pomen kot jih določajo
predpisi s področja varstva okolja. |
3. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE
KANALIZACIJE
7. člen
|
Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila Pravilnika
in smernice, ki jih opredeljujejo izvajalec javne službe, državni
standardi SIST in Evropski standardi EN. Pri projektiranju in izgradnji
kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem
mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in
vzdrževanja javne kanalizacije. |
3.1. Materiali
8. člen
|
Vgrajeni
materiali morajo zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim,
kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Glede
fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati
kakovosti vode. |
Material
iz katerega so izdelane cevi in jaški, naj se izbere glede na namen,
obtežbo, hidravlične zahteve, kemično odpornost, abrazijo in pričakovano
življenjsko dobo kanala, ki naj znaša najmanj 50 let. |
Za
gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo naslednji
materiali: polivinil klorid, polietilen, armirani poliester, armirani
beton, duktilna litina, keramika, jeklo. |
3.2. Cevi
9. člen
|
Vse
vgrajene kanalizacijske cevi morajo imeti ateste za predpisano temensko
trdnost, ki je določena glede na vrsto prometne obremenitve in morajo
ustrezati namenu, za katerega se uporabljajo. |
Globina
vkopa temena kanalizacijskih cevi naj bo minimalno 0,80 m. Najmanjši
dovoljeni notranji premer gravitacijskega kanala javne kanalizacije je
DN 200 mm, najmanjši dovoljeni notranji premer spojnega kanala je DN 150
mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne
kanalizacije je DN 50 mm. |
Minimalni padec je določen tako, da hitrost pri sušnem dotoku ni manjša
od 0,35–0,40 m/s, pri srednjem dnevnem pretoku pa ni manjša od 0,50 m/s.
Odstopanja so možna samo v soglasju z izvajalcem javne službe.
|
Polnitev
kanala naj bo pri kanalizaciji ločenega sistema maksimalno 50 % profila,
za kanalizacijo mešanega tipa in meteorno kanalizacijo pa 70 %.
|
Kanalizacijske cevi se morajo, ob upoštevanju navodil proizvajalca,
zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten
pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi
prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko
oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna.
|
Cevi za
kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno posteljico
debeline 10 cm, v območju talne vode pa na betonsko podlago.
|
3.3. Revizijski jaški
10. člen
|
Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali
prečni profil kanala, in na mestih združitve dveh ali več kanalov.
|
Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški so: za kanale do vključno DN
800 mm 100 m, za kanale > DN 800 mm 50 m. |
Če je
višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 0,50 m,
je treba predvideti kaskadni revizijski jašek. |
Če so
hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih treba
izvesti umirjevalne jaške. Z umirjevalnimi jaški se zmanjša energija
curka na stene revizijskega jaška. |
Kanalizacijski jaški se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki
debelini, da je jašek zaščiten pred mehanskimi poškodbami in
zmrzovanjem. Če jaški ne bi prenesli temenske obremenitve, jih je
potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi
statičnega izračuna. Pri vgrajevanju in zasipu je potrebno upoštevati
navodila proizvajalca. |
Revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe kontrole, čiščenja in
vzdrževanja s stroji. |
Vstopni
priključki v dno jaška in dodatni priključki v telo jaška se izdelajo po
enakem sistemu. Jaški morajo imeti možnost izdelave dodatnega priključka
v muldo jaška ali v telo jaška na samem gradbišču ne glede na izbrano
vrsto cevi. Vsi elementi jaška morajo imeti enako debelino stene in so
izdelani iz enakega materiala. Način spajanja delov jaškov med seboj in
izdelava vstopnih in izstopnih priključkov mora zagotavljati trajno
vodotesnost. |
11. člen
|
Pokrovi
na revizijskih jaških naj bodo litoželezni, dimenzije 60 x 60 cm ali Ø
600 mm in dimenzionirani ob upoštevanju veljavnega standarda EN124. Na
pokrovu mora praviloma biti napis KANALIZACIJA. Izvedba pokrovov mora
biti takšna, da je zagotovljena vodotesnost. |
3.4. Črpališča
12. člen
|
Črpališča gradimo povsod tam, kjer komunalne odpadne vode ni mogoče
odvajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig
vode na višji nivo. |
Treba je
upoštevati naslednje pogoje: |
– akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode
tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku. Pri izračunu minimalne
črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje
dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,
|
– premer
tlačnega voda mora biti minimalno DN 80 mm, |
– minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti
črpalke: |
– vertikalni vodi: v = 1 m/s, |
– horizontalni vodi: v = 0,8 m/s, |
– maksimalne hitrosti v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk
paralelno: |
– premer
kanala DN 100 mm – v(max) = 2,0 m/s, |
– premer
kanala DN 150 mm – v(max) = 2,2 m/s, |
– premer
kanala DN 200 mm – v(max) = 2,4 m/s, |
– zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v
akumulacijski bazen, |
– črpališče z rezervnimi črpalkami mora biti krmiljeno tako, da se
rezervne črpalke izmenjujejo z aktivnimi, |
– izbrani hidravlični deli črpalk morajo obdržati visok nivo
zmogljivosti črpanja in zmanjšati možnost zamašitve na minimum.
