|
Na podlagi 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03
– uradno prečiščeno besedilo) in 171. člena
zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 –
popr.) je Občinski svet občine Črnomelj na 9. redni seji dne 27. 11.
2003 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za območja |
|
|
KS Dragatuš (delno), KS Butoraj, KS Tribuče, |
|
|
KS Dobliče-Kanižarica (delno), KS Črnomelj |
|
|
(delno), KS Talčji Vrh in KS Petrova vas |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega
plana Občine Črnomelj ter sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986–2000
(Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 ter Uradni list RS, št. 45/95,
57/95 in 43/00 in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta
1986–1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91 in 11/91 ter
Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00) ter skladno z dopolnitvami v
letu 2003 sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območja KS Dragatuš
(delno), KS Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče-Kanižarica (delno), KS
Črnomelj (delno), KS Talčji Vrh in KS Petrova vas (PUP za osrednji in
severni del občine Črnomelj), ki jih je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o.
pod št. naloge SP-PUP-02/02 v maju 2003. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: |
|
|
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih; |
|
|
– grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila
in pogoje za gradnje in druge ureditve na preglednih digitalnih
katastrskih načrtih v merilu 1:5000; |
|
|
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za gradnje in
druge ureditve; |
|
|
– pogoje in soglasja pristojnih organov in
organizacij; |
|
|
– strokovne zasnova varstva kulturne dediščine, ki jih
je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območja enota
Novo mesto v novembru 2002; |
|
|
– Naravovarstvene smernice in kartografske priloge
Naravovarstvenih smernic (TTN M 1:5000), ki jih je izdelal Zavod
republike Slovenije za varstvo narave v novembru 2002; |
|
|
– Strokovne podlage za poselitev in posebne strokovne
podlage, ki jih je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o. novembra 2002 – maja
2003, so sestavni del tega odloka. |
|
|
3. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
|
– opredelitev pojmov, |
|
|
– skupne pogoje za gradnje in druge ureditve, |
|
|
– merila in pogoje glede vrste gradenj, |
|
|
– merila in pogoje za oblikovanje objektov in ureditev, |
|
|
– merila in pogoje za oblikovanje drugih objektov in ureditev, |
|
|
– merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje ter
zveze, |
|
|
– merila in pogoji za poseganje v odprti prostor, |
|
|
– posebna merila in pogoji, |
|
|
– končne določbe. |
|
|
4. člen |
|
|
Po tem odloku se urejajo območja krajevnih skupnosti
Dragatuš (delno), KS Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče-Kanižarica (delno),
KS Črnomelj (delno), KS Talčji Vrh in KS Petrova vas. Območje se deli na
tri prostorsko – ureditvene enote: |
|
|
A) Črnomaljski ravnik: zavzema prostor Dragatuškega in
Dobličkega polja južno od Črnomlja ter ravnico severno od Črnomlja, z
naselji: Belčji Vrh, Brdarci, Breznik, Črešnjevec pri Dragatušu,
Dobliče, Dragatuš, Dragovanja vas, Golek, Gornja Paka, Jerneja vas,
Knežina, Kvasica, Mala Lahinja, Mali Nerajec, Mihelja vas, Obrh pri
Dragatušu, Otovec, Petrova vas, Podlog, Pusti Gradec, Rožanec, Ručetna
vas, Sela pri Dragatušu, Sela pri Otovcu, Šipek, Veliki Nerajec. |
|
|
B) Kočevski rog in vinogradniška območja zahodno od
Črnomlja, z naselji: Bistrica, Doblička gora, Grič pri Dobličah,
Jelševnik, Mavrlen, Miklarji, Naklo, Rodine, Rožič Vrh, Stražnji Vrh,
Talčji Vrh, Tanča Gora, Tušev Dol, Zapudje. |
|
|
C) Območje med Lahinjo in Kolpo ter suburbano zaledje
Črnomlja, z naselji: Blatnik, Butoraj, Čudno selo, Desinec, Dolenja
Paka, Dolenja vas, Lokve, Rekreacijsko območje Vražji kamen in farma
Lokve, Tribuče, Velika Lahinja, Vranoviči, Zajčji vrh, Zastava, Zorenci. |
|
|
II. OPREDELITEV POJMOV |
|
|
5. člen |
|
|
Tradicionalna gradnja/tipologija: to so objekti in
ureditve, ki so v določenem prostoru avtohtoni – gre predvsem za objekte
in ureditve izpred II. sv. vojne. Tradicionalna tipologija je značilna
predvsem za stare objekte (in ureditve). (glej Fister, P.: Arhitekturne
krajine in regije Slovenije, 2 Poselitev, MOP, Ljubljana 1993). |
|
|
Suburbana gradnja/tipologija: to so objekti in
ureditve, ki so v določenem prostoru neavtohtoni oziroma neusklajeni s
tradicionalno tipologijo. Izgled teh objektov in ureditev je podoben
urbanemu oziroma mestnemu oblikovanju. Gre predvsem za objekte in
ureditve, zgrajene po II. sv. vojni. Za suburbano tipologijo je značilna
raznovrstnost tipov, v oblikovnem smislu so to nekakovostni objekti,
ponavadi neusklajeni tudi s prostorsko sliko. |
|
|
Kakovostna sodobna ruralna gradnja/tipologija: to so
objekti in ureditve, ki se oblikovno naslanjajo na izročilo
tradicionalne tipologije, vendar so fasade likovno poenostavljene in
materiali sodobni, dovolijo se manjša odstopanja pri velikosti odprtin,
ne dovolijo pa se večja odstopanja od tradicionalnih gabaritov, razen če
se velike stavbne mase razčlenijo v tradicionalne volumne. |
|
|
Kakovostna sodobna gradnja/tipologija: to so praviloma
javni objekti in ureditve, ki so v določenem prostoru neavtohtoni in ne
povzemajo tradicionalnih principov oblikovanja, temveč se naslanjajo na
oblikovne principe moderne in sodobne arhitekture. Ti objekti so
oblikovani kakovostno, v prostor vnašajo nove principe oblikovanja
oziroma se prilagajajo kakovostnim že obstoječim, če v okolici že so. Ti
objekti v prostoru niso oziroma ne smejo biti moteči. Pristojnost za
odločitev o tem, v katerem prostoru lahko stojijo, ima občinski
urbanist. |
|
|
III. SKUPNI POGOJI ZA GRADNJE IN DRUGE UREDITVE |
|
|
6. člen |
|
|
V območjih naselij: |
|
|
– pozidava naj se strnjuje, kjer to omogoča relief,
obstoječa pozidana struktura pa naj se intenzivno izrablja s prenovami,
rekonstrukcijami, nadomestnimi gradnjami ipd; |
|
|
– izboljšujejo naj se pogoji za bivanje in omogoča
postavitev kmetijskih objektov; |
|
|
– razvija naj se turistična dejavnost na kmetiji,
domače obrti in druge dejavnosti, ki ne motijo bivanja oziroma ki so
določene za posamezne morfološke enote iz 11. in 12. člena tega odloka; |
|
|
– ureja naj se jedra vasi in prireditvene prostore
(prostore za druženje, prireditve), ki naj se združujejo z območji
dnevne oskrbe naselij in javnimi dejavnostmi v večjih naseljih (šole,
pošte ipd), hkrati pa naj se v območjih turističnega razvoja ureja
informacijske točke in parkirišča; |
|
|
– pri novih ureditvah je treba ohranjati morfološke
značilnosti obstoječe grajene strukture; |
|
|
– nova pozidava je dovoljena v območjih, ki so
predvidena za širitev naselij, sicer pa le kot dopolnjevanje,
zaokrožanje obstoječe strukture naselij; |
|
|
– ohranja in rekonstruira naj se posamezne kakovostne
stare objekte ali sklope objektov (domačije ali trška arhitektura) ter
se jih prenavlja in prilagaja sodobnim pogojem bivanja, kmetijstva
oziroma drugih dejavnosti, ki so v nadaljevanju predpisane za posamezne
morfološke enote; |
|
|
– ohranja naj se značilne vedute in omejuje gradbene
posege v vedutno izpostavljene robove vasi, ki so definirani v
strokovnih podlagah, dovoli pa se avtohtona vegetacija, razen če bi
zakrivala pomembne poglede; |
|
|
– v območjih degradiranih vedut naj se izvede sanacija
z namestitvijo avtohtone zasaditve oziroma pomožnih objektov (kozolci,
plotovi ipd.); |
|
|
– ohranja naj se stare komunikacije, ob njih pa
ograje, plotove in kamnite oporne zidove; |
|
|
– naselja na obrobju Krajinskega parka Lahinja naj se
funkcionalno in oblikovno urejajo kot vstopne točke v območje parka, za
naselja v območju parka je treba predvideti funkcionalne povezave glede
na organizacijo vseh dejavnosti v parku; |
|
|
– v naseljih oziroma območjih s poudarjeno turistično
funkcijo se prednostno predvidi prenova in sprememba rabe obstoječih
objektov, izjemoma pa je na neizpostavljene lege in skladno s presojo
občinskega urbanista dovoljeno umeščati nov tip objektov (sodobna
tipologija – npr. tipološko poenoteni paviljoni), vendar le v okviru
kompleksne prostorske ureditve; |
|
|
– v okvirih gospodarskih dejavnosti je treba
zagotavljati čim več zaposlitvenih možnosti in s tem pogoje za obstoj
lokalnega prebivalstva; |
|
|
– obrtni oziroma gospodarski objekti morajo imeti
zagotovljeno infrastrukturo, še zlasti pa odvajanje in čiščenje odpadnih
voda in odvoz komunalnih in morebitnih posebnih odpadkov na urejena
odlagališča; |
|
|
– ob obstoječih in predvidenih gospodarskih ter
obrtnih (proizvodnih) objektih morajo biti ustrezno urejene
manipulacijske in parkirne površine zasajene z ustrezno avtohtono
zasaditvijo; |
|
|
– z zunanjimi ureditvami naj se ob večjih objektih
zagotovijo drevesne in grmovne vizualne ter protihrupne bariere. |
|
|
7. člen |
|
|
V območjih avtohtone razpršene gradnje/vinogradniške
poselitve: |
|
|
– dovoli se gradnja gospodarskih objektov (zidanic,
kleti) omejenih gabaritov ob poteh in ob pogoju zadostnih površin
kmetijskega zemljišča (vinogradi, sadovnjaki – najmanj 15 a); |
|
|
– gradnja stanovanjskih objektov se ne dovoli; |
|
|
– dovolijo se adaptacije, rekonstrukcije in dozidave
obstoječih objektov, ki ne smejo presegati tretjine velikosti
obstoječega objekta. Pri tem je ob pogoju ohranitve obstoječe
dejavnosti, površina kmetijskega zemljišča lahko tudi manjša od prej
določene velikosti; |
|
|
– izjemoma se dovoli sprememba namembnosti
gospodarskega objekta v objekt za turizem na kmetiji (oz. vinotoč), ob
izpolnjenih pogojih naštetih v točkah od a) do f) in pod pogojem, da ima
investitor registrirano dejavnost turizma na kmetiji; |
|
|
a) da velikost in reliefna uravnanost gradbene parcele
omogočata zagotavljanje potrebnih spremljajočih ureditev (parkirišča,
pomožni objekti ipd.) brez večjih preoblikovanj terena, ki bi zahtevala
izvedbo opornih zidov, višjih od 1 m, |
|
|
b) da je prostor vizualno neizpostavljen, |
|
|
c) da se lahko objekt oziroma sklop objektov uredi na
način tradicionalnih kmetij (razpršenih po vinogradniških pobočjih v
tradicionalnem vzorcu), |
|
|
d) da je investitor lastnik zadostnih površin
kmetijskega zemljišča (vinogradi, sadovnjaki – najmanj 20 a), |
|
|
e) da je prostor v neposredni okolici obstoječih
objektov, |
|
|
f) da je predviden poseg skladen s presojo občinskega
urbanista. |
|
|
8. člen |
|
|
Na območjih kmetijskih zemljišč je poleg primarne rabe
dopustno še: |
|
|
– vzdrževanje in obnova obstoječih legalno zgrajenih
objektov; |
|
|
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega
prometa; |
|
|
– gradnja objektov za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
|
|
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje
komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav – podzemno ter
poljskih poti; izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav,
če niso možne alternativne rešitve; |
|
|
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak; |
|
|
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih
in drugih nesrečah; |
|
|
– agrooperacije, ki so opredeljene v prostorskem planu
