Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96, ter odločbe US Uradni list RS, št. 44/95, 9/99, 56/99, 22/00), odstavka 6. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 57/94, 14/95, 63/95 - obvezna razlaga, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, ter odločbe in sklepi US v Uradnem listu RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 9/96, 68/98, 36/99, 59/99 in 100/00), 3., 7.in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 1/83, 42/85, 2/86, 47/87 in 5/90, Uradni list RS, 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98, 31/00 in 33/00) so Občinski svet Izola na podlagi 30. člena Statuta Občine Izola na seji dne 28. marca 2002, Občinski svet Mestne občine Koper na podlagi 27.člena Statuta Mestne občine Koper na seji dne 30. maja 2002 in Občinski svet Občine Piran na podlagi 19. člena Statuta Občine Piran na seji dne 16. maja 2002 sprejeli
 
ODLOK
 
 
O OSKRBI S PITNO VODO
 
 
I. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA
 
 
1. člen
 
(1) Oskrba s pitno vodo je obvezna lokalna gospodarska javna (v nadaljevanju tudi: javna služba) in obsega:
 
 
  1. zajemanje, črpanje in druge oblike pridobivanja vode, njeno čiščenje in dovajanje gospodinjstvom in drugim uporabnikom preko sistemov za javno oskrbo z vodo oziroma preko javnega vodovodnega omrežja;
 
 
  1. dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno načrtovanje pridobivanja vodnih virov in rekonstrukcije tet širitve vodovodnega omrežja po celotnem območju občin ustanoviteljic oziroma po uskladitvi s sosednjimi občinami tudi na širšem območju;
 
 
  1. opremljanje naselij s požarno vodo v okviru sanitarno tehničnih možnosti, z vzdrževanjem ustreznih objektov in naprav;
 
 
  1. organizacijo prevoza pitne vode na območja, ki niso opremljena z m vodovodnim omrežjem in
 
 
  1. vodenje katastra infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav, namenjenih javni oskrbi s pitno vodo.
 
 
(2) S tem odlokom se kot izvajalci javne službe določajo upravljavci sistemov za javno oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju tudi: javna oskrba) oziroma javnega vodovodnega omrežja. Določajo se tudi pogoji oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oziroma upravljavca javnega vodovodnega omrežja v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode.
 
2. člen
 
(1) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba in vprašanje zdravstvene ustreznosti pitne vode, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.
 
 
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen:
 
 
  1. občine-ustanoviteljice so lokalne skupnosti, ki so ustanovile javno podjetje iz 4.člena tega odloka in so njegove solastnice v idealnih deležih, kot jih določa akt - Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, p.o., v Javno podjetje Rižanski vodovod Koper d.o.o. (Uradne objave - priloga Primorskih novic, št. 24/98 - v ostalem besedilu: odlok o preoblikovanju);
 
 
  1. pristojni organ je teritorialno pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe;
 
 
  1. javni sistem za oskrbo s pitno vodo je sistem objektov in naprav, namenjenih javni oskrbi, kot ga skladno z zakonom ali drugimi državnimi predpisi opredeljuje ta odlok;
 
 
  1. javno vodovodno omrežje je sistem za javno oskrbo, ki je v solastnini občin - ustanoviteljic in ki ga na podlagi odlokov in pogodbe o upravljanju infrastrukture upravlja javno podjetje;
 
 
  1. projekt "višinski vodovod" je projekt opremljanja z javnim vodovodnim omrežjem tistih obstoječih naselij, ki dotlej niso imela urejene ustrezne javne oskrbe.
 
3. člen
 
(1) Uporabniki javne službe iz 1. člena tega odloka so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe.
 
 
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva subsidiarno odgovorna v razmerju do izvajalca.
 
 
(3) Praviloma je uporabnik lastnik objekta. Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta.
 
 
(4) Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe - upravljavcem se vzpostavi na način, določen v drugem odstavku 14. člena tega odloka.
 
4. člen
 
Upravljavec javnega sistema za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja "Rižanski vodovod" v lasti občin ustanoviteljic, je kot izvajalec gospodarske javne službe, Javno podjetje Rižanski vodovod Koper d.o.o., ki je v skladu z odlokom o preoblikovanju pooblaščeno za izvajanje javne službe (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
 
5. člen
 
(1) Do pridobitve možnosti priključitve uporabnikov iz določenega kraja (naselja, zaselka) na objekte in naprave javnega vodovodnega omrežja iz 4. člena so izvajalci javne službe - upravljavci vaških in drugih lokalnih sistemov za javno oskrbo z vodo, skladno s 35.č1enom Zakona o gospodarskih javnih službah, krajevne skupnosti, na območju katerih delujejo posamezni sistemi.
 
 
(2) Upravljanje lokalnih sistemov za oskrbo z vodo iz prvega odstavka tega člena ureja poseben odlok, ki ga sprejme krajevno pristojna lokalna skupnost. Do uveljavítve posebnega odloka se za izvajanje javne službe v primerih iz prvega odstavka tega člena smiselno uporabljajo določbe tega odloka, uradne obveznosti upravljavca, pa izvaja krajevno pristojna občinska uprava.
 
6. člen
 
Skupščina družbe - upravljavca sprejme na predlog upravljavca in ob soglasju županov občin - ustanoviteljic Tehnični pravilnik o izvedbi, delovanju in uporabi javnega vodovodnega omrežja "Rižanski vodovod" (v nadaljevanju Tehnični pravilnik). Predlog Tehničnega pravilnika pripravi upravljavec najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
 
7. člen
 
Tehnični pravilnik podrobneje določa:
 
 
  1. ureditev način oskrbe uporabnikov s pitno vodo;
 
 
  1. minimalne standarde za dobavo vode uporabnikom;
 
 
  1. varovalne pasove javnega vodovodnega omrežja;
 
 
  1. navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo in vzdrževanje vodovodnega omrežja;
 
 
  1. druge pogoje za izvajanje javne službe.
 
8. člen
 
(1) Upravljavec mora voditi kataster komunalnih naprav, ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih oskrbi s pitno vodo, uporabnikih in porabi vode (v nadaljnjem besedilu: kataster). Nastavljanje, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z nastavitvijo in vzdrževanjem katastra ureja pogodba. Kataster se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema, zakona ter Tehničnega pravilnika.
 