|
Črpališče naj bo praviloma klasične vodnjaške oblike (okroglo),
ustreznega premera. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri
črpališčih z grabljami, sicer pa naj bo le pokrito s pokrovom.
Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. |
Elektro
omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja
objekta je locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena
je na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah
distributerja električne energije in upravljavca javne kanalizacije.
|
Izvedbo
tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in
dejanske možnosti izvedbe. |
Zaradi
ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom
ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod in predviden način varovanja
tlačnega voda pred vodnim udarom. |
3.5. Peskolovi
13. člen
|
Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je
treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v
sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča,
razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali
padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji
z lovilci lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo
hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni
za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin.
|
3.6. Lovilci olj
14. člen
|
Lovilci
olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam,
kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo,
manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v
kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v
vodotok, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost
razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu
z veljavnimi standardi. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo
imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so
vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za
odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki
ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci lahkih tekočin morajo imeti
izjavo o skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o
ustreznosti. |
Gradnja
lovilcev olj je obvezna: |
– na
varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih
območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska odpadna voda odvaja v
ponikovalnico, |
– v
avtomehaničnih delavnicah in na pralnih ploščadih, |
– na
parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse. |
3.7. Lovilci maščob
15. člen
|
Lovilci
maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod
tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih
ni dovoljeno izpustiti v kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo
biti po veljavnih standardih. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in
morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. Če so
vgrajeni v kanalski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za
odstranjevanje izločenih maščob uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki
ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilci maščob morajo imeti izjavo o
skladnosti s standardi in opravljen tipski preskus o ustreznosti.
Vgradnja lovilcev maščob v objektih za pripravo hrane je obvezna (šole,
vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti). |
3.8. Kanalizacijski priključki
16. člen
|
Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjena odvajanju odpadne vode iz objekta v javno kanalizacijo, ki
poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega
jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje
(interna kanalizacija). Kanalizacijski priključek pripada objektu, v
katerem nastaja komunalna odpadna voda, ki se odvaja v javno
kanalizacijsko omrežje. |
a)
Priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede praviloma pod kotom
45° v smeri toka vode v javnem kanalu in 45° v vertikalni smeri, in
sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu.
|
b) Vse
spremembe smeri kanalizacijskih priključkov v neposrednem območju
priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do
največ 45°. |
c)
Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna
priključne cevi do 1,30 m pod terenom so lahko notranjega premera
minimalno DN 600 mm, globlji jaški pa so notranjega premera 800 mm.
|
3.9. Meritve količin in parametrov
onesnaženja
17. člen
|
Namen
meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda
iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merskih mestih, ki so
locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v
kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh
pomembnejših iztokih komunalne odpadne vode v odvodnik ter na točkah, ki
so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na
količino tehnoloških odpadnih vod in zmogljivosti čiščenja komunalne
čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. |
Merilna
mesta se načrtujejo v sklopu izgradnje javne kanalizacije na takih
mestih, ki omogočajo zajem podatkov o pretokih in kvaliteti vode za
zaokrožena območja odvajanja, praviloma na koncu primarnih kanalov, na
dotoku na čistilno napravo in na vseh iztokih industrijskih odpadnih
voda pred dotokom v javno kanalizacijo. Izvajalcu javne službe mora biti
omogočen dostop do merilnega mesta. |
Izvajalec javne službe ima poleg rednega monitoringa pravico tudi do
nenapovedanega odvzema vzorcev. Vzorec se odvzame na podlagi predhodnih
analiz izvajalca javne službe oziroma suma, da odpadna voda prekoračuje
mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo oziroma prekoračuje vrednosti
izmerjene v monitoringu. Meritve na stroške onesnaževalca opravi
pooblaščeni izvajalec monitoringa, ki ga določi izvajalec javne službe.