občine; |
|
|
– spremembe reliefa, ki ne spremenijo krajinske slike
območja in izravnave terena v smislu izboljšanja možnosti za kmetijsko
pridelavo, s tem da je potrebno humusni sloj pred zasipanjem odstraniti
in deponirati ter ga nato uporabiti za vrhnji sloj izravnave; |
|
|
– gradnja gospodarskih objektov, ki služijo neposredni
kmetijski proizvodnji (kozolci, skednji), če za to ni možno uporabiti
zemljišč znotraj naselij; |
|
|
– gradnja objektov in naprav za namen vodooskrbe in
vodnogospodarske ureditve; |
|
|
– način obdelave v skladu z novimi tehnologijami,
vendar je treba na večjih kompleksih kmetijskih površin zagotoviti
ohranitev prvin krajinske zgradbe teh območij (izmenjavanje različnih
kultur, vzdrževanje gozdnega roba, parcelna struktura, členjenost
obdelovalnih površin); |
|
|
– sekanje drevesnih živih mej in osamelih dreves v
obsegu, ki bistveno ne spreminja prostorske in ekološke pestrosti; |
|
|
– zaščita kmetijskih površin pred divjadjo s
postavitvijo ograj (električni pastir, žična ograja), ki pa ne sme biti
vidno moteča in ne sme prekiniti ustaljenih migracijskih poti
prostoživečih divjih živali; |
|
|
– uvedba pašništva (drobnica in govedo) v območjih,
kjer ni mogoče zagotoviti nadaljnje njivske pridelave in travništva; |
|
|
– prepovedano je vnašanje protivetrnih zaščit in živih
mej iz iglavcev. Gozdni rob ob obdelovalnih površinah in ob naseljih je
treba vzdrževati. Zagotavljati je potrebno večnamenskost kmetijstva in
ga povezovati s turizmom in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
spodbujati je potrebno alternativne oblike kmetovanja, predvsem
biološki, sonaravni, ekstenzivni način kmetovanja. |
|
|
9. člen |
|
|
Na gozdnih območjih je poleg primarne rabe dopustno še: |
|
|
– vzdrževanje in obnova legalno zgrajenih objektov na
lokacijah, ki so dobro dostopne in niso vidno izpostavljene, dimenzije,
razmerja in materiali pa naj povzemajo značilnosti tradicionalnih
objektov v teh območjih. Lovske opazovalnice naj bodo v celoti lesene; |
|
|
– postavitev nadstrešnic ob postajališčih javnega
prometa; |
|
|
– gradnja objektov za potrebe raziskovalne in
študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); |
|
|
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje
komunalnega, energetskega in TK omrežja in naprav – podzemno ter
poljskih poti; izjemoma je dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav,
če niso možne alternativne rešitve, |
|
|
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak; |
|
|
– gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih
in drugih nesrečah; |
|
|
– v območju gozdov z močneje poudarjeno varovalno in
biotopsko funkcijo je potrebno zagotoviti stalno zastrtost gozdnih tal,
naravno obnavljanje sestojev, razgibano zgradbo in ugoden razvoj vsem
manjšinskim ekosistemom ter ohraniti primerne gozdne razmere za ogrožene
in redke živalske vrste; |
|
|
– v predelih s poudarjeno biotopsko funkcijo je
potrebno izvajanje gozdnogospodarskih ukrepov pomakniti v letna obdobja,
v katerih se živalskim vrstam, zaradi katerih ima določen predel
poudarjeno biotopsko funkcijo, čim manj škodi. V območjih s poudarjeno
varovalno in biotopsko funkcijo se je potrebno izogibati gradnji
infrastrukturnih in drugih objektov; |
|
|
– goloseki niso dovoljeni, vsi ostali posegi pa le po
predhodnem mnenju in ob soglasju Zavoda za gozdove RS. Upoštevajo se
omejitve pri gospodarjenju z gozdovi in poseganju vanje, na območju
Krajinskega parka Lahinja so določene v »Odloku o razglasitvi
Krajinskega parka Lahinja» (SDL, št. 3/88) in »Odloku o spremembah in
dopolnitvah odloka o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja» (Uradni list
RS, št. 73/98). |
|
|
10. člen |
|
|
Na širše zavarovanih območjih, naravnih vrednotah,
ekološko pomembnih območjih (EPO) in habitatnih tipih (HT): |
|
|
Veljajo varstveni režimi, varstvene in razvojne
usmeritve ter pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot, navedeni v
Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-2000
in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-1990,
dopolnjen 2002/1, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo
mesto, novembra 2002 in odloka o razglasitvi KP Lahinja. |
|
|
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE GRADENJ |
|
|
11. člen |
|
|
Območja, ki so namenjena poselitvi so razvrščena v morfološke enote: |
|
|
– območja za stanovanja “S”, |
|
|
– območja za stanovanja, kmetijstvo in turistično dejavnost na
kmetiji “SK”, |
|
|
– območja za jedro naselja ter centralne in oskrbne dejavnosti “J”, |
|
|
– območja za stanovanja in obrt “SO”, |
|
|
– območja za kmetijsko proizvodnjo “KP”, |
|
|
– območja za cerkev in pokopališče “CP”, |
|
|
– območja za rekreacijo, športna igrišča in turizem “R”, |
|
|
– območja parkirišč “Pa”, |
|
|
– obstoječa območja državnega pomena “OB”, |
|
|
– območja predvidenih občinskih lokacijskih načrtov “OLN”, |
|
|
– območja za turizem “Tu”. |
|
|
Na območjih za stanovanja “S” se dovolijo stanovanjska
namembnost ter pomožni objekti. Dovolijo se gradnje novih in nadomestnih
stanovanjskih objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije,
odstranitve in spremembe namembnosti za stanovanja ter prenove
obstoječih objektov, vključno z nadzidavami in prizidavami. Dejavnosti
in objekti, ki motijo bivanje, niso dopustni. |
|
|
Na območjih za stanovanja, kmetijstvo in turistično
dejavnost na kmetiji “SK” se poleg objektov, ki so dovoljeni v območju
“S”, dovolijo spremembe namembnosti stanovanjskih oziroma gospodarskih
objektov za opravljanje domače obrti in za turizem na kmetiji ter
gradnje objektov za potrebe kmetijske dejavnosti. Dovolijo se mirne
poslovne dejavnosti (uslužnostna obrt ipd.). |
|
|
Na območjih za jedro naselja ter centralne in oskrbne
dejavnosti “J” se poleg objektov, ki so dovoljeni v območjih “S” in
“SK”, dovolijo gradnje novih ter spremembe namembnosti obstoječih
objektov za potrebe osnovne preskrbe prebivalcev, gostinske dejavnosti,
storitvenih, kulturnih in šolskih dejavnosti ter za potrebe domače obrti
– ob pogoju, da je na gradbeni parceli možno zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest. Na teh območjih so dovoljene ureditve jedra naselja,
osrednjega simbolnega dela naselja, v katere spadajo ureditve za potrebe
javnih prireditev in druženje prebivalcev ter osrednje zelene ureditve
in podobno. |
|
|
Na območjih za stanovanja in obrt “SO” se poleg
objektov, ki so dovoljeni v območju “S” in “SK”, dovoli gradnja novih
ter spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe obrtnih
dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, predpisane za bivalna okolja in
imajo zagotovljeno ustrezno čiščenje in odstranjevanje odpadnih vod. |
|
|
Na območju za kmetijsko proizvodnjo “KP” se ohranja
oziroma vzpostavi kmetijska proizvodna dejavnost, ki vključuje
proizvodne objekte in površine omejenih gabaritov. Objekti se lahko
koncipirajo, dogradijo ali rekonstruirajo po pogojih, ki veljajo za
gospodarske ali obrtne objekte, pri čemer je treba upoštevati posebne
pogoje za omilitev vplivov na bivalno in drugo okolje in ustrezno
integracijo območja v naselja. |
|
|
Območja za cerkev ter cerkev in pokopališče “CP” se
ohranjajo, dovolijo se širitve pokopališča in gradnja poslovilnih
objektov ter druge pripadajoče ureditve (parkirišča ipd.), pri čemer pa
je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča ter umeščenost
v širši prostor in se čimbolj prilagajati reliefnim značilnostim
prostora. |
|
|
Na območjih parkirišč “Pa” se dovoli ureditev večjih,
javnih površin za parkiranje za potrebe večjih javnih prireditev in
turističnih ter drugih obiskov naselij. Tu se dovolijo spremljajoče
ureditve – urbana oprema (prostori za sedenje, informacijske točke,
robne ali vmesne zasaditve ipd.) in postavitev začasnih objektov. |
|
|
Na območjih za rekreacijo, športna igrišča in turizem
“R” se dovoli ureditev površin za rekreacijo, šport in turizem v
povezavi z rekreacijo. V urbanem okolju se dovoli preoblikovanje
prostora (reliefa) in trajnejše ureditve (postavitev servisnih
objektov). |
|
|
Na obstoječih območjih državnega pomena, (obstoječa
območja vojske in blagovnih rezerv, ki se lahko prestrukturirajo) “OB”
se dovoli ohranitev obstoječih dejavnosti ter gradnje nadomestnih
objektov, vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nadzidave in odstranitve
objektov ter spremembe namembnosti v okviru okoljsko neobremenilnih
dejavnosti v obstoječih objektih. V primeru večjih sprememb je potrebna
priprava izvedbenega prostorskega akta (lokacijskega načrta). |
|
|
Na območjih predvidenih občinskih lokacijskih načrtov
“OLN” se do sprejema občinskega lokacijskega načrta gradnje ne dovolijo.
Dovolijo se le vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ne pa tudi spremembe
namembnosti. |
|
|
Na območjih za turizem “Tu” – grad Turn, domačija
Butoraj 7- so dovoljene adaptacije, vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter
dozidave objektov in spremembe namembnosti za potrebe turizma in
bivanja, dovoli se postavitev gospodarskih objektov za potrebe turizma
(npr. konjušnica), ni pa dovoljena postavitev gospodarskih objektov, ki
bi služili le kmetijski proizvodnji. Vse ureditve se dovolijo v skladu s
pristojnima službama za varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot.” |
|
|
12. člen |
|
|
Odprti prostor |
|
|
Območja gradenj so razvrščena v morfološke enote: |
|
|
območja za cerkev in pokopališče “CP”, |
|
|
območja vinogradniške poselitve “V”, |
|
|
območja za rekreacijo, športna igrišča in turizem “R”, |
|
|
območja za kmetijsko proizvodnjo “KP”, |
|
|
območja pridobivanja mineralnih surovin “MS”. |
|
|
Območja za cerkev ter cerkev in pokopališče “CP” se
ohranjajo, dovolijo se širitve pokopališča in gradnja poslovilnih
objektov ter druge pripadajoče ureditve (parkirišča ipd.), pri čemer pa
je treba upoštevati logiko obstoječe zasnove pokopališča ter umeščenost
v širši prostor in se čimbolj prilagajati reliefnim značilnostim
prostora in upoštevati usmeritve in pogoje pristojne kulturnovarstvene
službe. |
|
|
Na območjih vinogradniške poselitve “V” (vzorec
tradicionalne razpršene gradnje) se dovoli gradnja gospodarskih objektov
(zidanic, kleti) omejenih gabaritov, vendar ob pogoju zadostnih površin
kmetijskega zemljišča (najmanj 15 a). Le izjemoma se (po pogojih 7.
člena tega odloka) dovoli sprememba namembnosti gospodarskega objekta v
turizem na kmetiji (oz. vinotoč) oziroma gradnja takih objektov.
Dovolijo se adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov. |
|
|
Na območjih za rekreacijo, športna igrišča in turizem
“R” se dovoli ureditev površin za rekreacijo, šport in turizem v
povezavi z rekreacijo v naravnem okolju. Te ureditve naj v naravnem
okolju predvsem izkoriščajo danosti lokacije (dovolijo se manjša
preoblikovanja reliefa). Nadkritje športnih površin in postavitev
servisnih objektov se dovoli skladno s presojo občinskega urbanista. |
|
|
Na območju za kmetijsko proizvodnjo “KP” se ohranja
oziroma vzpostavi kmetijska proizvodna dejavnost, ki vključuje kmetijske
objekte in površine. Objekti se koncipirajo, dogradijo ali
rekonstruirajo po pogojih, ki veljajo za gospodarske ali obrtne objekte.