 
(2) Upravljavec praviloma vodi pripravljalna dela za vse investicijske posege v javno vodovodno omrežje, ki ga upravlja.
 
II. OBJEKTI IN NAPRAVE V UPRAVLJANJU UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA
 
 
9. člen
 
(1) Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča, na katerih je ta javna infrastruktura zgrajena in ki se predajo v upravljanje javnemu podjetju, so v lasti občin - ustanoviteljic. Infrastrukturni objekti in zemljišča se v zemljiško knjigo vpišejo kot solastnina občin v idealnih deležih opredeljenih v odloku o preoblikovanju, služnostne pravice pa v korist upravljavca.
 
 
(2) Brez soglasja Občinskih svetov občin ustanoviteljic so omrežja, objekti, naprave in zemljišča iz prvega odstavka tega člena izven pravnega prometa, niso predmet hipoteke, na njih ni mogoča izvršba in jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen način pridobiti lastninske ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje kanalizacijskih, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena.
 
10. člen
 
Omrežja, objekti in naprave v upravljanju upravljavca so:
 
 
a)magistralno vodovodno omrežje in naprave:
 
 
  1. objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomektov in za oskrbo več občin ali regije;
 
 
  1. tranzitni cevovod od črpališča in zajetja do primarnega omrežja;
 
 
  1. vodna črpališča, zajetja, zbiralniki, naprave za bogatenja podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, namenjene potrebam več občin ali regije;
 
 
b)primarno vodovodno omrežje in naprave:
 
 
  1. omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja;
 
 
  1. naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
 
 
  1. vodohrani na primarnem omrežju;
 
 
  1. cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
 
 
  1. cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
 
 
c) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
 
 
  1. omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
 
 
  1. omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje);
 
 
  1. črpališča, objekti in naprave za povišanje ali redukcijo tlaka vode na sekundarnem omrežju;
 
 
d)vodovodni priključek:
 
 
  1. spojni cevovod med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, če je nameščen izven objekta, sicer pa do prve zunanje stene objekta;
 
 
  1. obračunski vodomer.
 
11. člen
 
(1) Objekti in naprave uporabnikov, ki so njihova last in z njimi upravljajo in razpolagajo, so:
 
 
  1. vodovodni priključek, ki ga sestavljajo: spojni cevovod med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom in sicer od zunanje stene objekta do obračunskega vodomera, vključno s priključnim ventilom (velja le v primerih, ko je vodomer nameščen v objektu);
 
  1. vodomerni talni jašek ali zidna niša;
 
 
  1. interni hidranti, interni (pomožni) vodomeri, naprave za redukcijo ali poviševanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščen za obračunskim vodomerom;
 
 
  1. interno vodovodno omrežje oziroma vse omrežje, ki ga od javnega ločuje vodomer.
 
 
(2) Naprave in objekti iz prvega odstavka se zgradijo na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja
 
III. JAVNA POOBLASTILA UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA
 
 
12. člen
 
(1) Upravljavec ima javno pooblastilo za predpisovanje pogojev in izdajanje soglasij, te tako določa zakon ali drug veljavni predpis:
 
 
  1. k planskim aktom (k prostorskim sestavinam planskih aktov);
 
 
  1. k prostorskim izvedbenim aktom;
 
 
  1. k lokacijski dokumentaciji;
 
 
  1. h gradbenemu in enotnemu gradbenemu dovoljenju;
 
 
  1. k uporabnemu dovoljenju;
 
 
  1. k začasnemu priključku;
 
 
  1. za priključitev na javno vodovodno omrežje;
 
 
  1. za posege v prostor, kjer poteka javno vodovodno omrežje;
 
 
  1. za posege v obstoječe in predvidene varovalne pasove vodnih virov, ki jih uporablja;
 
 
  1. v drugih primerih določenih z zakonom.
 
 
(2) Pogoji in soglasja iz prejšnjega odstavka imajo v primerih določenih s l.alineo prvega odstavka 6.člena odloka o preoblikovanju značaj strokovnega mnenja, na podlagi katerega izda soglasje pristojni organ.
 
 
(3) Upravljavec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
 
 
(4) Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov, če je tako določeno s soglasjem iz prvega odstavka tega člena.
 
13. člen
 
O pritožbah zoper odločitve upravljavca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča krajevno pristojni župan.
 
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE IN IZDAJANJE SOGLASIJ
 
 
14. člen
 
(1) Priključitev na javno vodovodno omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan upravljavec izdati v skladu z določili tega odloka in po plačilu prispevka, ki se uredi s pogodbo o plačilu prispevka za priključitev na vodovodno omrežje in pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali temu ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967. Druge izjeme določa 25.člen tega odloka.
 
 
(2) Uporabnik mora pred priključitvijo z upravljavcem skleniti pogodbo o dobavi vode. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga pooblaščena oseba na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov.
 
 
(3) Pogodba iz drugega odstavka mora poleg drugih sestavin:
 
 
- opredeljevati pogoje in postopke za začasno in trajno prekinitev dobave vode;
 
 
- v primerih priključevanja objektov, ki so imeli pred tem v uporabi interno vodovodno omrežje, ki se je napajala iz lokalnega vodne vira, dati pred priključitvijo upravljavcu pravico vstopa v objekt zaradi kontrole ustreznosti internega vodovodnega omrežja;
 
 
- način urejanja odnosov in medsebojnih obveznosti med uporabniki in upravljavcem ter upravnikom oziroma pooblaščeno osebo, če v pogodbi upravnik oziroma pooblaščena oseba zastopata uporabnike.
 
 
(4) Sprememba uporabnika na istem priključku je možna po predhodni poravnavi obveznosti prejšnjega uporabnika.
 
15. člen
 
(1) Na območju, kjer je zgrajeno, se gradi ali rekonstruira javno vodovodno omrežje, je priključitev objektov na to omrežje – ob izpolnjevanju predpisanih pogojev - pravica uporabnika.
 
 
(2) Ob usposobitvi nove vodovodne infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, upravljavec obvesti potencialne nove uporabnike in organe pristojne krajevne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno vodovodno omrežje in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo priključka.
 
 
(3) Upravljavec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka v skladu s soglasjem upravljavca. V enostavnih primerih in po dogovoru z upravljavcem je ta rešitev lahko tudi tipska.
 