|
Izvedba
merskega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja
meritev morajo biti v skladu z veljavnimi zakoni, uredbami in
pravilniki. |
3.10. Čistilne naprave
18. člen
|
Čistilna
naprava (v nadaljevanju: ČN) za čiščenje komunalne odpadne vode mora
zadostiti naslednjim zahtevam: |
– upoštevati se morajo veljavni predpisi in standardi; |
– ne sme
biti preobremenjena; |
– ne sme
predstavljati nevarnosti za zdravje in življenje ljudi; |
– naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in emisij;
|
– morebitne nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti
najnižje; |
– upoštevana projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za
gradbene objekte in 10 let za elektro strojno opremo; |
– upoštevana mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih
objektov; |
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje; |
– omogočeno mora biti povečanje oziroma sprememba procesov na objektih
in napravah; |
– dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa,
možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum; |
– poraba
električne energije mora biti racionalna; |
– v
projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje
zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. |
19. člen
|
Male
komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju: MKČN) so naprave za čiščenje
komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000
populacijskih ekvivalentov, v katerih se komunalna odpadna voda zaradi
njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način:
|
– s
prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s
standardom SIST EN 12255-5; |
– v
bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom
SIST EN 12255-6; |
– v
bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN
12255-7; |
– z
naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi
z vertikalnim tokom; |
– naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s
standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu
s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko
vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali
posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
|
Mejni
vrednosti parametrov odpadne vode iz MKČN sta določeni za parameter KPK
(150 mg O2/l) in parameter BPK5 (30 mg O2/l). Prve meritve in
obratovalni monitoring kot storitev javne službe zagotavlja izvajalec
lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode za vsako MKČN na območju občine, kjer izvaja javno službo,
ne glede na to, ali MKČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne
službe ali jo upravlja druga oseba. |
Za MKČN
z zmogljivostjo do 50 PE se lahko namesto meritev izdela ocena
obratovanja MKČN, iz katere mora biti razvidno, da je obratovanje MKČN
skladno z zakonodajo. Oceno obratovanja naprave izdela izvajalec javne
službe za vsako MKČN na območju občine, kjer izvaja javno službo, ne
glede na to, ali MKČN upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne
službe ali jo upravlja druga oseba. |
Upravljavec MKČN mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje
obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male
komunalne ČN in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo
poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa. |
Upravljavec MKČN, katere zmogljivost je enaka ali večja od 50 PE, mora
zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
3.11. Zahteve za projektiranje
20. člen
|
Pri
projektiranju je treba upoštevati več osnovnih zahtev. |
Vse ČN
na območju Občine Rogašovci se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo
predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in
fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata
in drugih odpadkov, v skladu s predpisi. |
Za
dimenzioniranje hidravličnega dela ČN, biološkega dela ČN ter
sekundarnih usedalnikov je potrebno upoštevati 85 % vrednost pretoka in
biološke obremenitve na dotoku na ČN. |
Za
izračunavanje obratovalnih stroškov, porabe kemikalij in določitev
snovnih bilanc je treba upoštevati 65 % vrednost pretoka in biološke
obremenitve na dotoku na ČN. |
Vse
naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je
dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo
vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav
pokvarjen. |
Kjer je
možno in smiselno, je treba predvideti obtoke (bypass) v primeru
rekonstrukcije in vzdrževanja. |
Če je
oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno
rezervno napajanje elementov in naprav. Proces na ČN mora biti zasnovan
tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno operativno stanje v
najkrajšem možnem času. |
ČN mora
biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na
iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so
pomembna za kontrolo procesa in emisij. |
Vse
informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so
pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki,
nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost).