Pri tem je treba upoštevati posebne pogoje za omilitev vplivov na
naravno okolje in ustrezno integracijo območja v odprti prostor. |
|
|
Na območjih pridobivanja mineralnih surovin “MS” je
treba zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu s predvideno
namensko rabo in po pogojih 27. člena tega odloka. Pred morebitnim
odpiranjem novih ali širitvijo opuščenih površinskih kopov v posameznih
nahajališčih je treba opraviti detajlne geološke raziskave. |
|
|
V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
IN DRUGIH UREDITEV |
|
|
13. člen |
|
|
A) Črnomaljski ravnik |
|
|
– arhitektura stanovanjskih, turističnih in
gospodarskih ter pomožnih objektov mora slediti tipiki obstoječih stavb
(prostorska razmestitev, gabariti, proporci, slemena in nakloni streh,
materiali, barve); |
|
|
– stare, še ohranjene objekte, je treba ohranjati in
prenavljati; |
|
|
– dovolijo se spremembe namembnosti obstoječih
(opuščenih) hiš in gospodarskih objektov ter prenova objektov, vendar ob
pogoju, da se izgled objektov bistveno ne spremeni oziroma da se pri
spremembah izgleda upoštevajo pogoji za arhitekturno oblikovanje,
našteti v nadaljevanju; |
|
|
– izjemoma se v območjih strnjenih delov vasi,
usklajeno s tradicionalno parcelacijo, dovolijo vrstne stanovanjske hiše
v manjšem obsegu. Postavitev novih večstanovanjskih objektov se ne
dovoli, dovoli pa se preureditev obstoječih objektov večjih gabaritov v
večstanovanjske objekte. |
|
|
Oblikovanje vstopov v naselja in robov naselij: |
|
|
– obstoječe izpostavljene objekte in degradirana
območja na robovih naselij je potrebno obdati s sadnim drevjem ali
drugimi avtohtonimi vrstami drevja; |
|
|
– novogradnje na robovih naselij se omejujejo,
oblikovane pa morajo biti tako, da ne bodo moteče vplivale na veduto,
temveč jo bodo ustrezno dopolnjevale oziroma sanirale (nižji gabariti,
temnejše fasade, vmesna in robna avtohtona ozelenitev), kar je posebej
pomembno v naseljih ob ali v Krajinskem parku Lahinja in v drugih
vedutno izpostavljenih naseljih. |
|
|
14. člen |
|
|
Volumni objektov in strehe: |
|
|
Gabariti novih objektov naj bodo čim bolj usklajeni s
tradicionalnimi v tem prostoru. To velja tudi za prizidke k obstoječim
objektom, ki naj se načrtujejo tako, da bo končni volumen usklajen s
tradicionalnimi v tem prostoru. Nekakovostne suburbane objekte je treba
prenavljati in prilagajati tradicionalni, kakovostni sodobni ruralni
oziroma kakovostni sodobni tipologiji skladno s 5. členom tega odloka,
kar vključuje tudi gradnjo prizidkov. Ti ne smejo presegati višinskega
gabarita obstoječega objekta, končni volumen objekta mora upoštevati
pogoje, naštete v nadaljnjih alineah tega člena. V območjih prevladujoče
suburbane tipologije se dovolijo odstopanja skladno s presojo občinskega
urbanista. Objekti se uredijo pod naslednjimi pogoji: |
|
|
– stanovanjski objekti: višina do največ klet,
pritličje, izjemoma nadstropje (v strmih legah), mansarda s kolenčnim
zidom skritim pod kapjo. Tlorisno razmerje naj bo vsaj 1:1,4; streha naj
bo simetrična dvokapnica, naklon strehe naj bo 38–45°, čopi in strešne
frčade se dovolijo v območjih, kjer so običajni in v izrazito vetrovnih
območjih. Skladno s presojo občinskega urbanista se dovolijo odstopanja
od strmega naklona v primeru sodobno oblikovanih objektov, kjer se lahko
uredi ravna, dvokapna ali enokapna streha, lahko tudi kombinacija ravne
in dvokapne oziroma enokapne strehe. |
|
|
– gospodarska poslopja: višina do največ (klet),
pritličje in podstrešje, tlorisno razmerje naj bo vsaj 1:2; naklon
strehe 38-45°, dovolijo se vmesne ravne strehe oziroma nadkritja. Čopi
se dovolijo v območjih, kjer so običajni in v izrazito vetrovnih
območjih. Dovolijo se odstopanja od strmega naklona v primeru objektov
velikih dimenzij, če lokacija ni vizualno izpostavljena in kadar se
gospodarski objekt uredi poenoteno s stanovanjskim objektom, ki mu
pripada. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona
(20–30°). Gospodarski objekti, ki se postavljajo v sklop obstoječih, naj
se po dimenzijah in naklonu prilagajajo obstoječim. Dovolijo se
gospodarski objekti večjih višinskih gabaritov, vendar le v primerih, ko
je to nujno zaradi funkcioniranja gospodarskega objekta, kadar objekt ni
vizualno izpostavljen oziroma je dobro zakrit s terenom in vegetacijo. |
|
|
– poslovni objekti, obrtne in proizvodne delavnice ter
drugi javni objekti: veljajo enaka določila kot za stanovanjske objekte,
s tem, da naj bo tlorisno razmerje vsaj 1:1,2, višina lahko obsega
pritličje in nadstropje, če objekt zaradi tega ne bo vidno izpostavljen
in to ne bo v neskladju s skupnimi pogoji za gradnje in druge ureditve.
Strešne frčade se ne dovolijo. Čopi se dovolijo v območjih, kjer so
običajni in v izrazito vetrovnih območjih. Skladno s presojo občinskega
urbanista se dovolijo odstopanja od strmega naklona v primeru sodobno
oblikovanih objektov, kjer je to potrebno zaradi funkcionalnih zahtev
dejavnosti V teh primerih se lahko uredi ravna streha, lahko pa tudi
enokapna streha nižjega naklona (20–30°) ali kombinacija ravne in
dvokapne strehe. |
|
|
– pomožni objekti: višina je pritličje; naklon strehe
in vrsta kritine naj bosta enaka kot na stanovanjskem objektu. Dovolijo
se odstopanja od strmega naklona v primeru sodobno oblikovanih objektov,
kjer se lahko uredi ravna ali enokapna streha z minimalnim naklonom.
Čopi in strešne frčade niso dopustne. Postavitev pomožnega objekta ne
sme načenjati vaškega roba ali ovirati manipulacije na dvorišču. Za
pomožne objekte, s katerimi se (skladno z ZGO-1) opravlja dejavnosti
kmetijstva, naj upoštevajo določila za gospodarska poslopja. |
|
|
– Za vse strehe velja, da morajo biti strešine v istem
naklonu (razen na frčadah) in da mora sleme potekati v smeri daljše
stranice objekta. Na objektih, kjer so dovoljene frčade, te ne smejo
presegati slemena strehe, lahko so pravokotne (dvignjene). 2 3Kritina
naj bo opečna rdeča (opečni zareznik, druga podobna kritina) ali
grafitno siva oziroma temno rjava. Ne dovolijo se svetle in bleščeče
kritine. |
|
|
Opomba: Za objekte posebne tipologije in namembnosti –
začasni objekti: kioski ipd, avtobusna postajališča ipd., je dovoljena
enokapna ali ravna streha, lesene ali druge montažne fasade, enostavno
oblikovanje (tipološko svojstveno). |
|
|
15. člen |
|
|
Fasade in odprtine |
|
|
– fasade naj bodo svetle; v tradicionalni, lahko tudi
sodobno koncipirani izvedbi; |
|
|
– razmerja in velikosti fasadnih odprtin na objektu
morajo biti usklajena; |
|
|
– glavna fasada naj bo načeloma na vzdolžni strani
objekta in ima lahko poudarjen vhod ali gank (v primeru postavitve
objekta prečno na komunikacijo je lahko glavna fasada na prečni, ožji
stranici objekta); |
|
|
– objekt je lahko horizontalno in vertikalno členjen,
odprtine naj bodo pri stanovanjskih objektih načeloma pokončne oblike; |
|
|
– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah,
rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov je potrebno ohranjati
kakovostna razmerja, materiale, detajle, ki so že na objektu. Če se
spreminjajo, jih je potrebno usklajeno spremeniti na celotnem objektu; |
|
|
– fasade naj bodo ometane, omet naj bo v svetlih
oziroma zemeljskih barvah in je lahko tudi dvobarven; |
|
|
– fasade so lahko tudi lesene in zidane s kamnom, v
bolj urbanih okoljih pa tudi iz sodobnih materialov in oblog (steklene,
kovinske ipd.), vendar naj bodo po barvah usklajene z drugimi
predpisanimi fasadami (v svetlih in zemeljskih barvah); |
|
|
– zatrepi gospodarskih objektov in ograje balkonov naj
bodo leseni – širše, vertikalno postavljene deske; |
|
|
– balkoni se dovolijo izjemoma, če ni možna druga
rešitev in če se s tem poboljšajo bivalni pogoji. Namesto balkonov naj
se oblikujejo ganki ali lože (umaknjene z linije fasade v notranjost); |
|
|
– na originalnih objektih se naj ohranja stare oblike
fasadnih elementov; |
|
|
– pri novih objektih se uporabijo tradicionalni
materiali obravnavanega območja, posebej v območjih ohranjenih
kakovostnih starih objektov; |
|
|
– fasadne obloge iz ploščic in slike na fasadah
načeloma niso dovoljene. |
|
|
16. člen |
|
|
B) Kočevski Rog in vinogradniška območja zahodno od
Črnomlja |
|
|
– Ohranjene hise, stare kamnite zidanice z lesenim
nadstropjem in lesene hrame je treba obnoviti na tradicionalen način,
pri tem pa uporabiti le osnovne materiale (klesan kamen, navadna opeka,
rezan les; polkrožna bruna se ne dovolijo, les naj bo nebarvan ali temno
rjave barve – rdečkasti toni niso dovoljeni. Upoštevati je treba
tradicionalno tipologijo; |
|
|
– v tem območju se po pogojih 7. člena tega odloka v
območju razpršene gradnje dovolijo predvsem gospodarski objekti –
zidanice, v območjih vasi pa tudi drugi objekti, |
|
|
– na gradbeni parceli zidanice ni možna postavitev
pomožnih objektov, razen brajd in opornih zidov – le-teh v primeru, ko
ni možno drugače urediti naklona zemljišča; |
|
|
– objekti se postavljajo ob poteh, upoštevajoč
konfiguracijo terena, in sicer vzdolžno ob poteh, kadar je to
prevladujoči in kakovosten (tradicionalen) vzorec pozidave v bližnjem
območju in prečno na poti, kadar je to prevladujoči in kakovosten
(tradicionalen) vzorec pozidave v bližnjem območju; |
|
|
– gradbene linije – objekti naj bodo od poti načeloma
odmaknjeni največ 3 m v strmejših legah in največ 5 m v položnejšem
terenu 3 oziroma 5 metrski pasovi vzdolž cest oziroma poti se namenijo
ureditvam dostopov, parkirnih mest, brajd in podobno. |
|
|
17. člen |
|
|
Volumni objektov in strehe |
|
|
– stanovanjski, gospodarski, poslovni objekti: višina
do največ klet, pritličje, izjemoma nadstropje (v strmih legah),
mansarda; tlorisno razmerje naj bo vsaj 1:1,4; streha naj bo simetrična
dvokapnica, naklon strehe naj bo 40–48°, čopi se dovolijo le izjemoma –
le na stanovanjskih objektih in to v območjih, kjer prevladujejo. |
|
|
– za vse strehe velja, da morajo biti strešine v istem
naklonu in da mora sleme potekati v smeri daljše stranice objekta.
Kritina naj bo rdeča (opečni zareznik, druga podobna kritina), lesena,
slamnata. Kritina je izjemoma (če objekt ni poleg kakovostnih avtohtonih
objektov) lahko tudi grafitno siva oziroma temno rjava. Ne dovolijo se
svetle in bleščeče kritine. |
|
|
– objekti naj se, v primeru potrebe po večjih
dimenzijah od običajnih, delijo v več enot oziroma mora biti investitor
lastnik večjega območja vinograda ali sadovnjaka (nad 25 a) ali pa mora
objekt nameniti prostorsko ustrezni javni dejavnosti (npr. turizem na
kmetiji, vinotoč ipd.). Tudi tak objekt naj bo v predpisanem tlorisnem
razmerju 1:1,4, vendar je lahko tudi večjih gabaritov od običajnih,
vendar ne več kot 1,5 krat. |
|
|
– gospodarski objekti – zidanice, hisi in hrami so
lahko višine do največ: |
|
|
a) klet in pritličje, brez kolenčnega zidu, tloris je
lahko največ 6 m x 8 m, |
|
|
b) klet in podstrešje, kolenčni zid je lahko največ
1,40 m, vendar le, če je ta tip zidanice v bližnjem območju prevladujoč
in če je klet s treh strani vkopana, |
|
|
c) objekt ima le vkopano klet, streha je ravna,
prekrita z zemljo in zatravljena, |
|
|
d) hram – pritličje. |
|
|
– Tloris je lahko največ 5 m x 7 m (razen pri
gabaritih pod tč. a) dopustno odstopanje do + 10% in – 20%. Dopustni so
tudi večji gabariti (s faktorjem 1,3) skladno s četrto alineo 7. člena
tega odloka. Popolnoma vkopani deli teh objektov so lahko tudi večji.
Večja odstopanja navzdol se dovolijo pri hramih, pri katerih se dovolijo
tradicionalni gabariti in razmerja; |
|
|
– Streha naj bo simetrična dvokapnica s slemenom po
dolžini objekta, orientacija slemena naj bo vzdolžno s pobočjem ali
pravokotno nanj. To je odvisno od bližnjih kakovostnih oziroma
prevladujočih objektov. Slemena objektov naj bodo vzporedna z njimi; |
|
|
– Naklon strehe od 40 do 48 stopinj. Kritina naj bo
temne barve (kot pri stanovanjskih objektih). Izjemoma so dovoljeni
čopi, če so v bližnjem območju običajni, frčade in balkoni niso
dovoljeni. |
|
|
18. člen |
|
|
Fasade in odprtine |
|
|
– fasade: naj bodo svetle; v tradicionalni izvedbi,
razmerja in velikosti fasadnih odprtin na objektu morajo biti usklajena,
okna naj bodo biti višja kot širša (razmerje 3:2); |
|
|
– glavna fasada naj bo na vzdolžni strani objekta in
ima lahko ima poudarjen vhod ali gank (v primeru postavitve objekta
prečno na komunikacijo je lahko glavna fasada na prečni, ožji stranici
objekta); |
|
|
– objekt je lahko horizontalno in vertikalno členjen,
odprtine naj bodo načeloma pokončne oblike; |
|
|
– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah,
rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov je potrebno ohranjati
kakovostna razmerja, materiale in detajle, ki so že na objektu. Če se
spreminjajo, jih je potrebno usklajeno spremeniti na celotnem objektu; |
|
|
– fasade naj bodo ometane, omet naj bo v svetlih
oziroma zemeljskih barvah; |
|
|
– fasade so lahko delno tudi lesene in obložene s
kamnom; |
|
|
– zatrepi gospodarskih objektov in ograje gankov naj
bodo leseni – širše, vertikalno postavljene deske; |
|
|
– balkoni in ganki se dovolijo na vzdolžnih fasadah; |
|
|
– stare oblike fasadnih elementov naj se ohranja na
originalnih objektih; |
|
|
– pri novih objektih se uporabijo tradicionalni
materiali obravnavanega območja, posebej v območjih ohranjenih
kakovostnih starih objektov; |
|
|
– razen na sakralnih objektih ni dopustna fasadna
obloga iz ploščic, slike na fasadah in podobno; |
|
|
– detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih
tradicionalnih objektov tradicionalni in preprosti, npr. opaž napuščev
iz širših, vertikalno položenih ravnih desk, podobno ograje gankov,
plotov, tlakovanje le na manjših površinah z domačim kamnom ipd.; |
|
|
– pri lesenih objektih je treba uporabiti rezan les;
polkrožna bruna se ne dovolijo, les naj bo nebarvan ali temno rjave
barve – rdečkasti toni niso dovoljeni. |
|
|
19. člen |
|
|
C) Območje med Lahinjo in Kolpo ter suburbano zaledje
Črnomlja |
|
|
Za to območje veljajo enaki pogoji kot za Črnomaljski
ravnik (13. člen), pri čemer pa veljajo še naslednji pogoji: |
|
|
– v naseljih prevladujoče suburbane tipologije se
dovolijo odstopanja od tradicionalne tipologije po določilih 5. člena
tega odloka; |
|
|
– ohranjati je treba kmetijske programe v obstoječih
vaseh; |
|
|
– ohranjati je treba obstoječ razgiban, vrtačast
relief. Dna in strme brežine vrtač se ohranjajo nepozidane. |
|
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE DRUGIH |
|
|
OBJEKTOV IN UREDITEV |
|
|
20. člen |
|
|
Romska naselja Jama, Kanižarica, Čudno Selo in Lokve |
|
|
Dovoli se gradnja gospodarskih in stanovanjskih
objektov omejenih gabaritov. Dovolijo se tlorisni gabariti objektov do 8
m x 12 m, +,- 10% možnega odstopanja ter višina: klet, pritličje in
mansarda. Nadstropje se dovoli le v strmih terenskih razmerah.