16. člen
 
(1) Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Nov objekt mora biti projektiran in izveden tako, da ima vsak potencialni uporabnik v njem svoj priključek ki je ob vsakem času dostopen upravljavcu.
 
 
(2) Uporabnik, ki v objektu uporablja vodo tudi v pridobitne namene, mora imeti za to uporabo ločen priključek oziroma ločen vodomer. V primeru, da uporabnik ne naroči izvedbe ločenega priključka oziroma vodomera, se vsa porabljena voda obračuna po tarifi, ki je višja, če so tarife za različne namene različne.
 
17. člen
 
(1) Za kakršenkoli poseg v varovalna območja obstoječih ali predvidenih vodnih virov ter za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi lahko imele vpliv na objekte in naprave za oskrbo z vodo, mora biti izdano soglasje upravljavca.
 
 
(2) Upravljavec izda soglasje za posege v varovalna območja obstoječih ali predvidenih vodnih virov na podlagi mnenja ustrezne strokovne institucije, ki mora biti predloženo vlogi za soglasje, če upravljavec presodi, da je tako mnenje potrebno.
 
 
(3 Upravljavec na podlagi pridobljenega mnenja iz prejšnjega odstavka zavrne izdajo soglasja, če bi poseg lahko zmanjšal izdatnost vodnega vira ali ogrozil neoporečnost pitne vode.
 
18. člen
 
(1) Brez soglasja upravljavca oziroma brez pogodbe z njim ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah, določenih v 10.členu tega odloka.
 
 
(2) Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju ter hišnih priključkih nadzira upravljavec oziroma s strani upravljavca pooblaščena oseba v skladu z veljavno zakonodajo.
 
19. člen
 
(1) Postopek za izdajo soglasja za pridobitev lokacijskega dovoljenja se začne na pisno zahtevo stranke. ki ji morajo biti priloženi:
 
 
- veljavna kopija katastrskega načrta z vrisanim objektom,
 
 
- osnovni podatki o lokaciji, gabaritih in namembnosti objekta ter predvideni porabi vode.
 
 
(2) Upravljavec od stranke lahko v posameznem primeru in v skladu s predpisi zahteva še dodatno dokumentacijo, ki je potrebna za določitev pogojev v zvezi z lokacijo in oskrbo objekta z vodo.
 
20. člen
 
(1) Soglasje k lokaciji vsebuje pripombe in pogoje za lokacijo objekta, možnost oskrbe z vodo in pogoje priključitve na javno vodovodno omrežje, tlačne razmere, orientacijske podatke o javnem vodovodnem omrežju, pogoje križanja z ostalimi komunalnimi in drugimi vodi, ostale pogoje za zaščito javnega vodovodnega omrežja pogoje, določene s predpisi.
 
 
(2) Upravljavec v soglasju iz prejšnjega odstavka tega člena določi dokumentacijo, ki jo mora stranka priložiti k vlogi za soglasje iz 21. člena tega odloka in k vlogam za izdajo drugih soglasij iz 12.člena tega odloka.
 
21. člen
 
(1) Postopek za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja se začne na pisno vlogo stranke, ki ji mora biti priložena - če ni s predpisi drugače določeno - dokumentacija, zahtevana na podlagi drugega odstavka 20. člena tega odloka.
 
 
(2) Pred izdajo soglasja morajo biti izpolnjeni pogoji iz predhodnih soglasij.
 
22. člen
 
Za izdajo drugih soglasij iz 12. člena tega odloka, sme upravljavec zahtevati s predpisi določeno dokumentacijo.
 
23. člen
 
(1) Če to omogoča racionalizacijo postopkov upravljavec lahko po lastni strokovni presoji in na lastno odgovornost za posamezne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije za izdajo soglasja.
 
 
(2) Strokovno institucijo, pooblaščeno za izdajo mnenj o vplivu, pogojih in ukrepih predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov, določajo veljavni predpisi.
 
24. člen
 
(1) Upravljavec o vlogi za pridobitev soglasja odloča na prvi stopnji v upravnem postopku najkasneje v roku 30 dni od dneva vložitve popolne vloge oziroma v skladu z Zakonom o upravnem postopku.
 
 
(2) Zoper odločitev upravljavca na prvi stopnji oziroma zoper njegov molk je možna pritožba, naslovljena na krajevno pristojnega župana.
 
25. člen
 
(1) Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 14.člena tega odloka, ali za zemljišče, na katerem ni objekta, pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega vodovodnega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje upravljavca, izdano v upravnem postopku na podlagi pozitivnega mnenja pristojnega organa in ob upoštevanju njegovih morebitnih dodatnih pogojev.
 
 
(2) Če se voda, dobavljena po priključku, pridobljenem na način iz prvega odstavka tega člena, uporablja deloma ali v celoti za namene, ki so s soglasjem prepovedani, upravljavec prekliče soglasje iz prvega odstavka in začasni priključek trajno ukine brez povrnitve prispevka za priključitev in stroškov izvedbe priključka.
 
 
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo petih let, lahko pa se ga obnovi brez obveznosti ponovnega plačila prispevka za priključitev.
 
 
(4) Začasni priključek lahko upravljavec omogoči brez mnenja pristojnega organa, če je njegova uporaba predvidena za čas krajši od šest mesecev v primerih, oziroma pod pogojem, da gre:
 
 
  1. za začasni priključek na gradbišču v primeru, da za gradbeni poseg obstaja pravnomočno gradbeno ali ustrezno upravno dovoljenje;
 
 
  1. za uporabo vode za izvedbo javnih prireditev, ki so priglašene na predpisan način;
 
 
  1. za potujoče zabavne skupine, "luna-parke", cirkuse, zabavišča in podobne namene.
 
V. PREVZEM NAPRAV JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE
 
 
26. člen
 
(1) Investitor javnega vodovodnega omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora po končani gradnji brezplačno prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
 
 
(2) Za prevzem javnih vodovodnih omreži v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
 
 
  1. omrežje, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, urejen kataster z evidenco objektov, priključkov in hidrantov, urejeno evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja) in mora ustrezati zahtevam Tehničnega pravilnika
 
  1. vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani (predpisi o standardizaciji in meroslovju);
 
 
  1. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu).
 