|
Omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in
popravila objektov in naprav na ČN. |
21. člen
|
Konstrukcijske zahteve za objekte so: |
– konstrukcija objektov na ČN mora delovati skupaj z vgrajenimi
napravami kot funkcionalna celota, |
– natančnost pri dimenzioniranju mora biti takšna, da omogoči pravilno
inštalacijo in operativnost vgrajenih naprav, |
– dosežena mora biti zanesljivost za prenašanje obremenitev (npr. tlak,
statične in dinamične obtežbe) v času delovanja in servisiranja naprave,
|
– dosežena mora biti odpornost proti kemičnim in biološkim obremenitvam
snovi iz vode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma
temperaturnim spremembam, |
– dosežena mora biti varnost proti vzgonu, ko so objekti prazni,
|
– dosežena mora biti vodotesnost. |
Posebne
pozornosti morajo biti deležni elementi: |
– prehodi med objekti in napravami, |
– zveze
med strojnimi in elektro elementi in napravami, |
– dostopi k objektom in napravam, |
– ventilacija in temperatura v objektih, |
– oskrba
z vodo, |
– možnost za hitro praznjenje objektov, |
– naprave za dvigovanje, |
– skladišča za delovna sredstva in za nevarne snovi, |
– betonski in zemeljski bazeni, |
– korozijska odpornost betonskih objektov. |
3.12. Križanje in prečkanje kanalov z
drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti
22. člen
|
Pri
križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija
načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo
načeloma potekati pravokotno, izjemoma kot prečkanja osi kanalizacije in
druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. |
Ker se
mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede
na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi
prilagajati kanalizaciji. Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi
komunalnimi vodi. |
3.13. Vertikalni svetli odmiki
23. člen
|
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi
podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten
kanalizacije in drugih kanalov) ne morejo biti manjši od odmikov
pogojevanih v naslednjih točkah. |
V
primerih križanja, ko je: |
a)
vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene še naslednje zahteve:
|
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije,
najmanj 1 m na vsako stran, |
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
b)
vodovod nad kanalizacijo, na območju vodopropustnega zemljišča, morajo
biti izpolnjene še naslednje zahteve: |
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, |
– ustji
zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije,
najmanj 1,5 m na vsako stran, |
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m; |
c)
vodovod nad kanalizacijo, na območju vodonepropustnega zemljišča:
|
– vertikalni odmik je najmanj 0,3 m. |
3.14. Horizontalni svetli odmiki
24. člen
|
Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih
objektov ne sme biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti
pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom kanala v osi
kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta,
kot 35°. |
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja: |
– od
dreves 2,0 m, |
– od
okrasnega grmičevja 1,0 m. |
Tabela
1: Minimalni odmiki od ostalih komunalnih vodov |
Komunalni vod |
Globina komun. voda v odvisnosti od kanal |
Odmik |
Vodovod |
Večja ali enaka (sanitarni in mešani kanal) |
3,0 m |
Vodovod |
Večja ali enaka (padavinska kanalizacija) |
1,5 m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali PTT
napeljave |
Večja ali enaka |
1,0 m |
Toplovod |
Večja ali enaka |
0,8 m |
Vodovod |
Manjša (sanitarni in mešani kanal) |
1,50 m |
Vodovod |
Manjša (padavinska kanalizacija) |
1,0 m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali PTT
napeljave |
Manjša |
1,0 m |
Toplovod |
Manjša |
0,5 m |
Horizontalni odmiki so, v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci
posameznih komunalnih vodov, lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot
jih določa standard PSIS prEN 805 v točki 9.3.1, in sicer: |
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne
bodo manjši od 0,40 m, |
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,40 m, |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne
smejo biti manjši od 0,20 m. |
Posebno
je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav
in podzemnih napeljav. |
3.15. Nadzemno prečkanje
25. člen
|
Nadzemno
prečkanje se lahko izvede: |
– s
pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev
in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega
pravilnika, |
– s
pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v
drugih točkah tega pravilnika. |
Kanal je
lahko vidno obešen na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti.