Upoštevajo se tudi (V.) merila in pogoji za oblikovanje objektov in
ureditev tega odloka. Objekti naj se postavljajo v urejenih linijah ob
poteh, vezani naj bodo na enostaven dostop. Vstopi v območja se sanirajo
– zasadi se avtohtona vegetacija oziroma ohrani gozdni rob. Obstoječe
objekte je treba dokončati. Po dograditvi objektov je treba okolico
urediti, zatraviti in zasaditi z avtohtonim drevjem. |
|
|
Ograje, urbana oprema |
|
|
– Ograje naj bodo lesene (leseni plotovi po vzoru
tradicionalnih) ali kovinske (mreža) in so dopustne do višine 1,20 m.
Dovoli se tudi uporaba žive meje (nizke grmovnice: gaber, liguster). |
|
|
– namestitev košev za odpadke, klopi, uličnih svetilk,
informativnih panojev in drugih elementov urbane opreme se lahko
postavlja v območjih jeder naselij. |
|
|
– vsi ti elementi morajo biti poenoteni po materialih
in oblikovanju, uporabljajo naj se materiali: les, kamen, kovina, beton. |
|
|
Vrtovi, sadovnjaki, brežine |
|
|
Vrtovi in sadovnjaki med objekti naj se oblikujejo in
obdelujejo na tradicionalen način – steklenjaki ali plastenjaki niso
dovoljeni na izpostavljenih mestih in na območju krajinskega parka.
Brežine naj se utrdijo in ozelenijo, podporni zidovi so dopustni, kjer
brežine ni možno drugače zavarovati in morajo biti zidani z naravnim
kamnom. Če je potrebna večja višina, naj se le-ta prekine z vmesno
brežino. V vinogradniškem območju naj se namesto nadstrešnice, ki se ne
dovolijo urejajo brajde – na lesenih ali drugih transparentnih
konstrukcijah. |
|
|
Javne zelene površine, parki |
|
|
Se ohranjajo oziroma vzpostavljajo na predvidenih
javnih mestih, ki so neurejena ali nepravilno urejena. Za nove zasaditve
se lahko uporabijo le avtohtone drevesne vrste. Dovoljeno je formiranje
linijskih zasaditev ob pomembnejših cestah ali poteh v naseljih ali kot
poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojnim
zavodom za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
Gradbene parcele objektov, dostopi, parkiranje |
|
|
V primeru vrtačastega terena so običajne gradbene
parcele objektov lahko razmeroma velike (1000m2), dna in strme brežine
vrtač se ohranjajo kot nepozidane. Pozidavo je dovoljeno zgoščati na
mestih, kjer to dovoljujejo reliefne razmere (robovi vrtač). V območjih
uravnanega reliefa so gradbene parcele manjše in v celoti izkoriščene
(do 700m2). Dostopi do objekta naj bodo po najkrajši možni poti z javne
poti ali ceste, na tem mestu se uredi prostor za parkiranje (trava,
travne plošče, makadam ali asfalt, izjemoma tlakovanje). Za razmejitev
med parcelami naj se postavljajo leseni plotovi po vzoru tradicionalnih,
ozelenitev z živicami in pasovi grmovnic ali drevja, izjemoma mreže in
ne zidovi. |
|
|
Rekreacijske površine |
|
|
Na naravno ravnem prostoru oziroma na takem prostoru,
ki ga je možno primerno urediti brez večjega preoblikovanja reliefa, se
lahko uredijo travnata igrišča, šotorišča. Druga igrišča in ureditve za
rekreacijo, ki zahtevajo večja preoblikovanja reliefa in tlakovanja
oziroma druge ureditve (asfaltirane površine, postavitev servisnih
objektov, priključitev na infrastrukturo) se uredijo na za to
predvidenih površinah v območjih naselij ali v njihovi neposredni
bližini. V bližini naselij pogostih turističnih obiskov so priporočljive
tudi druge oblike rekreacije (trim steze, sprehajalne peš poti, jahanje,
čolnarjenje). |
|
|
Avtobusna postajališča, parkirišča in druge parterne
ureditve |
|
|
Poenotena avtobusna postajališča se urejajo na
celotnem obravnavanem prostoru. Objekti naj bodo tipski, montažni,
leseni, usklajeni s prostorom in značilno arhitekturo (vendar s
svojstveno tipologijo). Na območju avtobusnih postajališč se zagotavlja
ozelenitve s tradicionalnimi drevesi in namestitev urbane opreme. |
|
|
– Parkirišča naj bodo na neizpostavljenih mestih (na
ravnem terenu) in ozelenjena z avtohtonim zelenjem. |
|
|
– Druge javne ureditve naj bodo usklajene in
poenotene; javne površine naj bodo tlakovane (naravni kamen, les, prod
ipd.). V območjih, ki so opremljena z javno razsvetljavo, naj se uporabi
enoten tip (cestne ali ulične) svetilke ter druge ulične opreme (klopi,
koši za smeti). |
|
|
– V obstoječih naseljih se dovoli ureditev parkirnega
mesta za tovorna (gospodarska) vozila le v območjih za stanovanja in
obrt (SO). Večja parkirišča (3PM) za tovorna (gospodarska) vozila se
lahko uredijo le v okviru večjih obrtnih območij, ki se urejajo
kompleksno (z lokacijskim načrtom). |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO |
|
|
IN ENERGETSKO UREJANJE TER ZVEZE |
|
|
21. člen |
|
|
Cestno omrežje |
|
|
Pri gradnjah je potrebno upoštevati naslednjo
zakonodajo, normative in predpise: |
|
|
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97); |
|
|
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS,
št. 30/98); |
|
|
– Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list
RS, št. 33/98); |
|
|
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni
opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00); |
|
|
– Tehnični normativi za projektiranje in opremo
mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991); |
|
|
– Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in
regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03); |
|
|
– Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS,
št. 14/99); |
|
|
– JUS-i za cestogradnjo; |
|
|
– JUS-i za materiale uporabljene v cestogradnji. |
|
|
Poleg tega je treba pri gradnjah v območju državnih
cest upoštevati še pogoje: |
|
|
– Varovalni pas državnih cest se določi v skladu s 47.
členom zakona o javnih cestah. Investitorji morajo na podlagi ustrezno
pripravljene dokumentacije pridobiti projektne pogoje in mnenje s strani
upravljavca Direkcije RS za ceste za poseg v varovalni pas in cestno
telo državne ceste. |
|
|
– Priključevanje obravnavanih objektov na
kategorizirane ceste: vsi objekti se na te ceste praviloma navezujejo
preko obstoječih cestnih priključkov. Za morebitno gradnjo novih cestnih
priključkov na kategorizirane ceste oziroma za rekonstrukcijo obstoječih
cestnih priključkov je investitor dolžan pred izdajo gradbenih dovoljenj
pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste v smislu 54. člena zakona o
javnih cestah. |
|
|
– Na celotni trasi državnih cest se mora predvideti
ustrezna vertikalna in talna prometna signalizacija v skladu s
Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
(Uradni list RS, št. 46/00) in zakona o varnosti cestnega prometa
(Uradni list RS, št. 30/98). |
|
|
– Meteorne in druge odpadne vode z objektov, parcel in
zunanjih ureditev je potrebno projektirati tako, da le-te ne bodo
pritekale na cesto oziroma na njej celo zastajale in ne smejo biti
speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. |
|
|
– Za promet pešcev je potrebno predvideti posebne
hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično
ločeni. Elemente za pločnik je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi
tehničnimi predpisi. Za kolesarke steze je potrebno pri nadaljnji
obdelavi predvideti ustrezen koridor. |
|
|
– Pri nadaljnji projektni obdelavi je potrebno
prikazati vse tangence komunalne infrastrukture z državnimi cestami
cesto. |
|
|
– Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v
varovalnem pasu državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene
finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja in podobnega. |
|
|
Za gradnje v območju drugih cest je treba upoštevati
pogoje: |
|
|
– Za gradnje v območju varovalnih pasov drugih cest je
potrebno mnenje upravljavca ceste v skladu z odlokom o občinskih cestah
ali zakonom o javnih cestah ZJC. Glede na kategorijo ceste so širine
varovalnih pasov, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na obe strani
po Odloku o občinskih cestah v občini Črnomelj (Uradni list RS, št.
60/01): LC – lokalne ceste in LK – mestne ceste 8 m, LZ – zbirne mestne
ceste 10 m, JP – javne poti 6 m in javna pot za kolesarje 3 m. |
|
|
– Dostopi morajo biti minimalne širine 4,0 m z
največjim vzponom 3,5%.Meteorne vode z dvorišč in dostopov ni dovoljeno
spuščati na javno cesto, dostope je treba utrditi, vrhnja plast pa mora
biti dodatno utrjena (asfalt ali druga prevleka). |
|
|
– Z vidika zagotovitve varnosti v cestnem prometu je
treba ugotoviti primernost dostopa in pridobiti soglasje upravljavca
ceste. Pri projektiranju se morajo upoštevati veljavni tehnični predpisi
s tega področja. |
|
|
– Ureditve cest v naseljih morajo vključevati tudi
ureditev obcestnega prostora, ki je namenjen pešcem (peščene ali
tlakovane površine, urejeno zelenje, ograje...). Ob vstopnih točkah v
Krajinski park Lahinja je potrebno zagotoviti parkirne površine za
avtobuse in osebne avtomobile. |
|
|
– Če se ali se bo v objektu opravljala dejavnost, se
morajo urediti parkirišča. Njihovo število je odvisno od dejavnosti in
predvidenega števila zaposlenih. Praviloma morajo biti zagotovljena na
gradbeni parceli objekta. Pri tem je treba upoštevati Temeljne predpise
o projektiranju mestih prometnih površin – Mirujoči promet. |
|
|
Železniško omrežje |
|
|
Pri gradnjah in drugih ureditvah je treba upoštevati
predpise s tega področja in pridobiti soglasje upravljavca. |
|
|
Letalski promet |
|
|
Območje Občine Črnomelj se nahaja v »kontrolni coni
CTA – Dolsko«. Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije,
naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve
terena za ceste, kanale in podobno. |
|
|
Zunaj cone letališča štejejo za ovire: |
|
|
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke
letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali
višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od
referenčne točke letališča; |
|
|
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo
izven kroga iz prejšnje točke in ki so višji od 30 m in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 m; |
|
|
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več
kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so
napeti med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m; |
|
|
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in
naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m,
če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških
prog, visokonapetostnih vodov ipd. |
|
|
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov,
ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je
potrebno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za
civilno letalstvo k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa
je potrebno ustrezno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
|
22. člen |
|
|
Komunalna infrastruktura |
|
|
Pri gradnjah je potrebno upoštevati sprejete odloke in
tehnične pravilnike o komunalni infrastrukturi v Občini Črnomelj. |
|
|
Oskrba s pitno vodo |
|
|
Obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na
javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in zahtevami upravljavca
vodovoda. V primerih, ko ni mogoče zagotavljati pitne vode, se izvedejo
higienske kapnice. Le-teh ni dovoljeno predvideti v primeru kompleksnih
gradenj. Pri načrtovanju in gradnji vodovodnega omrežja je treba
upoštevati potrebe po požarni vodi skladno s predpisi s tega področja.
Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost
obstoječih vodov. Zahteve za dopolnitev, posodobitev omrežja in
zamenjavo pripravi upravljavec vodovoda. |
|
|
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda |
|
|
Neonesnažene meteorne vode je mogoče odvajati
neposredno na teren, v ponikalnice, v naravni ali grajeni odvodnik tako,
da s tem ni povzročena erozija in plazenje zemlje, ter da s tem niso
ogroženi vodnogospodarski in drugi objekti ter stabilnost naravnih in
umetnih strug vodotokov. |
|
|
Fekalne odpadne vode je treba priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisanim režimom upravljavca
kanalizacije. Kjer javne kanalizacije ni, je treba za odvajanje fekalnih
odpadnih voda zgraditi neprepustne greznice brez pretoka v ponikalnice
oziroma vodotoke. |
|
|
Tehnološke odpadne vode je treba očistiti do
predpisane stopnje za izpust v javno kanalizacijo, ponikalnico oziroma
vodotok. Živalske iztrebke, tako gnoj kot gnojevko, je treba skladiščiti
v ustrezno zgrajenih gnojiščih in jamah oziroma lagunah za gnojevko in
gnojnico. Če se v objektu odvija dejavnost in se uporablja tehnološka
voda, je potrebno le-to očistiti do take mere, da se lahko izpusti v
vodotok. V tem primeru mora investitor pridobiti predhodno mnenje
upravljavca in urediti odvod skladno s Strokovnim navodilom o tem,
katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in dopustnih
temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85). Izpust meteornih voda s
parkirišč je dovoljen v ponikovalnico zgolj preko lovilcev olj. |
|
|
Komunalni in drugi odpadki |
|
|
Če je objekt zgrajen v območju, kjer je organizirano
zbiranje in odvoz odpadkov, mora investitor nabaviti kontejner in
odpadke zbirati skladno z navodili komunalnega podjetja, pristojnega za
odvoz odpadkov. Komunalni odpadki iz območij brez odvoza odpadkov se
morajo odlagati v kontejnerje v območjih z urejenim odvozom. Kontejnerji
morajo biti postavljeni na utrjeni površini, na prometno dostopnem
mestu, vendar izven cest in ne na območjih kakovostnih vedut. Pri
opredelitvi končne dispozicije posebnih odpadkov je potrebno upoštevati
veljavne predpise s tega področja. |
|
|
Ogrevanje |
|
|
Objekti, ki bodo ogrevani na tekoče gorivo, morajo
imeti predvideno hrambo goriva v dvoplaščnih vkopanih cisternah,
opremljenih s predpisanimi kontrolnimi in varnostnimi napravami, ali
enoplaščnih cisternah, ki bodo vgrajene v lovilne posode ali prostor v
objektu, ki bo izveden kot lovilna posoda. |
|
|
Pri gradnji gospodarskih objektov in objektov, kjer se
bo odvijal proizvodni proces, je potrebno hrambo naftnih derivatov,
kemikalij in drugih nevarnih snovi urediti tako, da bosta voda in okolje
ustrezno zavarovana pred onesnaženjem. Na vinogradniških območjih se
cisterne za plin lahko locirajo le v objekte ali pa morajo biti v celoti
vkopane. |
|
|
23. člen |
|
|
Energetska infrastruktura |
|
|
Oskrba z električno energijo |
|
|
Za obstoječe in predvidene povezave z
visokonapetostnimi daljnovodi je potrebno rezervirati oziroma upoštevati
daljnovodne koridorje. Gradnja novih objektov, naprav, prizidav in
nadzidav v območju daljnovodnih koridorjev ni možna. |
|
|
V primeru načrtovanja novih naselij, obrtnih con
oziroma objektov, za katere se predvideva potreba po priključitvi na
elektroenergetsko omrežje, je potrebno rezervirati koridor za izgradnjo
visokonapetostnih nadzemnih oziroma podzemnih vodov ter na koncu teh
koridorjev predvideti prosto lokacijo za izgradnjo transformatorske
postaje. Lokacija mora biti čim bližje bodočim uporabnikom in dostopna z
vozili. |
|
|
Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma izgradnjo
novih elektroenergetskih naprav in vodov, ki jo predvidi Občina
Črnomelj, se je potrebno predhodno uskladiti s podjetjem Elektro
Ljubljana, PE Novo mesto in PE Kočevje. Vsa dela v zvezi z
elektroenergetskimi napravami in vodi izvede omenjeno podjetje, in sicer
po predhodnem naročilu in na stroške investitorja. |
|
|
Pri izvedbi novih priključkov je treba upoštevati
predpise s tega področja in predhodno pridobiti energetsko soglasje.
Električne vode nizke napetosti se v največji meri izvede podzemno. |
|
|
Telefonsko in drugo telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Gradnja novih objektov, naprav, prizidav in nadzidav v
območju koridorjev telekomunikacijskega omrežja ni možna. V primeru
načrtovanja novih naselij, obrtnih con oziroma objektov, za katere se
predvideva potreba po priključitvi na telekomunikacijsko omrežje, je
potrebno rezervirati koridor za izgradnjo vodov. |
|
|
Za vsako prestavitev, pokablitev oziroma izgradnjo
novih telekomunikacijskih vodov, ki jo predvidi Občina Črnomelj, se je
potrebno predhodno uskladiti s pristojnim podjetjem. Pri izvedbi novih
priključkov je treba upoštevati predpise s tega področja in predhodno
pridobiti telekomunikacijsko soglasje. |
|
|
Objekti omrežja mobilne telefonije se lahko
postavljajo ob naslednjih pogojih: |
|
|
– lokacija oddajnika ne sme biti vizualno
izpostavljena v širših pogledih, temveč naj bo zakrita za avtohtono
vegetacijo, reliefom ipd., |
|
|
– dostopi do oddajnikov naj se navezujejo na obstoječe
ceste, poti in poljske poti, |
|
|
– postavitev oddajnikov v bližini ali v naselja je
treba načrtovati ob upoštevanju pogojev za urejanje posameznega naselja
(v strokovnih podlagah k tem PUP). |
|
|
– vsi novi elektro in TK vodi se morajo na območju
naselij voditi pod zemljo. Izjema so območja arheoloških najdišč, za
katera veljajo pogoji po 26. členu tega odloka. |
|
|
24. člen |
|
|
Obramba |
|
|
Za področje obrambe je perspektivno območje Lokve, kot
območje izključne rabe za potrebe obrambe. |
|
|
Blagovne rezerve |
|
|
Opuščeno območje obrambe na območju k.o. Talčji Vrh se
lahko nameni za skladišče naftnih derivatov (za državne blagovne
rezerve). |
|
|
Zaščita in reševanje |
|
|
S področja zaščite in reševanja je potrebno upoštevati
določila 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št.
71/93 in 87/01). Pri tem je potrebno zagotoviti: |
|
|
pogoje za varen umik ljudi in premoženja; |
|
|
potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za
preprečitev širjenja požara; |
|
|
prometne in delovne površine za intervencijska vozila
in oskrbo s požarno vodo. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA POSEGANJE |
|
|
V ODPRTI PROSTOR |
|
|
25. člen |
|
|
Usmeritve in pogoji za varstvo vodnih virov |
|
|
– poseganje na poplavne površine, ki predstavljajo
retencijski prostor, ni dovoljeno; |
|
|
– vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. kakovostni razred,
morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe, |
|
|
– pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je
potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
|
|
– na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedane
dejavnosti in gradnje ter druge ureditve, ki so določene v 84. členu
zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Priobalno zemljišče je
zemljišče, ki meji na vodno zemljišče in sega pri vodah 1. reda 15 m od
roba, pri vodah 2. reda pa 5 m od roba vodnega zemljišča. Priobalna
zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
|
|
– gradnja je omejena tudi na ogroženih območjih, kamor
spadajo poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja. Za vsa ta
območja je treba pri gradnjah in drugih ureditvah upoštevati določila
85. in 89. člena zakona o vodah. |
|
|
– vse gradnje in druge ureditve, ki bi lahko trajno
ali začasno vplivale na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo
samo na podlagi vodnega soglasja. |
|
|
– gradnja objektov v območjih varstvenih pasov zajetih
vodnih virov za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (črpališče Dobliče –
Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje vasi, Črpališča
na Kolpi na Vinici in črpališča v Dobličah, SDL, št. 14/88) mora biti
skladna z zahtevami, ki so predpisane za posamezni varstveni pas. Posegi
niso dopustni v ožjih varstvenih pasovih zajetij, črpališč, površinskih
zbiralnikov za oskrbo s pitno vodo, območij zdravilnih voda, zdravilnega
blata, peska, plinov in na lokacijah potencialnih vodnogospodarskih
ureditev, |
|
|
– izjemoma so dopustni objekti, namenjeni oskrbi s
pitno vodo in ureditve v območjih zdravilnih resursov, ki so namenjeni
izkoriščanju le-teh, in ki so strokovno neoporečno izvedeni. |
|
|
26. člen |
|
|
Usmeritve in pogoji na območjih ohranjanja narave |
|
|
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana
območja se po zakonu o ohranjanju narave-ZON (Uradni list RS, št.
22/03-prečiščeno besedilo) aktivno vključuje v urejanje prostora ter
rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne
dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON-a). |
|
|
1. Na območjih naravnih vrednot (naravne dediščine) in
zavarovanih območij je treba upoštevati naslednje splošne usmeritve: |
|
|
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje in
druge ureditve, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne
okrnijo narave; |
|
|
– načrtovanje gradenj in drugih ureditev mora
temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora; |
|
|
– v največji meri je treba varovati naravne vrednote
(naravno dediščino) na mestu samem; |
|
|
– v postopkih načrtovanja, rabe in izkoriščanje
naravnih dobrin in urejanje prostora, mora pristojni državni ali lokalni
organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje
merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja
alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave; |
|
|
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti
mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po
zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju,
ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON); |
|
|
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat
populacij rastlinskih ali živalskih vrst, mora uporabljati načine,
metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega
stanja vrste (16. člen ZON); |
|
|
2. Za predlagani Regijski park Kočevsko-Kolpa naj se
smiselno upoštevajo usmeritve in conacija parka, opredeljene v študiji »
Regijski park Kočevsko-Kolpa – izhodišča za načrt upravljanja«, ki sta
ga izdelala Uprava RS za varstvo narave in Zavod za gozdove Slovenije,
marca 2001. |
|
|
3. Na drugih naravnih vrednotah oziroma naravni
dediščini in zavarovanih območjih, naj se upoštevajo varstveni režimi,
varstvene in razvojne usmeritve ter pogoji za posamezne zvrsti naravnih
vrednot oziroma naravne dediščine, navedene v Naravovarstvenih smernicah
za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-2000 in družbenega plana Občine
Črnomelj za obdobje od leta 1986-1990, dopolnjen 2002/1, ki jih je
izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, novembra 2002. |
|
|
4. Z vidika biotske raznovrstnosti so predlagana
ekološko pomembna območja (EPO) in habitatni tipi (HT), za katere so
splošne varstvene in razvojne usmeritve podane v Naravovarstvenih
smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-2000 in družbenega plana
Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986-1990, dopolnjen 2002/1, ki jih
je izdelal Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, novembra 2002. |
|
|
5. Z namenom odkrivanja, dokumentiranja in ohranjanja
novih geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot (naravne dediščine)
ter nadzora in opredelitve ustreznega načina varstva le-teh ob odkritju,
so na novo opredeljena območja pričakovanih naravnih vrednot (OPNV).
Kartografske podlage za PP Slovenije, M 1:500.000, MOPE Agencija RS za
okolje, Ljubljana; februar 2002. |
|
|
6. Za vse posege, ki bi lahko ogrozili biotsko
raznovrstnost, naravne vrednote (naravno dediščino) ali zavarovana
območja, podano v Naravovarstvenih smernicah (ZRSVN, OE Novo mesto,
november 2002), je po 104. in 105 členu zakona o ohranjanju narave
(Uradni list RS, št. 22/03-prečiščeno besedilo) potrebno pridobiti
pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, dovoljenje za poseg v
naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki
ju izda MOPE. |
|
|
7. Naravovarstvene smernice in kartografske priloge
Naravovarstvenih smernic (TTN M 1:5000) prikazujejo objekte in območja
naravnih vrednot (naravne dediščine), širša zavarovana območja, ekološko
pomembna območja in habitatne tipe. |
|
|
27. člen |
|
|
Usmeritve in pogoji za varstvo kulturne dediščine |
|
|
Za presojo vplivov na nepremično kulturno dediščino je
v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št.
7/99), v nadaljevanju tudi ZVKD, potrebno upoštevati »Strokovne zasnove
varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin planskih aktov Občine Črnomelj«, v nadaljevanju tudi SZ, ki jih
je izdelal ZVKDS, OE Novo mesto. |
|
|
Pomembnejša kulturna dediščina (PKD) na območju: |
|
|
Naklo v Beli krajini – Cerkev sv. Jakoba (EŠD 1733) |
|
|
Pusti Gradec – Arheološko najdišče Okljuk (EŠD 7159) |
|
|
Rožanec – Antični mitrej (EŠD 632) |
|
|
Stražnji vrh – Cerkev sv. Nikolaja (EŠD 926). |
|
|
Na območjih in objektih kulturne dediščine (v
nadaljevanju tudi KD) se upoštevajo smernice: |
|
|
– načrtovanje gradenj naj temelji na predhodni analizi
kulturnih značilnosti prostora, |
|
|
– dediščino je treba v največji meri varovati na mestu
samem, |
|
|
– gradnje in dejavnosti je treba načrtovati tako, da
ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine, |
|
|
– novi posegi naj prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali povečanju njene vrednosti, |
|
|
– ohranjati je treba kulturno raznovrstnost in
kulturno identiteto prostora, |
|
|
– na območjih kulturne dediščine imajo obnova in
ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami, |
|
|
– za posamezne tipe KD veljajo varstvene usmeritve in
pogoji, predpisani v SZ, |
|
|
– KD se varuje v svojem vplivnem območju, skladno s
SZ, |
|
|
– varstvo KD predstavlja javni interes, ki ima
prednost pred parcialnim, |
|
|
– za podrobnejše ravni urbanističnega in
arhitekturnega načrtovanja načeloma velja individualni pristop na osnovi
konservatorskga programa, |
|
|
– kulturnovarstveni pogoji določajo zahteve, ki jih
mora izpolnjevati projektna dokumentacija oziroma dokumentacija, ki je
potrebna za izvedbo gradenj in ki je v zvezi z varstvom in ohranjanjem
KD – v skladu s 45. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni
list RS, št. 7/99). |
|
|
– kulturnovarstveno soglasje potrdi, da je projekt PGD
(oz. dokumentacija za izvajanje del) izdelan v skladu z izdanimi
kulturnovarstvenimi pogoji – v skladu s 46. členom ZVKD. |
|
|
28. člen |
|
|
Usmeritve in pogoji za pridobivanje mineralnih surovin |
|
|
Pri posegih s področja pridobivanja mineralnih surovin
je potrebno upoštevati Strokovno mnenje Geološkega zavoda Slovenije,
izdelano v juliju 2002. Nanašajo se na energetske mineralne surovine ter
kovinske in nekovinske mineralne surovine (tehnični kamen – apnenec in
dolomit, opekarska glina, naravni (okrasni) kamen). |
|
|
Za morebitna druga posamezna nelegalna območja
izkoriščanja mineralnih surovin (ki niso našteta v tem strokovnem
mnenju), ki pogosto predstavljajo nelegalna odlagališča odpadkov, naj se
predvideva sanacija, da bi se preprečile še večje ekološke obremenitve
okolja. Pri tem naj bodo prednostno obravnavana tista nahajališča, ki
predstavljajo nevarnost za okolje in naravne vire (predvsem vode). |
|
|
Za opredelitev novih ali obstoječih območij
izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti predhodno izdelane strokovne
podlage, vključno z masnimi bilancami potreb po določeni mineralni
surovini in s celovito presojo vplivov tovrstnih posegov na okolje.