VI. UPORABA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA
 
 
27. člen
 
(1) Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovodnega omrežja samo ob izpolnjevanju pogojev iz soglasja upravljavca in določil tega odloka, na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na to omrežje in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v njem.
 
 
(2) Objekta ni dovoljeno oskrbovati s pitno vodo hkrati iz javnega vodovodnega omrežja in iz lastnega vodnega vira ali iz druge javne oskrbe z vodo. V objektu, ki se oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja sme biti urejeno le interno vodovodno omrežje, ki se oskrbuje izključno iz tega javnega omrežja.
 
VII. VARČEVANJE Z VODO IN IZREDNE RAZMERE
 
 
28. člen
 
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode.
 
29. člen
 
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javno vodovodno omrežje, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira, ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
 
30. člen
 
Varčevanje z vodo in ukrepe v primeru izrednih razmer ureja poseben odlok.
 
VIII. MERITVE KOLIČIN PORABLJENE VODE
 
 
31. člen
 
(1) Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi uporabniki lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvah porabljene vode.
 
 
(2) Posebne pogodbe se sklenejo z uporabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritve niso možne.
 
32. člen
 
(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec obračunski vodomer. Način in kraj namestitve določi upravljavec, njegov nazivni pretok pa se določi s projektno dokumentacijo internega vodovodnega omrežja oziroma z ustrezno dokumentacijo za izdajo soglasja. Uporabnik ne sme sam in brez prisotnosti pooblaščene osebe upravljavca poseči v obračunski vodomer ali ga prestaviti, zamenjati oziroma popraviti.
 
 
(2) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem oziroma pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjavo in odčitavanje vodomera.
 
 
(3) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in zamenjavo.
 
33. člen
 
(1) Vodomeri v internem. vodovodnem omrežju so praviloma namenjeni uporabniku ali upravniku internega omrežja za kontrolo porabe na različnih delih internega omrežja in jih upravljavec ne vzdržuje.
 
 
(2) Ob izpolnjevanju pogojev iz tega odloka se pomožni vodomeri lahko uporabijo tudi za obračun porabe vode posameznim uporabnikom.
 
34. člen
 
(1) Uporabniku, ki ima nepremičnino oddaljeno od sekundarnega omrežja, vmes pa je uporabnik z glavnim vodomerom, lahko upravljavec izjemoma, na podlagi pisnega pristanka vmesnega uporabnika, izvede priključek z pomožnim vodomerom.
 
 
(2) Uporabnik s pomožnim vodomerom se mora na lastne stroške priključiti neposredno na sekundarno omrežje takoj, ko je to zgrajeno.
 
 
(3) Do uporabnika z pomožnim vodomerom upravljavec ne prevzeme odgovornosti za prekinitev dobave vode, ki jo povzroči uporabnik glavnega vodomera.
 
35. člen
 
(1) Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu.
 
 
(2) Kadar uporabnik dvomi v pravilnost delovanja vodomera lahko poleg rednih pregledov zahteva izredno kontrolo njegove točnosti. Če se pri tem ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc v škodo uporabnika, bremenijo stroški preizkusa upravljavca, v vseh drugih primerih pa uporabnika.
 
 
(3) Izid preizkusa je zavezujoč za upravljavca in uporabnika ter je podlaga za morebitno korekturo obračuna porabljene vode.
 
 
(4) V primeru okvare vodomera, ko ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, upošteva upravljavec pri obračunu povprečno količino porabljene vode v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.
 
36. člen
 
(1) Stroški kontrole, popravila, vodenje kartoteke in zamenjave obračunskega vodomera v predpisanem roku bremenijo upravljavca.
 
 
(2) Stroški okvar, nastalih na vodovodnem priključku za vodomerom, bremenijo uporabnika, razen če okvare nastanejo po krivdi upravljavca.
 
37. člen
 
(1) Upravljavec izda vsakemu uporabniku v skladu s predpisi račun za porabljeno vodo.
 
 
(2) Obračun dobavljene vode, opravi upravljavec na podlagi periodičnega odčitavanja vodomerov ali s pavšalnim obračunom in kasnejšim poračunom. Izjemoma, kadar porabe vode posameznih uporabnikov ni mogoče določiti na podlagi odčitavanja vodomerov, se na podlagi tega odloka lahko obračun opravi tudi na drug način, določen s konkretnim pravnim aktom.
 
 
(3) Glede obračunavanja in izterjave plačil po tarifi za odvedeno vodo (kanalščina) in nanjo vezanih prispevkov (taks), sklene izvajalec javne službe »odvajanje in čiščenje odpadnih voda« z upravljavcem pogodbo, s katero si upravljavec zagotovi kritje dejanskih stroškov obračun in izterjave.
 
38. člen
 
(1) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni pomožni vodomeri, lahko upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na pomožnih vodomerih.
 
 
(2) Kadar so mu pomožni vodomeri vseh uporabnikov upravljavcu dostopni ob vsakem času (so nameščeni na njemu dostopnih funkcionalnih površinah ali v skupnih delih objekta) je upravljavec na podlagi pogodbe z upravnikom objekta dolžan:
 
 
  1. pod pogojem, da so vzdrževani v skladu s posebnimi določbami tehničnega pravilnika, sam odčitavati stanje na pomožnih vodomerih;
 
 
  1. vzdrževati pomožne vodomere, če je zato izražen poseben interes upravnika in lastnikov.
 
 
(3) Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na pomožnih vodomerih in po odčitku na glavnem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu, skladno s strukturo, ki jo določa odčitek na pomožnih vodomerih po prvem odstavku.
 
 
(4) V primerih, ko ni možnosti za izdajo računov posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na vodomeru, se vprašanja izdaje in plačevanja računov ter drugi na tem temelječi odnosi ter ukrepi uredijo s pogodbo iz drugega odstavka 14. člena. tega odloka.
 
39. člen
 
(1) Račun mora uporabnik plačati v roku navedenem na položnici ali računu.
 
 
(2) Uporabnik lahko upravljavcu pisno ugovarja na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa ali položnice. Upravljavec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode.
 
40. člen
 
(1) Uporabniku, ki po preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega zneska po računu oziroma položnici, upravljavec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj.
 