V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po
celi dolžini. |
V obeh
primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala
ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo
dilatacij. |
3.16. Podzemno prečkanje
26. člen
|
Podzemna
prečkanja cest, vodovodov in ostale infrastrukture se praviloma izvedejo
v zaščitni cevi s tehnologijo vrtanja, oziroma v skladu s pogoji
izvajalca javne službe prečkane infrastrukture. Na obeh straneh
prečkanja se na kanalu izvedeta revizijska jaška. |
4. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA
KANALIZACIJE, KI JE V LASTI UPORABNIKOV
27. člen
|
Kanalizacijski priključek je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je
namenjen odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode do javnega
kanalizacijskega omrežja. Uporabnik se praviloma priključi na javno
kanalizacijo z enim spojnim kanalom, ki je priključen v priključni
jašek. |
Za
izvedbo in projektiranje kanalizacijskih priključkov smiselno veljajo
vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej
navedena. |
Za vsak
kanalizacijski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva
potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne
kanalizacije. |
Kanalizacijski priključki so po namenu: |
– stalni, ki so namenjeni stalnemu odvajanju komunalne in padavinske
odpadne vode, |
– začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni
priključki, priključki za različne prireditve), |
– provizorični, ki so namenjeni za odvajanje vode stalnim uporabnikom v
času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju, |
– skupinski kanalizacijski priključki, ki so namenjeni odvajanju vode iz
več objektov na ožjem območju (cesta), kjer ni zgrajen oziroma predviden
sistem javne kanalizacije. |
4.1. Tehnični pogoji izvedb priključkov
28. člen
|
Najmanjši profil kanalizacijskega priključka je DN 150 mm. |
Za
skupinske kanalizacijske priključke veljajo isti tehnični pogoji
projektiranja in izvedbe, kot za javno kanalizacijo. |
Priporočljiv minimalni padec kanalizacijskega priključka je 1,5 %.
|
V
primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega minimalnega
padca, se lahko padci v nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po
naslednji metodologiji (kot npr. DIN 1986): |
DN |
Odpadne vode |
Padavinske vode ali mešani sistemi |
150 |
1:DN /1,5 % |
1:DN |
prek 200 |
1:DN/ 1,5 % |
1:DN |
Polnitev h/d |
0,5 |
0,7 |
Padci
nivelet kanalizacijski priključkov ne smejo biti večji od 5 %. Pri
večjih padcih se izvedejo višinske stope (kaskade). |
Odvajanje odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti
objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi,
najmanj 10 cm nad koto pokrova bližnjih revizijskih jaškov na javnem
kanalu. |
Če je
kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni
sanitarni elementi, nižja od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška
na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se odpadne vode iz više lociranih
prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo ločeno do
zunanjega revizijskega jaška na kanalizacijskem priključku. Iz kletnih
prostorov pa se ločeno odvaja odpadne vode preko ustrezno
dimenzioniranega internega črpališča do istega zunanjega revizijskega
jaška. |
Odsek
tlačnega voda iz internega črpališča mora biti po potrebi zaščiten z
ustrezno nepovratno zaporo (povratna loputa). Če se hišni jašek nahaja
na poplavnem območju ali obstoji nevarnost poplave zaradi visoke vode v
javnem kanalizacijskem omrežju, je treba predvideti ustrezno zaščito
(povratna loputa). |
29. člen
|
Kanalizacijski priključek se lahko izvede le na podlagi pisnega soglasja
izvajalca javne kanalizacije ob obvezni kontroli predstavnika izvajalca
javne službe. |
30. člen
|
Predvideni posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali
predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno
obdelani. Vsi projekti morajo biti predloženi v pregled in odobritev.
|
Pregled
projektne dokumentacije izvrši izvajalec javne službe kanalizacijskega
sistema na stroške investitorja pred izdajo ustreznega soglasja.
|
4.2. Preskušanje
31. člen
|
Sistem
za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode je treba preskušati in
presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku
posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe.
|
Preskusi
in presoje obsegajo: |
– preskus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03;
|
– preskus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610, priporočamo
metodo LC; |
– preskus infiltracije; |
– preskus s pregledom pohodnih kanalov; |
– pregled s TV kamero; |
– nadzor
dotokov v sistem; |
– nadzor
nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik; |
– nadzor
nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v
sistemu; |
– nadzor
nad dotokom na čistilno napravo. |
Izbira
vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že
obstoječ sistem za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode.
|
Preskus
tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali
obnovljenem kanalu. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno
določenem postopku. |
Po
opravljenem preskusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta
nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno opravljenem
preskusu tesnosti je sestavni del tehnične dokumentacije. |
5. OBNOVA KANALIZACIJSKIH VODOV
32. člen
|
Obnova
kanalizacijskih vodov predstavlja redno in investicijsko vzdrževanje.
