Na
podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 –
ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom
Zakona o urejanju prostora
ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 22. člena
Statuta Mestne občine Kranj
(Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 11.
seji dne 27. 11. 2019 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za južni del območja EUP BI
42/1 – Zgornje Bitnje |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu
Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16 – teh. popr., 63/16
– obv. razlaga, 20/17, 42/17 – popr., 63/17 – popr., 01/18 – obv.
razlaga, 23/18 – popr., 41/18 – popr.) sprejme občinski podrobni
prostorski načrt za južni del območja BI 42/1 – Zgornje Bitnje (v
nadaljevanju: OPPN). |
(2) OPPN je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., družba za
sonaravno urejanje prostora, Domžale, pod številko projekta 11/2018. |
(3) Za OPPN, skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor,
Direktorata za okolje št. 35409-10/2019/8 z dne 1. 3. 2019, celovite
presoje vplivov na okolje ni potrebno izvesti. |
|
2. člen |
|
(vsebina in namen OPPN) |
|
(1) OPPN določa: |
– območje obravnave, |
– program dejavnosti, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt parcelacije, |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(2) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v
obravnavanem območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za
izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago
za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del vsebuje odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti
oziroma podatke o prostorski ureditvi in priloge po seznamu. |
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela
občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na
širšem območju, |
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, |
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, |
– zazidalna situacija, |
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, |
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, |
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
(1) Obravnavano območje OPPN je izdelano za južni del območja EUP BI
42/1, določeno z OPN MOK. |
(2) Ureditveno območje obsega zemljišče parc. št. 529 k.o. Bitnje.
Površina območja znaša 2724 m². |
(3) Naselje Bitnje predstavlja del predmestnega naselja mesta Kranj, ki
predstavlja središče Gorenjske statistične regije. Obravnavano območje
se nahaja na zahodnem ravninskem delu Zgornjih Bitenj, ob vzhodnem
obrobju Škofjeloškega hribovja in zahodno od potoka Žabnica. Območje na
zahodu meji na gozdne površine, na severu na predvideno stanovanjsko
gradnjo, na jugu in vzhodu obstoječo poselitev. |
(4) Izven ureditvenega območja tega OPPN se s tem odlokom urejajo tudi
robna območja zemljišč, ki so potrebna za priključevanje gospodarske
javne infrastrukture in priključevanje na obstoječe prometno omrežje. |
|
5. člen |
|
(program dejavnosti) |
|
(1) Območje OPPN za južni del območja EUP BI 42/1 je namenjeno
individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše). |
(2) Stanovanjske stavbe so lahko eno ali dvostanovanjske. Stanovanjske
stavbe so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V
PROSTOR |
|
6. člen |
|
(oblikovanje območja) |
|
(1) Območje obravnave OPPN je razdeljeno na tri funkcionalne celote, in
sicer na funkcionalno celoto načrtovanih novih stanovanjskih stavb
(stavbne strukture) FCS in dve funkcionalni celoti prometne
infrastrukture FC I1 in FC I2. |
(2) Funkcionalna celota FC S obsega štiri funkcionalne enote (gradbene
parcele) Fe S1, Fe S2, Fe S3 in Fe S4. Na funkcionalnih enotah se
načrtuje gradnja štirih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb
(tipa A in B) s pritličnimi aneksi / pomožnimi objekti. |
(3) Funkcionalna celota FC I1 je namenjena rekonstrukciji obstoječih
javnih poti (JP 684 641, JP 684 671). |