 
(2) Če celotni znesek računa na položnici ali računu niti v 8 dneh po vročenem opominu z vsebino iz prvega odstavka ni plačan, upravljavec lahko uporabniku začasno prekine dobavo vode.
 
41. člen
 
Pri dobavi vode potrošnikom, kot so opredeljeni s predpisi o varstvu potrošnikov, je upravljavec vezan na te predpise, razen če je to z zakonom o gospodarskih javnih službah določeno drugače.
 
X. DRUGE OBLIKE OSKRBE S PITNO VODO - PREVOZ PITNE VODE
 
 
42. člen
 
(1) Uporabnikom pitne vode na območjih, ki:
 
 
  1. niso opremljena z javnim vodovodnim omrežjem ali
 
 
  1. so s tem opremljena, pa naravni viri trajno ali v določenih obdobjih ne omogočajo zadostne oskrbe prebivalstva ali
 
 
  1. kjer javno vodovodno omrežje zaradi objektivnih razlogov ne omogoča zadostne oskrbe, zagotavlja oskrbo z vodo izvajalec javne službe z organizacijo prevoza pitne vode z avtomobilskimi cisternami ali na druge ustrezne načine. V teh primerih uporabniki plačajo ceno vode po tarifi za dobavo iz javnega vodovodnega omrežja, prevoz pa po tarifi, ki upošteva subvencijo iz javnih sredstev, določeno s finančnim računom in programom vodne oskrbe za posamezno leto.
 
 
(2) Postopek ugotavljanja pravic do storitev pod pogoji iz točke a) prvega odstavka, tehnično izvedbo prevoza, posebne pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca ter druge pogoje za izvajanje aktivnosti iz prvega odstavka lahko za svoje območje posamezna občina ustanoviteljica uredi s posebnim odlokom. O ustreznih pravicah in pogojih iz točk b) in c) prvega odstavka odloča skupščina upravljavca.
 
XI. VARSTVO UPORABNIKOV
 
 
43. člen
 
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
 
 
  1. dolžnostjo sklenitve pogodbe iz drugega odstavka 14. člena tega odloka, če so za to izpolnjeni pogoji;
 
 
  1. z možnostjo vložitve ugovora zoper odločitve upravljavca, ki jih izda pri izvajanju javnih pooblastil;
 
 
  1. z možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve upravljavca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na direktorja družbe upravljavca;
 
 
  1. zakonodajo o varstvu potrošnikov;
 
 
  1. z drugimi predpisi.
 
44. člen
 
(1) Uporabnik lahko v primeru, ko upravljavec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ki mu ta pravica pripada; zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe, s katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je kršena, in naloži upravljavcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno ravnanje.
 
 
(2) Upravljavec mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 3 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka, sicer ga lahko pristojni organ v to prisili z ustreznimi sredstvi izvršbe.
 
XI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
 
 
45. člen
 
(1) Financiranje službe se zagotavlja s:
 
 
  1. ceno vode,
 
 
  1. vzdrževalnino,
 
  1. prispevkom za priključitev na javno vodovodno omrežje,
 
 
  1. drugimi storitvami javne službe,
 
 
  1. predpisanimi taksami,
 
 
  1. iz proračunov,
 
 
  1. z drugimi viri, v skladu z odločitvami ustanoviteljic.
 
 
(2) Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon.
 
 
(3) Tarifa za obračun obveznosti po virih iz točk a), b), c) in d) prvega odstavka se na predlog upravljavca sprejme na način, ki ga določajo veljavna zakonodaja, odlok o preoblikovanju in drugi predpisi
 
46. člen
 
(1) Cena vode je izražena v SIT za porabljeni m3 vode. Cena vode je lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe, lahko pa je različna tudi v posameznih obdobjih leta.
 
 
(2) S tarifo se zagotovi enake pogoje kot gospodinjstvom tudi dejavnostim iz veljavne standardne klasifikacije dejavnosti s šiframi: L/75, M/80 (razen dejavnosti s šifro M/80.41), N/85, O/91.2, O/91.3, O/92.31, O/92.32, O/92.5, O/92.61, O/92.623, Q/99.
 
 
(3) V primeru, da ima uporabnik registriranih več dejavnosti, se, cena vode obračuna po tarifi, ki je višja, do ureditve ločenega odjema za dejavnosti z nižjo tarifo.
 
47. člen
 
(1) Vzdrževalnina pokriva stroške iz prvega odstavka 36.člena tega odloka.
 
 
(2) Pri vsakem izdanem računu se uporabniku obračuna vzdrževalnina glavnega (obračunskega) vodomera za obračunsko obdobje. Višina vzdrževalnine ni odvisna od količine porabljene vode. Vse obveznoSti, pravice in pogoji, ki se s tem odlokom določajo uporabnikom in upravljavcu v zvezi s plačilom porabljene vode, se nanašajo tudi na plačilo vzdrževalnine.
 
 
(3) Merila za določitev tarife vzdrževalnine so vezana na nazivni pretok vgrajenega vodomera. Dnevni znesek za vzdrževalnino se, izračuna tako, da se tarifno postavko za obračun vzdrževalnine v SIT/dan pomnoži z nazivnim pretokom vgrajenega vodomera. Tako dobljeni dnevni znesek se pomnoži s številom dni obračunskega obdobja.
 
 
(4) Tarifna postavka izražena v SIT/dan je za vse vrste vodomerov enaka.
 
 
(5) Pri obračunih po pomožnih vodomerih in na druge načine določene z 38. členom tega odloka, upravljavec znesek vzdrževalnine obračunskega vodomera v enakih delih razdeli na vse uporabnike vezane na dobavo vode preko tega obračunskega vodomera.
 
48. člen
 
(1) Prispevek za priključitev na vodovodno omrežje plačajo uporabniki, ki potrebujejo nov priključek ali povečanje kapacitet obstoječega priključka zaradi povečane porabe (odjem) ali spremembo, namembnosti priključka. Pravica, ki izhaja iz tega prispevka je vezana na vsakokratnega lastnika objekta ali objektov, ki jim je priključek namenjen.
 
 
(2) Merila za določanje višine prispevka iz prvega odstavka na območjih, ki so že opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, so:
 
 
  1. nazivna zmogljivost, vodomera na novem priključki
 
 
  1. namembnost priključka, pri čemer se loči gospodinjska uporaba vode od uporabe za ostale namene; kot gospodinjska poraba se šteje tudi uporaba v dejavnostih iz drugega odstavka 46. člena.
 