|
Pred
začetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki naj vsebuje:
|
– ugotovitve poškodb in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV
kamero, meritev pretokov in preskusov tesnosti, evidence popravil,
evidence motenj kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja
itd.), |
– analizo vzrokov za ugotovljene poškodbe in pomanjkljivosti,
|
– hidravlično presojo dimenzij in padcev, |
– stanje
obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje, |
– analizo lastnosti odpadne vode, |
– določitev stopnje ogroženosti okolja (podtalnice, vodotokov, objektov
v bližini), |
– določitev stopnje ogroženosti kanala glede na druge inštalacije,
|
– pričakovane spremembe prostorskega urejanja, |
– omejitve pri možnih gradbenih posegih (promet, dostopnost do
objektov), |
– oceno
stroškov. |
Na
podlagi ocene stanja in določitve ciljev in prioritet se izbere postopek
obnove. Po potrebi se mora za obnovo izdelati projekt oziroma elaborat.
Vsebovati mora tudi parametre, ki jih je po opravljeni obnovi možno
kontrolirati. Upoštevati se morajo določila standarda EN 752-5 in po
potrebi v dodatku A k temu standardu naveden standard držav članic
Evropske unije. |
7. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
33. člen
|
Na
podlagi vloge za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in
predložene dokumentacije izvajalec javne službe s soglasjem odobri
priključitev na javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali
dopusti izvedbo pod neposredno kontrolo izvajalca javne službe. Smatra
se, da je kanalizacijski priključek izveden, ko izvajalec javne službe
pregleda in potrdi ustreznost izvedbe. |
V
primeru, da kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu z izdanim
soglasjem in določili tega pravilnika, se priključitev odloži oziroma se
izvede prekinitev odvajanja odpadnih ter padavinskih voda, dokler se
pomanjkljivosti ne odpravijo. |
Priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo se izvede v
priključni jašek javne kanalizacije. Uporabnik javne kanalizacije je po
Odloku dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek. |
8. VZDRŽEVANJE GREZNIC
34. člen
|
Na
območjih, kjer še ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode z
javno kanalizacijo, je obvezna uporaba malih čistilnih naprav ali
greznic. Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti: |
a)
prevzem blata iz pretočnih greznic, |
b)
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
c)
prevzem in čiščenje odpadne vode nepretočnih greznic, |
d)
evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odpadnih
voda. |
Prevzem
blata iz MKČN in odpadne vode iz nepretočnih greznic pa se izvaja
skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode. |
Stroške
prevoza in predelave blata ter odpadnih voda krije uporabnik, oziroma
povzročitelj onesnaženja. |
Odpadno
vodo in goščo iz greznic je prepovedano izlivati v javno kanalizacijo,
odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v
površinsko ali podzemno vodo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva,
pristojni inšpekcijski organ z odločbo določi izvedbo sanacijskih
ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh
ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede
drug za to usposobljeni izvajalec. |
9. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI
SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
35. člen
|
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo, če ta ne vpliva
škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in
na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v
Odloku, in zahtevam v Pravilniku. |
Za
dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto,
hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega
vonja za okolico. |
Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme vsebovati škodljive snovi v
mejnih koncentracijah, ki so navedene v 36. členu. |
9.1. Mejne vrednosti parametrov
industrijske odpadne vode
36. člen
|
Naziv: |
Enota: |
Vrednost: |
Temperatura |
°C |
40 |
pH – vrednost |
|
6,5–9,5 |
Neraztopljene snovi |
mg/l |
150 |
Usedljive snovi |
mg/l |
10 |
Obarvanost pri 436 nm |
mg (na-1) |
70 |
Aluminij |
mg/l |
30 |
Arzen |
mg/l |
0,1 |
Baker |
mg/l |
0,5 |
Barij |
mg/l |
5 |
Bor |
mg/l |
10 |
Cink |
mg (na-1) |
2 |
Kadmij |
mg/l |
0,1 |
Kobalt |
mg/l |
1,0 |
Kositer |
mg/l |
2 |
Celotni krom |
mg/l |
0,5 |
Krom (VI) |
mg/l |
0,1 |
Nikelj |
mg (na-1) |
0,5 |
Srebro |
mg/l |
0,1 |
Svinec |
mg/l |
0,5 |
Železo |
mg/l |
20 |
Živo srebro |
mg/l |
0,01 |
Vsota tenzidov |
mg/l |
25 |
Celotni klor |
mg/l |
1,0 |
Težkohlapne lipofilne snovi |
mg/l |
75 |
Skupni dušik (kjeldahlovega, nitritnega, nitratnega)
|
mg/l |
405 |
Celotni fosfor |
mg/l |
0,5 |
Adsorbirani organsko vezani halogeni (AOX) |
mg/l |
10 |
Fenoli |
mg/l |
|
Celotni cianid |
mg/l |
10 |
Fluorid |
mg/l |
20 |
Kobalt |