Upoštevana mora biti tudi vsa zakonodaja in predpisi s tega področja. |
|
|
Pred morebitnim odpiranjem novih ali širitvijo
opuščenih površinskih kopov v posameznih nahajališčih naj zainteresirani
pobudniki pred aktiviranjem izvršijo detajlne geološke raziskave,
skladno z veljavnimi predpisi s tega področja |
|
|
Aktivni in opuščeni kamnolomi in peskokopi: |
|
|
– Rudnik Kanižarica v zapiranju: sanacija se izvede
skladno s programom zapiranja; |
|
|
– Kamnolom apnenca Suhor: pripravi se celovita rešitev
razširitve in sanacije; |
|
|
– Kamnoloma dolomita Hrast pri Vinici: pridobivalna
prostora sta omejena, širitev se ne predvideva; |
|
|
– -. Površinski kopi dolomita Rodine, Dragovanja vas:
površinski kopi se sanirajo in rekultivirajo (izravnave terena, zasutje
ter rekultivacija); |
|
|
– Opuščen kamnolom apnenca Mali Nerajec: se opusti,
sanacija ni potrebna, ob ustrezni ureditvi (poti, razlagalne table) je
primeren za učne namene in obisk javnosti; |
|
|
– Opuščeni kamnolom dolomita Stari trg ob Kolpi:
območje se sanira skladno z izdelanim projektom sanacije; |
|
|
– Opuščeni peskokop Veliki Nerajec: se uredi skladno s
30. členom tega odloka (peskokop Vel. Nerajec). |
|
|
29. člen |
|
|
Usmeritve in pogoji za varstvo okolja |
|
|
Potrebno je upoštevati okoljevarstveno zakonodajo, ter
podzakonske akte, ki urejajo področja zraka, tal, voda, hrupa,
elektromagnetnih sevanj in ravnanja z odpadki. Za objekte, kjer se
odvija dejavnost, ki povzroča večje motnje v prostoru, je potrebno
izvesti ustrezno zaščito pred vplivi na bivalno in delovno okolje z
ustrezno prostorsko organizacijo objektov in oblikovno tehničnimi
rešitvami. Predvideni poseg ne sme povzročati v okolju večjih motenj,
kot so dovoljene s predpisi. Pri umestitvi dejavnosti v prostor je
potrebno poleg splošnih pogojev upoštevati še, da: |
|
|
– dejavnost ne sme povzročati emisij v zrak; |
|
|
– dejavnost ne sme povzročati prekomernega hrupa, kot
je predpisano za vsako območje; |
|
|
– dejavnost ne sme povzročati prekomerne obremenitve
cestnega omrežja. |
|
|
Izjeme so območja morfoloških enot SO in KP (po
pogojih 10.člena tega odloka), ki spadajo v območje III.stopnje varstva
pred hrupom. |
|
|
30. člen |
|
|
Usmeritve in pogoji za turizem in rekreacijo |
|
|
Izletniški turizem, rekreacija, ogledi naravnih
znamenitosti in kulturnih spomenikov: |
|
|
– dovoljene so oblike rekreacije, kot so ogledi
naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, izletništvo, sprehajanje,
tek – jogging, pikniki, kolesarjenje, jahanje, smučanje na obstoječih
smučiščih; |
|
|
– dovoljeno je vsebinsko in prostorsko širiti
(novogradnje) obstoječo turistično ponudbo, pri čemer pa je treba ob
vsakršnih spremembah dejavnosti in obsega strokovno presoditi
potencialne negativne vplive na prostorske vrednosti; |
|
|
– v bližini turističnih točk morajo biti zagotovljena
urejena parkirišča in sistem označb oziroma informacij; |
|
|
– poškodbe vegetacije, tal in reliefa v območjih
turističnih in rekreacijskih ureditev je treba sprotno sanirati. |
|
|
Turistična delavnost na kmetiji: |
|
|
– turizem na kmetiji naj vključuje predvsem
dejavnosti, ki so tradicionalne v določenem območju; |
|
|
– ponudba na turistični kmetiji naj bo povezana s
kmetijsko dejavnostjo, z lesno-proizvodnimi dejavnostmi in drobno
oziroma domačo obrtjo; |
|
|
– pri urejanju kmetij s turistično ponudbo je treba
zagotoviti uporabo avtohtonih sadilnih in gradbenih materialov ter
upoštevati značilnosti avtohtone arhitekture; |
|
|
– kmetije s turistično dejavnostjo morajo imeti
zagotovljeno ustrezno parkirišče, infrastrukturno opremo, predvsem pa
odvajanje in čiščenje odpadnih voda. |
|
|
Termalni turizem – območje predvidenih toplic pri Vel.
Nerajcu: v primeru ugotovitve smiselnosti izkoriščanja mora biti
lokacija objektov in ureditev izbrana na podlagi celovite prostorske
analize, predvidijo se tudi kompleksne prostorske ureditve. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
|
31. člen |
|
|
Velikost gradbene parcele se določi glede na: |
|
|
– namembnost in velikost objekta in pripadajočih
ureditev, |
|
|
– oblikovanost zemljišča ter obstoječe parcelne meje
oziroma lastništvo, |
|
|
– lego sosednjih objektov, dostop z javne ceste
oziroma poti, |
|
|
– potek infrastrukturnih vodov ter |
|
|
– sanitarno-tehnične zahteve. |
|
|
Pri določanju gradbene parcele kmetije je treba
upoštevati še razporeditev objektov v okviru kmečkega dvorišča ter
potreben manipulacijski prostor. |
|
|
Velikost gradbene parcele za stanovanjsko hišo je
praviloma največ 800 m2, za kmetijo in obrtne dejavnosti pa 2000 m2. Pri
slednjih so možna tudi odstopanja, če obseg dejavnosti zahteva večjo
parcelo, ki jo je prostorsko možno zagotoviti. |
|
|
Odmiki od mej sosednjih zemljišč morajo biti vsaj 3 m.
Manjši odmiki so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč
ob pogoju, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki od sosednjih
objektov. |
|
|
X. POSEBNA MERILA IN POGOJI |
|
|
32. člen |
|
|
A) Črnomaljski ravnik |
|
|
Belčji Vrh: Sanirati je treba vedutno izpostavljen SZ
rob vasi. Ob vstopnem delu v vas pri cerkvi ter v osrednjem delu vasi
(ob križišču poti v sadovnjaku) naj se uredita jedri vasi. Z
novogradnjami je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo
objektov in tradicionalno oblikovanje. Objekti naj bodo postavljeni
nizko po terenu, locirani v tradicionalnem poselitvenem vzorcu in
oblikovani v tradicionalnih gabaritih. |
|
|
Brdarci: Varovati je treba vedutno izpostavljene
robove vasi (predvsem južni). Na križišču poti v središču vasi se uredi
izrazitejše jedro z manjšo javno površino (zbiranje vaščanov, prireditve
ipd.). Zgostitev pozidane strukture je smiselna predvsem ob obstoječih
komunikacijah. |
|
|
Zapolnijo naj se obstoječi prazni objekti, lokacija
zapuščene domačije na zahodnem robu vasi se uporabi za novo pozidavo.
Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, ki
naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. |
|
|
Severno od vasi je dislocirano območje (nekdanja
lokacija gradu). Na stavbnem zemljišču ob poti se uredijo objekti,
orientirani v eno smer. Preostala površina se uredi kot območje za
vrtnarjenje z rastlinjaki, prav tako orientiranimi v eno smer. Območje
se vizualno zaščiti z drevesno in grmovno vegetacijo, ki se dosadi ob
poljski poti na JZ strani območja. |
|
|
Breznik: Vedutno izpostavljen vzhodni rob vasi naj se
vizualno sanira z novo pozidavo ter zasadi z avtohtono vegetacijo.
Območje gradu Turn se v povezavi s kapacitetami v vasi uredi kot
turistična točka. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s tipologijo
starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in oblikovanju. Omogoči
naj se razvoj obrti in starih obrti, razvoj turizma v povezavi z gradom
Turn ter aktivno rekreacijo v naravnem okolju. Uredijo naj se gostinske
in nočitvene zmogljivosti v povezavi s ponudbo KP Lahinja ipd. |
|
|
Črešnjevec pri Dragatušu: Z novogradnjami je treba
upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Omogočiti je treba
razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno
rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja ter manjše nočitvene
zmogljivosti, gostinstvo ipd. V vinogradniškem območju se dovolijo
objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Dobliče: Omejevati je treba suburbani tip novogradnje.
Ohranja se izjemno raznovrstnost vasi – kočevarska struktura v pobočju,
ravninska tipologija na ravnini. Z novogradnjami je treba upoštevati
obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati, možna so odstopanja
na območjih, kjer je suburbani tip objekta prevladujoč. Jedro vasi pri
postajališču naj se izrazitejše oblikuje in opremi z urbano opremo. |
|
|
Dragatuš: Varovati je treba severni rob vasi, kjer se
dovolijo manjše zapolnitve pozidave, zakrite z vegetacijo. Zapolnitve
pozidave pod regionalno cesto (na zahodu) – novi objekti naj bodo nizki,
po robovih parcel naj se zasadi avtohtona vegetacija. Jedro vasi naj se
uredi (talne ureditve) in opremi z urbano opremo. Pokopališče se
razširi, uredi se poslovilni objekt. Novi objekti naj se oblikujejo
skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in
oblikovanju, ne pa nujno po velikosti in materialih. Upoštevajo se lahko
kakovostnejši primeri suburbane tipologije naselja. V območju ob RC se
dovolijo javne ureditve, vezane na cesto (avtobusni postajališči,
bencinski servis s spremljajočim programom). Te ureditve naj bodo
transparentne. |
|
|
Dragovanja vas: Vzhodni rob vasi se sanira z
zasaditvijo avtohtone vegetacije. Z novogradnjami je treba upoštevati
obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Obstoječa smučarska
skakalnica poleg vasi se ohrani in ustrezno uredi. V vinogradniškem
območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta
območja. |
|
|
Golek: Varovati je treba vedutno izpostavljen južni
rob vasi, vedute na cerkev se ne smejo zakriti, lahko pa se zasadi
avtohtona vegetacija. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s
tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in
oblikovanju. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na
kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP
Lahinja, lahko pa tudi manjše nočitvene zmogljivosti, gostilne z domačo
ponudbo ipd. |
|
|
Gornja Paka: Ohranja se nizka, podolžna silhueta vasi
z vmesnim drevjem, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah
(simbolni objekti). Objekti na obodnih legah (posebej na zahodnem in
južnem robu vasi) morajo biti nizki, zakriti z vegetacijo, varuje se
silhueto vasi v pogledih z zahoda. Z novogradnjami je treba upoštevati
obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. |
|
|
Jerneja vas: Med deloma naselja se ohranijo odprte
površine v kmetijski rabi. V osrednji del naselja (pri kapelici) se
umestijo javne dejavnosti. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati
obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri
oblikovanju objektov, zlasti na lokacijah ob vstopih v naselje, čimbolj
prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture v obeh
delih naselja. |
|
|
Knežina: Prednostno naj se prenavljajo obstoječi
objekti in ohranja obstoječa struktura, pri novih objektih pa je treba
upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Uredi se jedro vasi
(na križišču cest v središču vasi). V vinogradniškem območju se dovolijo
objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Kvasica: Varovati je treba vedutno izpostavljene
robove vasi (posebej na jugu). V pasu ob regionalni cesti se pred
objekti zasadi avtohtona vegetacija. Pri novih objektih je treba
upoštevati tradicionalno strukturo, tipologijo starih objektov in
kakovostno obnovljene objekte. Uredi naj se jedro vasi pri gostilni.
Omogoči naj se razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v
povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja,
obstoječe gostinske in nočitvene zmogljivosti naj se dopolnijo v sklopu
domačij ali posameznih objektov. |
|
|
Mala Lahinja: Varovati je treba vedutno izpostavljene
robove vasi. Ohranja se obstoječi zahodni rob pozidave. Znotraj vasi se
predvidi javna ureditev v okviru KP Lahinja (skansen v obstoječem
sadovnjaku v osrednjem delu vasi). Naselje naj se ne širi na območje
habitatnih tipov. Varuje se vstopni del vasi s kapelico, sanira pa
jugovzhodni rob vasi (ozelenitev, zgostitev pozidane strukture,
tipološko preoblikovanje objektov). |
|
|
Mali Nerajec: Varovati je treba vedutno izpostavljene
robove vasi (V, SV in JV). V pasu ob regionalni cesti se nasproti obeh
gostiln poleg avtobusnega postajališča uredi večje javno parkirišče z
informativno točko za KP Lahinja. Novi objekti naj se oblikujejo skladno
s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in
oblikovanju. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na
kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP
Lahinja, lahko pa tudi nočitvene zmogljivosti, gostilne ipd. |
|
|
Mihelja vas: ohranja se nizka podolžna silhueta
pozidave vasi, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah
(simbolni objekti). Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo
(tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. Jedro vasi naj se izrazitejše oblikuje.