 
Natančno metodologijo za izračun prispevka določi skupščina družbe – upravljalca.
 
 
(3) Uporabniku se obračuna razlika med višinama prispevka za priključitev po prejšnjem in po novem stanju, ob upoštevanju tarife, veljavne v času obračuna.
 
 
(4) Pri obračunu prispevka se upošteva tarifa, veljavna na dan vloge za izvedbo priključka.
 
(5) Obveznost plačila prispevka nastopi pred izvedbo priključka ali spremembo njegovih kapacitet, razen v primeru spremembe namembnosti objekta, ko ta obveza nastopi z izdajo soglasja k lokacijskemu dovoljenju.
 
(6) Plačila prispevka so oproščeni uporabniki:
 
 
  1. začasnih priključkov iz tretjega odstavka 25.člena tega odloka in
 
 
  1. uporabnika v obstoječih objektih, v katerih se brez spreminjanja namembnosti in povečane predvidene porabe izvede obračunske vodomere za posamezne stanovanjske ali poslovne enote namesto prejšnjega skupnega za celoten objekt; za te primere podrobnejše pogoje in morebitne omejitve določi metodologija iz drugega odstavka tega člena.
 
 
(7) Za uporabnike na območjih, kjer se javno vodovodno omrežje gradi po projektu "višinski vodovod" in se na omrežje priključujejo neposredno po usposobitvi omrežja na posameznem zaokroženem območju, se prispevek ne obračunava po merilih iz prejšnjih odstavkov, temveč na podlagi pogodbe, sklenjene po merilih, veljavnih za gradnjo po projektu "višinski vodovod" ob uveljavitvi tega odloka.
 
49. člen
 
(1) Druge storitve javne službe so tiste, ki so tako določene v tarifi javne službe, ker jih lahko opravlja samo izvajalec javne službe "oskrba s pitno vodo" (na primer: trajni in začasni priklop in odklop priključka, storitve na števcu, ki ne sodijo v okvir rednega vzdrževanja, vse druge storitve na internem vodovodnem omrežju v skladu z 11. členom, ki jih sme opraviti samo upravljavec, izdajanje soglasij v okviru javnih pooblastil in podobno).
 
 
(2) Tarifa storitev iz prvega odstavka mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo.
 
XIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
 
 
50. člen
 
Upravljavec mora pri izvajanju javne službe ravnati skladno z določbami tega odloka, pri tem pa ima zlasti naslednje pravice, upravičenja in obveznosti, oziroma mora v skladu s tem odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi pravilniki, zakonom in drugimi predpisi:
 
 
1. zagotavljati obratovanje javnega vodovodnega omrežja, skladno s pogodbo o upravljanju infrastrukture;
 
 
2. redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovodnega omrežja, vključno z vodovodnimi priključki;
 
 
3. redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse
 
 
skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika;
 
 
4. zagotavljati zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo;
 
 
5. obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno, v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način;
 
 
6. voditi kataster in ostale evidence;
 
 
7. odčitavati vodomere in redno obračunavati porabo vode po veljavni tarifi;
 
 
8. izdajati soglasja in omogočati priključitev na javno vodovodno omrežja;
 
 
9. organizirati oskrbo z vodo v primeru višje sile in poročatí o nastopu višje sile občinam - ustanoviteljicam;
 
 
10. sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube, ter skrbeti za avtomatizacijo delovanja sistema;
 
 
11. preizkušati in vzdrževati hidrante;
 
 
12. ob priključitvi objektov, ki so se pred tem oskrbovali iz drugih virov, preveriti ustreznost njihovega internega vodovodnega omrežja;
 
 
13. meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih;
 
 
14. v primeru okvare in drugih oblik višje sile prekiniti dobave vode uporabnikom za največ 24 ur, oziroma najkrajši možni čas;
 
 
15. zagotoviti prevoz pitne vode uporabnikom, ki jim po preteku časa iz 14. točke ni mogoče odpraviti prekinitve dobave vode;
 
 
16. izvajati druge naloge, določene upravljavcu javnega vodovodnega omrežja kot sistema za javno oskrbo.
 
51. člen
 
Uporabnik mora ravnati skladno z določbami tega odloka, pri tem pa ima zlasti naslednje obveznosti:
 
 
1. priključiti se na javno vodovodno omrežje le s soglasjem upravljavca;
 
 
2. zavarovati pred zmrzovanjem obračunski vodomer;
 
 
3. redno vzdrževati interno vodovodno omrežje, vodomerni jašek ali nišo in interno napeljavo, interne hidrante, jih zavarovati pred zmrzovanjem ter čistiti dostope do njih (led, odpadki, razni materiali);
 
 
4. omogočiti oziroma dovoliti vstop v svoj objekt ali na zemljišče, kadar gre za odčitavanje vodomerov in vzdrževanje javnega vodovodnega omrežja, priključkov in vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, izvajanje meritev ali odvzem vzorcev vode;
 
 
5. takoj obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodnem omrežju, priključku in vodomerih, ki jih zaznajo, in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
 
 
6. v roku 8 dni od sprememb pisno, s priložitvijo dokumentacije (na primer: prodajna pogodba) obveščati upravljavca o spremembah naslova, lastništva in posesti ter spremembah na objektu, ki vplivajo na odvzem in obračun vode;
 
 
7. redno plačevati svoje obveznosti na podlagi izdanih računov
 
 
8. urejati medsebojna razmerja z drugimi uporabniki, s katerimi je vezan na isti obračunski vodomer, skladno z določbami 38. in 66. člena;
 
 
9. pravilno izvesti odtok odpadnih voda;
 
 
10. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
 
 
11. povrniti škodo, povzročeno na javnem vodovodnem omrežju s svojimi dejanji ali zaradi motenj, povzročenimi z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodnem omrežju.
 
52. člen
 
Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v varovalnem pasu javnega vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca in pri upravljanju teh del zagotoviti, da ostanejo javno vodovodno omrežje ali njegove naprave nepoškodovane. V primeru poškodbe so jih dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve dobave vode.
 
XIV. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
 
 
53. člen
 
(1) Hidranti v javnem vodovodnem omrežju so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se vode ne sme odvzemati brez predhodnega soglasja upravljavca, razen v primeru gašenja požara pod pogoji iz Tehničnega pravilnika.
 