(4) Funkcionalna celota FC I2 predstavlja rezervat za novo načrtovano
prometnico (Žabnica–Bitnje–Stražišče). |
(5) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega
objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnega dela OPPN. |
(6) Za zagotovitev komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja
priključiti na obstoječo komunalno infrastrukturo, ki se nahaja znotraj
območja urejanja in izven meje območja urejanja. Poteki teh priključkov
so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Poleg navedenih zemljišč v 4. členu
je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi
druge parcelne številke, ki se izkažejo kot potrebne za priključevanje
na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo. |
|
7. člen |
|
(velikost in oblikovanje stavb) |
|
(1) Tlorisne dimenzije načrtovanih prostostoječih individualnih
stanovanjskih stavb so: |
– stavbe tipa A so dimenzij 9,0 m × 14,0 m z možnostjo pritličnega
aneksa / pomožnega objekta dimenzij 6,0 m × 6,0 m (oziroma 5,0 m × 6,0
m); |
– stavbe tipa B so dimenzij 8,0 m × 14,0 m z možnostjo pritličnega
aneksa / pomožnega objekta dimenzij 6,0 m × 6,0 m oziroma samostojnega
pritličnega pomožnega objekta dimenzij 5,5 m × 6,0 m. |
Izven tlorisnih dimenzij stavb se lahko načrtujejo zunanja stopnišča,
zunanje klančine, nadstreški in balkoni, pod pogojem, da ne presegajo
določene gradbene meje. |
(2) Za stavbe tipa A in B je etažnost v primeru izvedbe ravne strehe (K)
+ P + 1, v primeru izvedbe dvokapnice pa (K) + P + M s kolenčnim zidom
do 2,00 m, pod pogojem, da je kota pritličja maksimalno 50 cm nad koto
terena. Pri vseh tipih objektov višina slemena ne sme presegati višine
9,50 m nad urejenim terenom. V primeru izvedbe kletne etaže mora le-ta
biti izvedena v kesonski, nepropustni izvedbi. |
(3) Oblikovanje streh: |
– strehe stavb so lahko dvokapne s smerjo slemena v smeri daljše
stranice naklona 30° do 40°. Stanovanjske stavbe imajo lahko tudi ravno
streho; |
Pomožni objekti imajo praviloma ravne strehe minimalnega naklona tako,
da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v
naklonu do 8°; |
– za
osvetlitev mansarde (oziroma prostorov, ki se nahajajo pod streho) je
dovoljena izvedba klasičnih oken ali strešnih oken ali svetlobnikov in
frčad enakega tipa (dvokapne frčade ali frčade na plašč z minimalnim
naklonom), ki ne smejo biti višji od slemena osnovne strehe; |
– strešna kritina mora dajati videz drobne strukture sive barve, pri
zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo ali
steklu podobni brezbarvni materiali; |
– dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih
sprejemnikov na ali v streho – postavljeni morajo biti vzporedno s
strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne
strehe. |
(4) Oblikovanje fasad: |
– fasade stavb morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih
trendov v arhitekturi, izdelane v klasičnem zaglajenem ometu (barve iz
spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih
tonov), lesu, lokalnemu kamnu, steklu ali iz fasadnih plošč v imitaciji
lesa; |
– razmestitev in oblikovanje fasadnih odprtih ter drugih fasadnih
elementov morajo biti enostavni, fasadne odprtine morajo praviloma biti
pokončne in pravokotne; |
– večje steklene površine je potrebno opremiti z zavesami, roloji ali
žaluzijami, da se prepreči trk zavarovanih ptic v steklo; |
– okrogli elipsasti balkoni niso dovoljeni, balkonske ograje morajo biti
preproste lesene, kovinske ali steklene; |
– napušči brez masivnih elementov; |
– fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabljati
tudi kot elemente oblikovanja fasad (nadstreški, balkonske ograje ipd.). |
(5) Pri oblikovanju stavb je potrebno upoštevati še naslednje: |
– lega osnovnih stavb je določena z gradbeno mejo in/ali z gradbeno
oziroma regulacijsko linijo, ki jo je potrebno upoštevati; |
– medposestne ograje in podporni zidovi so ob soglasju lastnikov