Vizualno izpostavljen vzhodni rob vasi se sanira z zasaditvijo. |
|
|
Obrh pri Dragatušu: Pri novih objektih je treba
upoštevati tradicionalno strukturo in kakovostne novejše objekte.
Obstoječe oporne zidove je treba ozeleniti, novi pa se ne dovolijo,
oziroma le izjemoma (kot kamniti, obloženi s kamnom in višinsko
omejeni). Z avtohtono vegetacijo se ozeleni neusklajene robove vasi.
Stare, še ohranjene objekte, je treba ohranjati in prenavljati. |
|
|
Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti,
turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju,
lahko pa tudi manjše nočitvene zmogljivosti, gostilne ipd. |
|
|
Otovec: poselitev naj se omeji na robove naselja in
obstoječe odprte prostore v naselju, ohranita se dva ločena dela vasi.
Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo morfologijo
poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju objektov
čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim arhitekture.
Dejavnosti naj se umeščajo v bližini ceste in železniške proge, nad
naseljem pa je dovoljena tudi postavitev zidanic – skladno s pogoji za
vinogradniška območja. |
|
|
Petrova vas: nizka podolžna silhueta pozidave naj se
ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni
objekti). Strnjuje se pozidava vasi, vmes pa se ohranjajo zelene
površine na smiselnih mestih – kot cezure med različnimi gručami ali
kraki pozidave. Ohranja se izpostavljen vzhodni rob vasi, ki se dodatno
zasadi z avtohtono vegetacijo. Na tem robu se dovoli postavitev
tradicionalnih lesenih gospodarskih objektov. Z novogradnjami je treba
upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Vas naj se s
pešpotjo neposredno poveže z območjem cerkve in pokopališča. Posamezne
cezure nepozidanega prostora naj se ohranijo. Območje poselitve nad
železniško progo: ohranja se obstoječa gradnja, nova gradnja pa se
dovoli po pogojih za vinogradniška območja (posebej 7., 16., 17. in 18.
člen tega odloka). |
|
|
Podlog: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove
vasi (zahod), v pasu vzhodno od kmetijske farme se pred objekti zasadi
avtohtona vegetacija. Pri novih objektih je treba upoštevati
tradicionalno tipologijo in strukturo, pa tudi kakovostne novejše
objekte. Otok na križišču cest se ohranja kot zelena površina, nasproti
obstoječi ureditvi za sedenje ob vhodu v vas. Omogočiti je treba razvoj
obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo
v naravnem okolju in obiski KP Lahinja, lahko pa tudi manjše nočitvene
zmogljivosti, domače gostilne ipd. |
|
|
Pusti Gradec: Varovati je treba vedutno izpostavljene
robove vasi na vseh straneh. Zahodni rob vasi se zasadi z avtohtono
vegetacijo s postavitvijo tradicionalnega lesenega objekta. Pozidava se
lahko zgošča znotraj naselja, vendar naj se med objekti še ohranja
značilne zelene vrtove. Novi objekti naj se oblikujejo skladno s
tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in
oblikovanju. Omogočiti je treba razvoj turizma v povezavi z aktivno
rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja. V osrednjem delu vasi
je prostor za javne ureditve (parkirišče, sanitarije, informacijska
točka v starem objektu, prenesenem z druge lokacije, ipd.). Razvijajo
naj se predvsem dejavnosti, ki podpirajo usmerjen turistični razvoj
kraja. Območje v okljuku Lahinje naj se varuje in uredi za obisk
javnosti z vso potrebno infrastrukturo, ki jo zahtevajo večji obiski
(sanitarije, pešpot, označbe) na način, da ne bo ogrožena biotska
raznovrstnost okljuka oziroma reke. Sanitarije se izvede v sklopu že
obstoječih objektov. Dostopa na okljuk in do same reke naj se ne
omejuje. Taborni prostor – dovoli se šotorjenje v sezoni brez vsakršnega
preoblikovanja prostora in terena, navezano na obstoječ dostop in na
servisne programe v okviru turizma v domačiji pri mlinu in žagi. Taborni
prostor se uredi v gozdiču južno od okljuka Lahinje s cerkvijo. V
primeru sanacije jezu v Pustem Gradcu, se le ta izvede z uporabo
naravnih materialov, ohranja se poslapje ter linija jezu in zagotovi se
ureditev ribje steze. |
|
|
Rožanec: nizka podolžna silhueta pozidave naj se
ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni
objekti). Strnjuje se pozidava vasi, vmes pa se ohranjajo zelene
površine – cezure med pozidavo. Ohranja se vizualno razmeroma
izpostavljen vzhodni rob vasi. Na tem robu se dovoli postavitev
tradicionalnih lesenih gospodarskih objektov in zasaditev z avtohtono
vegetacijo. Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo
(tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. Cezuro nepozidanega prostora ob poti
proti antičnemu svetišču Mitrej se ohrani, na tem mestu so smiselne
javne ureditve (parkirišče, prostor za počitek in sedenje). |
|
|
Ručetna vas: Dovoli se pozidava do železniške proge na
zahodu, ki je prostorska bariera. Z novogradnjami je treba upoštevati
obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Jedro vasi naj se
izraziteje oblikuje. Obrtna cona vzdolž regionalne ceste se uredi,
zapolni se pozidava in zunanje ureditve, območje se vzdolž regionalne
ceste zasadi z avtohtono vegetacijo. Zeleni pas se ohrani na zahodni
strani proti naselju. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in
ureditve – skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Sela pri Dragatušu: Reliefno ugodna stavbna zemljišča
se pozidajo, ohranjajo se zelene cezure med zaselki. Med objekti in na
robovih zaselkov se zasadi avtohtona vegetacija. Novi objekti naj se
oblikujejo skladno s tipologijo starih objektov, pri tem pa se dovolijo
odstopanja k (že obstoječi) suburbani tipologiji. Omogočiti je treba
razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno
rekreacijo v naravnem okolju. V posameznih objektih se lahko uredijo
gostinske in nočitvene zmogljivosti v povezavi s ponudbo KP Lahinja. |
|
|
Sela pri Otovcu: Spodnji rob naselja se ohranja.
Dejavnosti naj se umeščajo v bližini ceste, ki poteka skozi naselje in
ob železniški progi. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati
obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri
oblikovanju čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim
arhitekture. Ohranjajo naj se vedute na cerkev s pokopališčem. |
|
|
Šipek: Varovati je treba vedutno izpostavljene robove
vasi na vseh straneh. Severni rob vasi se sanira – zasadi se avtohtona
vegetacija oziroma postavi lesen kozolec. Novi objekti naj se oblikujejo
skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in
oblikovanju. Stare, še ohranjene objekte je treba ohranjati in
prenavljati. Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na
kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski
ponudbe KP Lahinja. |
|
|
Veliki Nerajec: Varovati je treba vedutno
izpostavljene robove vasi. V pasu ob regionalni cesti se zasadi
avtohtona vegetacija, v vasi se uredi parkirišče za obiskovalce in
informacijska točka. Ohranjati je treba primere kakovostne stare trške
arhitekture in jih obnavljati v turistične namene ter za bivanje.
Razvijajo naj se obrti in stare obrti ter turizem na kmetih v povezavi z
aktivno rekreacijo v naravnem okolju in obiski KP Lahinja, manjše
nočitvene zmogljivosti, gostilne z domačo ponudbo ipd. Križišče pri
kapelici se uredi, površina okrog kapelice ostane neasfaltirana (tlak,
pesek ali trava). Drugo križišče je primerno za oblikovanje javnega
prostora, namenjenega za družabna srečanja vaščanov, predvidi se
posaditev hrasta ali lipe ter postavitev klopi.Vaško jedro je
naselbinska dediščina in se ureja skladno s 26. Členom tega odloka. |
|
|
Za območje predvidenih toplic v bližini izvira
Nerajčice (med Vel. in M. Nerajcem) se pripravi analiza termalnega vira
(vrtina), hkrati pa se, v primeru ugotovitve smiselnosti izkoriščanja,
predvidijo kompleksne prostorske ureditve. Lokacija objektov in ureditev
mora biti izbrana na podlagi celovite prostorske analize. |
|
|
Opuščeni peskokop Vel. Nerajec (sekundarni biotop,
zalit z vodo) se na podlagi kompleksne prostorske rešitve uredi za
raziskovalne in učne namene ter za obiskovalce (opazovalnice, učne poti,
informacijski objekt oziroma točka). V sklopu te ureditve se predvidi
tudi parkirišča za potrebe obiskovalcev biotopa in KP Lahinja. |
|
|
33. člen |
|
|
B) Kočevski Rog in vinogradniška območja zahodno od
Črnomlja |
|
|
Bistrica: vas naj se ohranja, struktura naj se
strnjuje. Z novimi ureditvami naj se upošteva tipologijo kočevarskih
objektov, zato so lahko objekti večjih dimenzij. Vzdržujejo ali
vzpostavljajo naj se dejavnosti, ki v vas pripeljejo obiskovalce. |
|
|
Doblička gora: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se
prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih
namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa
(tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. Širše območje cerkve sv. Vida se varuje
nepozidano, travnato. V veduto cerkve se ne sme postavljati novih
objektov. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve –
skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Grič pri Dobličah: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se
prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih
namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa
(tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. V območju Dol. Griča se uredi prostor
srečanja vaščanov. |
|
|
Jelševnik: Zahodni rob Jelševnika in jugozahodni ter
severozahodni rob Snečjega Vrha se ohranjata oziroma se pri novih
pozidavah uredita kot jasno čitljiva robova vasi. Ribogojnica na izviru
Jelševnika se ohranja kot samostojna enota, zato pozidava med območjem
ribogojnice in Jelševnikom ni dovoljena. Pri umeščanju novogradenj je
treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov
ter pri oblikovanju objektov upoštevati dimenzije in razmerja
kakovostnih obstoječih objektov, kar še zlasti velja za lokacije na
vzhodnem robu Jelševnika in zahodnem robu Snečjega vrha. Dejavnosti naj
se prednostno umeščajo v odprtih prostorih Snečjega Vrha ter ob osrednji
komunikaciji Jelševnika. Poleg obrti se zlasti na Snečjem Vrhu omogoči
razvoj turizma na kmetiji. |
|
|
Mavrlen: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno
strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so
skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna)
struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba
čimbolj prilagajati. Poleg gasilskega doma in športnega igrišča se uredi
javen prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. V vinogradniškem
območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta
območja. |
|
|
Miklarji: naselje se opusti, ohranja se sedanja
razmerja: varujeta se jasa in gozdni rob ter edini še ohranjen objekt –
kot identifikacijsko prostorsko prvino in spominsko obeležje. |
|
|
Naklo: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno
strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so
skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna)
struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba
čimbolj prilagajati. Na zelenici med cerkvijo in avtobusnim
postajališčem se uredi javni prostor za druženje vaščanov – jedro
naselja. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve –
skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Rodine: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se prednostno
strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih namembnosti, ki so
skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa (tradicionalna)
struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba
čimbolj prilagajati – posebej to velja za osrednji del vasi. Dovoli se
tudi razvoj kmečkega turizma (vinotoči ipd.), vendar v območjih vasi
oziroma skladno s pogoji za vinogradniška območja. Poleg gasilskega doma
se uredi javni prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. V
vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve – skladno s
pogoji za ta območja. |
|
|
Rožič Vrh: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se
prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih
namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa
(tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati – posebej to velja za območje jedra vasi
in zaselek na jugu. V območju pri gasilskem domu in vodnjaku se uredi
prostor srečanja vaščanov – jedro vasi. Na severnem vstopu v vas se
obstoječ spomenik kurirski postaji NOB s celotnim nepozidanim ambientom
ohranja. |
|
|
Stražnji Vrh: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se
prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih
namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa
(tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. Poleg gasilskega doma se uredi javni
prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. Dovoli se razvoj kmečkega
turizma (vinotoči ipd.), vendar v območjih vasi oziroma skladno s pogoji
za vinogradniška območja. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti
in ureditve – skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Talčji Vrh: Poselitev naj se usmerja na vzhodni in
zahodni rob ureditvenega območja. Vidno izpostavljen jugozahodni rob
naselja naj se ohranja. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati
obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri
oblikovanju objektov čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim
značilnostim arhitekture. To še zlasti velja za novogradnje in prenove
na vhodih v naselje. |
|
|
Tanča Gora: V okviru naselja in na njegovem severnem
in zahodnem robu naj se odprte površine uporabijo za novo pozidavo,
vzhodni robovi pa naj se ohranjajo oziroma dopolnijo s postavitvijo
novih objektov. Pri umeščanju novogradenj je treba upoštevati obstoječo
morfologijo poselitve in namembnosti objektov ter se pri oblikovanju
objektov čimbolj prilagajati tradicionalnim tipološkim značilnostim
arhitekture. Dejavnosti se lahko umestijo v osrednji del Tanče Gore.