 
(2) Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov.
 
 
(3) Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode je možen ob, predhodni sklenitvi pogodbe z upravljavcem.
 
54. člen
 
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo brez vodomera neposredno iz omrežja, veljajo določbe 53. člena tega odloka.
 
55. člen
 
Uporabnik mora po uporabi zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
 
XV. PREKINITEV DOBAVE VODE
 
 
56. člen
 
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika, ne glede na določila prejšnjih členov, brez odpovedi razmerja, uporabniku začasno prekine dobavo vode, če:
 
 
1. uporabnik ne poravna celotne obveznosti po izdanem računu niti v roku, določenem v izdanem in vročenem opominu pred prekinitvijo dobave vode;
 
 
2. stanje internega vodovodnega omrežja ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov ali kvaliteto vode v javnem vodovodnem omrežju;
 
 
3. je priključek izveden brez ustreznega soglasja, ali v nasprotju s soglasjem upravljavca;
 
 
4. interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tudi v desetih dneh po pisnem opozorilu ne izboljša stanja;
 
 
5. uporabnik krši določila 27.člena tega odloka;
 
 
6. uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega objekta na svoje interno vodovodno omrežje ali če ga razširi;
 
 
7. je onemogočeno delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjava vodomera ali pregled priključka in internih vodovodnih omrežij, ki jih ta izvaja v skladu z določil odloka;
 
 
8. uporabnik odstrani plombo na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, ne glede na stanje ob priključitvi;
 
 
9. uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;
 
 
10. uporabnik z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaženja vode;
 
 
11. je prostor, kjer je vodomer vgrajen, nedostopen, zasut, zanemarjen ali če ni urejen v skladu s predpisi in pogoji izdanega soglasja;
 
 
12. v primeru kršitve posegov v varstvene pasove;
 
 
13. v primeru uporabe priključka v nasprotju z 25. členom tega odloka do odločitve pristojnega organa in
 
 
14. v drugih primerih uporabe priključka v nasprotju z njegovim namenom in določbami tega odloka.
 
 
(2) Razen v primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena, za katerega je postopek predpisan v 40.členu tega odloka, upravljavec ukrep iz prvega odstavka tega člena lahko izvede po predhodnem pisnem opozorilu uporabnika na vzrok takega ukrepanja, s katerem uporabniku postavi tudi rok za odpravo vzroka ali vzrokov in mu zagrozi z začasno prekinitvijo. Morebítni ugovor na to obvestilo oziroma zahtevo ne zadrži izvedbe začasne prekinitve. Če poizkus vročitve dokumentirano ne uspe, lahko upravljavec ukrep izvede takoj, te je to potrebno za preprečitev večanja ali nastajanja škode.
 
 
(3) Upravljavec je na podlagi zakonite odločitve pristojne inšpekcije dolžan začasno prekiniti dobavo vode uporabniku, ki odklanja oziroma ne izvede priključitve svojega objekta na kanalizacijsko omrežje, kjer je taka priključitev možna.
 
 
(4) Dobava vode se prekine za čas do odprave vzroka prekinitve. Prekinitev se praviloma izvede z zaporo ventila ali odstranitvijo vodomera, ki ga deponira upravljavec. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve pred ponovnim priklopom.
 
 
(5) Morebitni postopek o prekršku, vezan na vzrok začasne prekinitve dobave vode, ne vpliva na potek postopka o, začasni prekinitvi dobave vode uporabniku.
 
57. člen
 
(1) Upravljavec trajno ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
 
 
(2) Upravljavec priključek ukine tako, da:
 
 
  1. fizično odstrani priključni ventil in cev,
 
 
  1. izbriše priključek iz katastra ter
 
 
  1. vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
 
 
(3) Stroški ukinitve priključka bremenijo uporabnika, ki mu pri tem zapadejo vse pravice iz pridobitve priključka.
 
58. člen
 
(1) Upravljavec lahko prekine dobavo vode in začasno za dobo največ 5 let ukine priključek, če uporabnik pisno zahteva začasno ukinitev priključka.
 
 
(2) Upravljavec začasno ukine priključek tako, da:
 
 
  1. odstrani ventil in vodomer ter ju deponira;
 
 
  1. vnese v evidenco uporabnikov njegovo začasno ukinitev.
 
 
(3) Stroški začasne ukinitve priključka in njegove ponovne priključitve bremenijo uporabnika.
 
 
(4) Če uporabnik po preteku petih let od dneva začasne ukinitve priključka ne zahteva ponovne priključitve, začasna ukinitev prerase v trajno, uporabniku pa zapadejo vse pravice iz pridobitve priključka.
 
59. člen
 
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja in območju prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja in na krajevno uveljavljeni način ali neposredno.
 
60. člen
 
(1) V primeru nepredvidenih okvar ali zaradi drugih nepričakovanih in nepremagljivih okoliščin ima upravljavec pravico za najkrajši možni čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
 
 
(2) Če okvara ni odpravljena v 24 urah, mora upravljavec dovažati vodo uporabniku do mesta odjema vode.
 
XVI. NADZOR
 
 
61. člen
 
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe opravljajo organi občinskih uprav, pristojni za gospodarske javne službe.
 
 
(2) Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja krajevno pristojna občinska inšpekcija.
 
 
(3) Pooblaščeni delavci upravljavca, ki opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka, so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.
 
XVII. KAZENSKE DOLOČBE
 
 
62. člen
 
(1) Z denarno kaznijo 300.000 SIT ki se izreče takoj na kraju prekrška, se kaznuje upravljavec javnega vodovodnega omrežja oziroma sistema za javno oskrbo,če:
 
 
1. ravna v nasprotju z omejitvami iz drugega odstavka 9.člena;
 
 
2. brez dovoljenja pristojnega organa omogoči ali dopusti priključitev na javno vodovodno omrežje takega omrežja, objekta ali naprave v lasti uporabnika, ki nima ustreznega upravnega dovoljenja (drugi odstavek 11.člena);
 
 
3. krši dolžnost sklenitve pogodbe, o kateri je že odločal pristojni organ (drugi odstavek 44.člena);
 
 
4. v primeru kršitev obveznosti iz 50. člena,
 
 
5. če v nasprotju z odlokom prekine dobavo vode brez predhodnega .obvestila ali opomina uporabnikom in je zato povzročena ali bi lahko bila povzročena škoda (56. člen ali 59. člen).
 