mg/l |
1,0 |
Sulfat |
mg/l |
250 |
Sulfid |
mg/l |
1,0 |
Za
parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti, določene v veljavni
Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) oziroma s
predpisi, ki urejajo normative za posamezno dejavnost. |
9.2. Analize vzorcev odpadne vode
37. člen
|
Lastnosti odpadne vode se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev
odpadne vode. Uporabnik mora v okviru obratovalnega monitoringa
zagotavljati občasne in trajne meritve parametrov in količine odpadnih
vod. Meritve se za industrijsko in komunalno odpadno vodo izvajajo na
način in v obsegu, določenim s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalne monitoringu odpadnih voda. |
Zaradi
nadzora lastnosti odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se
opravljajo kontrolne analize odpadne vode. Vzorec odpadne vode za
kontrolno analizo se praviloma vzame v prisotnosti predstavnika
uporabnika javne kanalizacije in predstavnika izvajalca javne službe. O
odvzemu vzorca se napravi zapisnik. |
Kadar se
s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad
določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik kanalizacije takoj
pristopiti k sanaciji razmer in izvajalcu javne službe povrniti
morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške
kontrolne analize. |
Za
ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna analiza
reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih koncentracij škodljivih
snovi pa mejne vrednosti, določene v 36. členu oziroma normativi, v
določeni v predpisih o emisijah snovi in toplote. |
V
primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika javne
kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode, ki ne ustreza
predpisom, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti inšpektorat za varstvo
okolja. |
Uporabnik mora izpuščati odpadno vodo v javno kanalizacijo tako, da urna
maksimalna obremenitev po posameznem parametru ne presega onesnaženja
povprečne dnevne vrednosti, kot tudi tako, da ne prihaja do hidravlične
preobremenitve javne kanalizacije. |
9.3. Prispevek za čiščenje po
obremenjenosti odpadne vode
38. člen
|
Uporabniku se količina odvedene in očiščene vode obračunava mesečno
glede na podatke o količinah in obremenjenosti odpadne vode. Količine
odvedene vode v javno kanalizacijo na merilcih pretoka mesečno
evidentira izvajalec javne službe (po števcu porabe vode oziroma po
pavšalu, kjer teh meritev ni). |
10. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA,
VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE KANALIZACIJE
39. člen
|
Izvajalec javne službe ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih
kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega vzdrževanja, meritev
ali snemanj, zaznamovanj in drugih dejavnosti, ne glede na to, kdo je
lastnik oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali
zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali naprave.
|
Vsakdo,
ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem omrežju, objektih in
napravah oziroma povzroči škodo zaradi škodljivih odpadnih voda, je
dolžan to škodo povrniti. Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za
nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe javne
kanalizacije. Nadzor uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor
obratovanja in vzdrževanja notranje kanalizacije. O obratovanju,
vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije se mora voditi
posebna evidenca. |
Pri
vzdrževanju javne kanalizacije mora izvajalec javne službe zagotavljati
predvsem: tekoči nadzor stanja na objektih javne in notranje
kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov in
spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih
instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne
kanalizacije, sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne
kanalizacije, čiščenje in popravilo javne kanalizacije. |
Za redno
obratovanje ČN mora izvajalec javne službe sprejeti poslovnik o
obratovanju, za druge objekte pa letni plan vzdrževanja. Upravljavec
javne kanalizacije mora dvakrat letno na vseh kanalizacijskih objektih
opraviti deratizacijo v skladu s predpisi o deratizaciji. |
Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s
predpisi o podzemnem katastru. Za vsak objekt javne kanalizacije mora
biti izdelana tehnična dokumentacija v skladu s predpisi. Vsebovati mora
podatke, ki jih uporablja kataster izvajalca javne službe. |
Izvajalec javne službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno
kanalizacijo. |
11. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
40. člen
|
Določbe
tega pravilnika tolmači izvajalec javne službe. |
41. člen
|
Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
007-4/2017-3 |
Rogašovci, dne 30. marca 2017 |
|
Župan |
Občine Rogašovci |
Edvard Mihalič l.r. |
|