Finki se ohranjajo kot samostojen del naselja. V vinogradniškem območju
se dovolijo objekti in ureditve – skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Tušev Dol: Znotraj stavbnih zemljišč vasi se
prednostno strnjuje pozidava, dovolijo novogradnje različnih
namembnosti, ki so skladne z bivanjem. Pri tem naj se upošteva obstoječa
(tradicionalna) struktura objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. Razvija naj se turizem v povezavi s
prezentacijo kmetijstva in vinogradništva (turizem na kmetiji) ter
obiskom prostorskih kakovosti pod vasjo. Varovati je treba vzhodni rob
osrednjega dela vasi, posebej pa še območji obeh cerkva. Pri cerkvi sv.
Marije Magdalene se uredi jedro vasi oziroma prostor srečevanja
vaščanov. |
|
|
Zapudje: Novi objekti naj se oblikujejo skladno s
tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in
oblikovanju. Stare, še ohranjene objekte je treba ohranjati in
prenavljati, nove pa usklajeno umeščati v prostor in ustrezno zasnovati
(gabariti, oblikovanje). Omogočiti je treba razvoj obrti in starih
obrti, turizma na kmetih v povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem
okolju. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti in ureditve –
skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
34. člen |
|
|
C) Območje med Lahinjo in Kolpo in suburbano zaledje
Črnomlja |
|
|
Blatnik: Ohranjati je treba vizualno izpostavljene
zahodni, jugozahodni in severozahodni rob naselja ter vmesne večje
cezure gozdnega prostora. Dopolnjuje in zgošča naj se obstoječa
struktura naselja (mešane dejavnosti: stanovanja, poslovni in obrtni
objekti), ki se meša s suburbano, poseben poudarek naj bo dan na
oblikovanju obcestnega prostora in vedutno izpostavljenih robov naselja,
kjer se dovoljujejo le nizki objekti in zasaditev z avtohtono
vegetacijo. |
|
|
Butoraj: Izjemno razgledno točko pri cerkvi sv. Marka
je treba ohranjat nepozidano. V vasi naj se strnjuje pozidava, več
novogradenj je predvidenih na severnem delu vasi. Pri novih objektih je
treba upoštevati tradicionalno strukturo in kakovostne novejše objekte,
ki so že v večini. Uredi naj se jedro vasi, ki se je delno že oblikovalo
pri gasilskem domu. Številne obstoječe oporne zidove je treba ozeleniti,
novi pa se ne dovolijo, oziroma le izjemoma (kot kamniti ali obloženi s
kamnom in višinsko omejeni). Z avtohtono vegetacijo se ozeleni
neusklajene robove vasi. Zaselek Mihini z mlinom ob Lahinji se uredi za
turistični obisk. |
|
|
Čudno selo: Vrtače poleg vasi se po zaključenem
zaipavanju z livarskim peskom (po zasutju) vrnejo v primarno rabo –
travnik oziroma gozd, izpostavljena robova obeh lokacij se zasadita
(vegetacijska bariera). Romsko naselje se ureja celovito, s kompleksnim
načrtom. Dovoli se enostaven vzorec razmestitve tipskih objektov po
prostoru. Severni rob romskega naselja, viden z lokalne ceste, naj se
ozeleni z vegetacijsko bariero. |
|
|
Desinec: Okolico cerkve sv. Mihaela je treba ohranjati
nepozidano. Pri novih objektih je treba upoštevati tradicionalno
strukturo in objekte, ki so še v večini. Uredi naj se jedro vasi, ki se
je delno že oblikovalo pri cerkvi in mlekarnici – na nepozidani vrtači
je možno urediti javni, prireditveni prostor. Z avtohtono vegetacijo se
ozeleni neusklajen in vizualno izpostavljen zahodni rob vasi.
Dislocirano pokopališče se ohranja in ureja. Pot do pokopališča naj se
po spodnjem, zahodnem robu zasadi z linijo avtohtone vegetacije, kar bo
lokacijo mentalno približalo vasi. |
|
|
Dolenja Paka: Z novogradnjami je treba upoštevati
obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Posebej je treba
paziti na lociranje novih objektov na zahodni obod naselja, ki je
vizualno izpostavljen v pogledih po dolini. Tu morajo biti objekti
nizki, locirani usklajeno z logiko obstoječe strukture vasi. Nizka,
podolžna silhueta pozidave vasi z vmesnim drevjem naj se ohranja,
vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti).
Varovati je treba sedanjo silhueto vasi v pogledih z zahoda. Smiselno je
razvijati turizem v povezavi s prezentacijo kmetijstva in vinogradništva
(turizem na kmetih) ter obiskom prostorskih kakovosti pod vasjo. |
|
|
Dolenja vas: Z novogradnjami je treba upoštevati
obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Dovoli se tudi tip
suburbanega objekta, ki je v vasi v večini, vendar pa naj se tipologija
(bolj od obstoječih) prilagodi tradicionalnim objektom, pri tem pa je
treba zagotavljati funkcionalnost in prilagojenost sodobnim zahtevam
bivanja in dejavnosti. Posebej pazljivo je treba oblikovati vizualno
izpostavljen južni rob vasi ob cesti. Objekti naj bodo postavljeni nizko
po terenu, locirani v tradicionalnem poselitvenem vzorcu in oblikovani v
tradicionalnih gabaritih |
|
|
Lokve: Omogočiti je treba razvoj bivanja in obrtnih
dejavnosti. Zgornji, stari del naselja: pri umeščanju novogradenj je
treba upoštevati obstoječo morfologijo poselitve in namembnosti objektov
ter se pri oblikovanju objektov čimbolj prilagajati tradicionalnim
tipološkim značilnostim arhitekture. Srednji in spodnji del naselja:
dopolnjuje in zgošča naj se značilna suburbana struktura naselja,
poseben poudarek naj bo dan na oblikovanju obcestnega prostora. V pasu
ob regionalni cesti je treba načrtovati prostorske ukrepe, ki bodo
vizualno poenotili prostor regionalne ceste in umirili promet (pločnik
in kolesarska steza, drevored oziroma nasadi drevja, zgostitev pozidave,
ki bo vezana na obstoječe dostope z regionalne ceste, postavitev urbano
oblikovanih ograj oziroma zidanih ograj, s čimer bo prostor linijsko
omejen). Kmetijske površine med obema deloma naselja naj se ohranjajo
nepozidane. Spomenik NOB in rekreacijsko območje naj se navežeta na
naselje. Romsko naselje se ureja skladno s celovito prostorsko zasnovo s
poudarkom na vegetacijski barieri v obcestnem pasu. Struktura naselja je
oddeljena od preostalega dela naselja. |
|
|
Rekreacijsko območje Vražji kamen in kmetijska farma
Lokve: Rekreativno območje se ohranja v sedanji rabi, območje obstoječih
objektov in zunanjih ureditev (igrišča, prireditveni prostor ipd.) se
prenovi. V območju se postopoma dodajajo in urejajo novi programi
intenzivne rekreacije v naravnem okolju. Poveča se obstoječa trim steza. |
|
|
Farma Lokve se ohranja in ureja v okviru sedanjega
območja. Obod območja (posebej na južni strani proti Črnomlju) se zasadi
z bariero avtohtone vegetacije. |
|
|
Tribuče: Pri novih objektih in prenovah je treba
upoštevati tradicionalno strukturo. Dovoli se tip suburbanega objekta,
vendar pa naj se tipologija (bolj od obstoječih) prilagodi
tradicionalnim objektom, pri tem pa je treba zagotavljati funkcionalnost
in prilagojenost sodobnim zahtevam bivanja in dejavnosti. Merilo
prostora omogoča tudi večje gabarite objektov, vendar ne na vidno
izpostavljenih lokacijah. Z avtohtono vegetacijo se ozelenijo
neusklajeni in vizualno izpostavljeni robovi. Grič s cerkvijo in
pokopališčem se ohranja nepozidan. Poti do pokopališča naj se zasadijo z
linijami avtohtone vegetacije, kar bo lokacijo mentalno približalo
posameznim zaselkom vasi. |
|
|
Prostorska logika urejanja naselja naj izhaja iz
zasnove nekdanjih treh vasi na treh gričih s pozidavo, nastalo na
temenih valovitega terena. Večjo urejenost in prepoznavnost vasi naj se
doseže s strnjevanjem pozidave okrog starih vaških jeder. Kjer so stare
strukture še ohranjene, jih je treba prednostno ohranjati in vzdrževati
ter prenavljati. V območju ob regionalni cesti so novejši
preimenzionirani objekti – sanirati z vegetacijo. Območje ob presušenem
kalu na zahodnem robu zaselka Šikonijsko selo se uredi kot javen prostor
za zbiranje vaščanov, pogojno kot bazen in podobno. Ambient se mora
ohranjati nepozidan. |
|
|
Velika Lahinja: Nizka podolžna silhueta pozidave naj
se ohranja, vertikalni poudarki se ne dovolijo, razen v izjemah
(simbolni objekti). Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo
(tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. Vas naj se izraziteje naveže na
Lahinjo, uredi se jedro naselja (v križišču cest), stari objekti naj se
ohranjajo in prenavljajo. V vinogradniškem območju se dovolijo objekti
in ureditve – skladno s pogoji za ta območja. |
|
|
Vranoviči: Novi objekti poleg starih naj se oblikujejo
skladno s tipologijo starih objektov, ki naj se upošteva po razmerjih in
oblikovanju. Stare, še ohranjene primere trške in ruralne arhitekture je
treba ohranjati in prenavljati (za bivanje, turizem), nove pa usklajeno
umeščati v njihovo bližino in ustrezno zasnovati (gabariti,
oblikovanje). Omogočiti je treba razvoj bivanja in dejavnosti, ki
bivanja ne motijo. V pasu ob regionalni cesti je treba načrtovati
prostorske ukrepe, ki bodo vizualno zožali prostor regionalne ceste in
umirili promet (V pasu ob regionalni cesti je treba načrtovati
prostorske ukrepe, ki bodo vizualno poenotili prostor regionalne ceste
in umirili promet (pločnik in kolesarska steza, drevored oziroma nasadi
drevja, zgostitev pozidave, ki bo vezana na obstoječe dostope z
regionalne ceste, postavitev urbano oblikovanih ograj oziroma zidanih
ograj, s čimer bo prostor linijsko omejen).). Hkrati nova poteza drevja
poveže obstoječo vegetacijo (breza pri kapelici, lipi pri gasilskem
domu). To zasaditev je treba nadaljevati do avtobusnega postajališča, v
tem prostoru pa načrtovati tudi namestitev tipološko usklajene urbane
opreme. V novi pozidavi, kjer se združi severni in južni del vasi, je
nujna zasnova z le enim priključkom na RC in notranjim razvodom dostopov
– za kar je treba narediti celovito prostorsko rešitev. |
|
|
Zajčji vrh: Z novogradnjami je treba upoštevati
obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno
oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Posebej je treba
paziti na lociranje novih objektov na severovzhodni obod naselja, ki je
vizualno izpostavljen. Tu morajo biti objekti nizki, locirani usklajeno
z logiko obstoječe strukture vasi. Nizka, podolžna silhueta pozidave
vasi z vmesnim drevjem naj se ohranja, vertikalni poudarki se ne
dovolijo, razen v izjemah (simbolni objekti). Varovati je treba sedanjo
silhueto vasi v pogledih z zahoda. |
|
|
Zastava: Z novogradnjami je treba upoštevati obstoječo
(tradicionalno) strukturo objektov in tradicionalno oblikovanje, ki se
mu je treba čimbolj prilagajati. Dovoli se tip suburbanega objekta, ki
je v vasi v večini, vendar pa naj se tipologija (bolj od obstoječih)
prilagodi tradicionalnim objektom, pri tem pa je treba zagotavljati
funkcionalnost in prilagojenost sodobnim zahtevam bivanja in dejavnosti.
Posebej pazljivo je treba oblikovati vizualno izpostavljene robove
zaselkov proti cesti. Objekti naj bodo postavljeni nizko po terenu.
Omogočiti je treba razvoj obrti in starih obrti, turizma na kmetih v
povezavi z aktivno rekreacijo v naravnem okolju relativno blizu centra
Črnomlja, lahko pa tudi manjše nočitvene zmogljivosti, domače gostilne
ipd. |
|
|
Zorenci: Prednostno naj se prenavljajo obstoječi
objekti in ohranja obstoječa struktura, pri novih objektih znotraj vasi
pa je treba upoštevati obstoječo (tradicionalno) strukturo objektov in
tradicionalno oblikovanje, ki se mu je treba čimbolj prilagajati. Vas
naj se izraziteje naveže na Lahinjo, tako da se uredijo peš dostopi do
reke. Nizka podolžna silhueta pozidave naj se ohranja, vertikalni
poudarki se ne dovolijo. Posebej je treba varovati robove vasi in
ohranjati izjemne poglede na vas, zato se širitev vasi po brežinah ne
dovoli. Obstoječ piknik ambient na ravnici ob Lahinji se ohranja in
sonaravno ureja, mlin v zaselku Puče ob Lahinji se prenovi in ustrezno
prezentira ter vključi v mrežo turistične ponudbe KS Butoraj. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
35. člen |
|
|
Ta odlok v več členih predpisuje “presojo občinskega
urbanista”. To pomeni, da je v teh primerih soglasje občinskega
urbanista, skladno s pogoji 50. člena in 34. točke 206. člena zakona o
graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02), obvezno. |
|
|
36. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri
upravni enoti Črnomelj ter pri občinski službi za prostor. |
|
|
37. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična
inšpekcija. |
|
|
38. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Št. 35003-17/2002 |
|
|
Črnomelj, dne 27. novembra 2003. |
|
|
Župan
Občine Črnomelj
Andrej Fabjan l. r. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|