 
(2) Z denarno kaznijo 60.000 SIT, ki se izreče takoj na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca.
 
63. člen
 
(1) Z denarno kaznijo 60.000 SIT, ki se izreče takoj na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek uporabnik - fizična oseba, če:
 
 
1. izvede priključitev na javno vodovodno omrežja brez soglasja upravljavca (prvi odstavek 14. člena);
 
 
2. opravi delo na javnem vodovodnem omrežju brez soglasja upravljavca ali pogodbe z upravljavcem (prvi odstavek 18. člena);
 
 
3. uporablja vodo iz začasnega priključka za prepovedane namene ali z njo oskrbuje objekte, ki se jih ne bi smelo priključevati na javno vodovodno omrežje (drugi odstavek 25. člena);
 
 
4. se oskrbuje z vodo iz lastnega vodnega vira v nasprotju z določili 27. člena;
 
 
5. ravna v nasprotju z ukrepi o varčevanju z vodo (29. člen);
 
 
6. poseže v obračunski vodomer ali ga prestavi, zamenja ali popravi v nasprotju z prvim odstavkom 32. člena;
 
 
7. ne zgradi in ne vzdržuje prostora za vodomer ali če onemogoči delavcem upravljavca kontrolo in odčitavanje vodomera (drugi odstavek 32. člena);
 
 
8. ne ravna v skladu s 51.členom tega odloka;
 
 
9. odvzema vodo iz hidranta brez soglasja upravljavca in v nasprotju s 53. členom.
 
 
(2) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik - pravna oseba z denarno kaznijo 300.000 SIT, ki se izrečé takoj na kraju prekrška.
 
 
(3) Posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo 200.000 SIT, ki se izreče takoj na kraju prekrška.
 
 
(4) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z denarno kaznijo 60.000 SIT, ki se izreče takoj na kraju prekrška.
 
64. člen
 
(1) Z denarno kaznijo 200.000 SIT, ki se izreče takoj na kraju prekrška, se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
 
 
1. ne prenese brezplačno objektov in naprav v upravljanje upravljavcu (26. člen)
 
 
2. ne poskrbi, da pri gradbenih in drugih delih, ki jih izvaja v varovalnem pasu javnega vodovodnega omrežja, ostanejo objekti ali naprave tega omrežja oziroma javnega vodovodnega sistema v prvotnem stanju oziroma nepoškodovane (52. člen).
 
 
(2) Z denarno kaznijo 50.000 SIT, ki se izreče takoj na kraju prekrška, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
 
 
(3) Posameznik se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z denarno kaznijo 60.000 SIT, ki se izreče takoj na kraju prekrška.
 
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
 
 
65. člen
 
(1) Pogodbo o dobavi vode z uporabniki, kot jih terja drugi odstavek 14. člena tega odloka, mora uporabnik, ki take pogodbe še nima ali je le podpisal izjavo o strinjanju s pogoji dobave vode, skleniti z upravljavcem, če to upravljavec zahteva, v roku, ki ga za to postavi upravljavec in ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.
 
 
(2; Če uporabnik ponujene pogodbe ne sklene, pa zaradi tega ni mogoče v celoti urediti odnosov med uporabnikom in upravljavcem, lahko upravljavec, do ureditve odnosov, uporabniku začasno prekine dobavo vode.
 
66. člen
 
(1) Razmerja med lastniki objektov, upravniki oziroma pooblaščenci lastnikov oziroma uporabnikov ter upravljavcem, ki jih predvideva 38. člen tega odloka, morajo biti urejena v roku po vročitvi predloga ureditve, ki ne sme biti krajši od treh mesecev. Rok določi upravljavec z dopisom ob vročitvi predloga. Kot datum vročitve se smatra objava na oglasni deski oziroma na oglasnih deskah objekta. Predlog z določitvijo roka se vroči tudi upravniku objekta, če je ta znan.
 
 
(2) Če do ureditve po prvem odstavku ne pride v postavljenem roku in zaradi tega upravljavec ne more izterjati terjatev, ki izhajajo iz dobave vode, upravljavec lahko začasno prekine dobavo vode celotnemu objektu.
 
 
(3) Upravniki objektov so dolžni upravljavcu na njegovo zahtevo posredovati podatke o uporabnikih, nujne za urejanje odnosov pri dobavi, obračunu in izterjavi računov za porabljeno vodo.
 
67. člen
 
Upravljavec mora določiti odgovorno osebo za vprašanje zdravstvene ustreznosti pitne vode in varnosti oskrbe z vodo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi odloka ter skrbeti za zagotavljanje z zakoni in drugimi predpisi določenih pogojev za izvajanje javne službe.
 
68. člen
 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o pogojih za dobavo in odjem vode iz javnega vodovodnega sistema Rižanski vodovod Koper (Uradne objave, št.10/85). Njegove določbe, ki vsebinsko niso povzete v tem odloku in niso z njim v nasprotju, se smiselno uporabljajo do sprejetja Tehničnega pravilnika.
 
 
(2) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode ter oskrbi z vodo ob izrednih razmerah (Uradne objave, št. 10/87 in 37/88), razen določb II. poglavja (oskrba z vodo ob izrednih razmerah), katerega določbe smiselno veljajo do sprejetja i odloka iz 30. člena tega odloka, pri čemer vlogo Izvršnega sveta Skupščine skupnosti obalnih občin prevzema Skupščina družbe Javno podjetje Rižanski vodovod Koper d.o.o.
 
69. člen
 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi, objavi pa se po tem, ko ga v identičnem besedilu sprejmejo vsi Občinski sveti občin - ustanoviteljic.
 
 
 
 
 
Številka (za Občino Izola): 352-05-6/99
Izola, 28, marca 2002
Županja občine Izola
BREDA PEČAN

Številka (za Mestno občin Koper): K0321-3/99
Koper, 30. maja 2002
Župan Mestne občine Koper
DINO PUCER

Številka (za Občino Piran): 35205-8/9812000
Piran, 16. maja 2002
Županja Občine Piran
VOJKA ŠTULAR