zemljišč praviloma postavljene na parcelne meje oziroma do meje; |
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno; |
– zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito,
priporoča se gradnja nizkoenergetskih lesenih stavb; |
– oblikovanje stavb mora zagotavljati način in razpored prostorov, ki
omogoča 45 stopinjski kot osončenja namenjenega za bivanje in delo. |
|
8. člen |
|
(pomožni objekti) |
|
(1) Na območju tega OPPN je dovoljena gradnja ali ureditev ograj in
opornih zidov, rezervoarjev za vodo, priključkov na objekte gospodarske
javne infrastrukture, vodnih zajetij in objektov za akumulacijo vode in
namakanje ter pomožnih komunalnih objektov. |
(2) Poleg pomožnih objektov iz prvega odstavka tega člena in pomožnih
objektov iz 7. člena tega odloka, je na funkcionalnih enotah Fe S1, Fe
S2 in Fe S3 in Fe S4 dovoljena tudi gradnja drugih pomožnih objektov ob
upoštevanju skupnih določb prostorskih izvedbenih pogojev OPN MOK glede
odmika, ki veljajo za nezahtevne in enostavne objekte. |
(3) Pri gradnjah pomožnih objektov iz drugega odstavka tega člena je
treba upoštevati še naslednje: |
– dopustna je le enoetažna izvedba; |
– lahko so samostojni ali prislonjeni k osnovi stavbi; |
– oblikovani morajo biti skladno z osnovno stavbo, strehe so lahko tudi
ravne, ute in senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot oblikovne
posebnosti; |
– površina vseh pomožnih objektov je dovoljena pod pogojem, da skupna
pozidanost (zahtevnih, enostavnih in nezahtevnih objektov) na
funkcionalnih enotah stanovanjske stavbe strukture ne presega razmerja
30% pozidanega proti 70% nepozidanega zemljišča. |
|
9. člen |
|
(zunanja ureditev) |
|
(1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je potrebno
primerno utrditi in tlakovati ter ustrezno odvodnjavati. |
(2) Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo
terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena
sosednjemu zemljišču. Pri oblikovanju zunanje ureditve na ravnem terenu
nasipavanje in odkopavanje zemeljskih mas ne sme presegati + ali – 0,4
m. |
(3) Na posameznih funkcionalnih enotah stavbne strukture je potrebno
zagotoviti minimalno 30% zelenih površin, ki se uredijo kot zelenice,
zelenjavni ali sadni vrt. |
(4) Medposestne ograje in podporni zidovi so ob soglasju lastnikov
praviloma postavljene na parcelne meje, brez soglasja pa do meje
sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja
zemljišča. Ograje in podporni zidovi ob javni poti, v primeru ko ni
možno drugačno zavarovanje brežin, morajo biti v odmiku min. 0,5 m od
cestišča. Za postavitev ograj ob cesti je potrebno pridobiti soglasje
upravljavcev, s katerim ti preverijo ustrezne odmike in višine, tako, da
se ne ovira preglednosti in vzdrževanja cest. |
(5) Ograje so lahko visoke največ 1,5 m. Ograje so praviloma lesene,
žične ali kot žive meje. |
(6) Višinske razlike in nasipne in odkopane brežine je potrebno
zatraviti. Podporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni
mogoče drugače zavarovati. |
(7) Vstopna in uvozna vrata se morajo odpirati proti parceli in ne proti
cesti, oziroma so lahko drsna. |
(8) Na vsaki funkcionalni enoti stavb je potrebno zagotoviti potrebne
manipulativne površine in za vsako stanovanjsko enoto minimalno dve
parkirni mesti (v stavbi ali zunaj). |
(9) Za hortikulturno ureditev je potrebno uporabljati značilne domorodne
rastline ali vrste, za katere je znano, da niso invazivne. |
(10) Nova drevesna vegetacija ob cestah s krošnjo ne sme posegati v
prosti profil ceste in pločnika, koreninski sistem pa ne sme poškodovati
ceste in pločnika. |
(11) Po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje in odvečni
material ter hortikulturno urediti okolico, tako da se doseže enoten
izgled območja. |
(12) Oblikovanje zunanje ureditve okolice objektov mora biti vključno z
ograjami in podpornimi zidovi obdelano v DGD projektu. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN
POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
10. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Za stanovanjske stavbe je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo,
oskrbo z električno energijo, odvajanje odpadnih in meteornih voda,
odvoz smeti ter dostop do javne ceste. |
(2) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise,
tehnične standarde in pogoje upravljavcev. |
|
11. člen |
|
(prometno urejanje) |
|
(1) Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječi javni poti JP
684 641 in JP 684 671. Hitrost na omenjenih cestah je omejena na 30
km/h. |
(2) Načrtovane nove stanovanjske stavbe se na obstoječe cestno omrežje v
naselju priključujejo direktno s priključki max. širine 5,0 m. |
(3) Predvidena je rekonstrukcija obstoječih cest (funkcionalna celota FC
I1). Ob cesti JP 684 641 je, na zahodni strani, predviden hodnik za
pešce s poglobljenim robnikom, širine 1,2 m, na vzhodni strani pa
bankina 0,5 m. Ob cesti JP 684 671 je, na južni strani, previdena
bankina 0,5 m, na severni strani pa se z veljavnim OPPN za del območja
BI 42 – Zgornje Bitnje načrtuje izgradnja pločnika. Funkcionalna celota
FC I2 predstavlja rezervat za načrtovano cesto Žabnica–Bitnje–Stražišče. |
(4) Pri prometni infrastrukturi je potrebno upoštevati, da: |
– se
hišni priključki izvedejo pregledno in uredijo tako, da ne ovirajo
prometa; |
– se
manipulacijske površine (dvorišča) posameznih stavb uredijo tako, da se
prepreči vzvratno priključevanje na cesto; |
– je
širina priključka max. 5,0 m; |
– je
priključek ustrezno utrjen (asfaltiran ali tlakovan) v dolžini min. 5,0
m od vozišča ceste oziroma pločnika; |
– se
prometno omrežje izvede v asfaltni izvedbi; |
– se
zagotovi ustrezen prečni nagib vozišča, ki bo omogočal odvodnjavanje
meteorne vode; |
– ima prometno omrežje zakonsko predpisano vertikalno in horizontalno
prometno signalizacijo ter |
– so
površine ob prometnicah ustrezno zazelenjene. |
|
12. člen |
|
(splošna merila in pogoji komunalnega
urejanja) |
|
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja
ustrezno varstvo okolja in obrambno-zaščitne zahteve ter v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je
potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih
infrastruktur. |
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je
potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora
predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in
smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture.
Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za
infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja. |
(3) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod
asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske
vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
|
13. člen |
|
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne
vode) |
|
(1) V naselju Zgornje Bitnje je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v
ločenem sistemu. |
(2) Vse načrtovane stanovanjske hiše morajo biti priključene na
obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za odpadne vode. Načrtovane
stanovanjske stavbe se preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja
priključujejo na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za odpadne vode.
Kanal za odpadno vodo bo omogočal gravitacijski odvod iz pritličja vseh
stavb do globine 1,5 m pod urejenim terenom. |
(3) Padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin zaradi neustrezne
geologije ni mogoče ponikati, zato se padavinske vode preko novega
meteornega kanala kontrolirano odvajajo v glavni odvodnik Žabnico. Pred
izpustom padavinskih voda v novo meteorno kanalizacijo je potrebno te
vode z zadrževalniki zadržati na funkcionalnih enotah (na mestu
nastanka) in jih nato kontrolirano prazniti preko dušilk. Predvidena sta
dva nova zbirna kraka meteorne kanalizacije, ki se na severovzhodnem
robu območja združita v en krak, ki je speljan proti vzhodu, nato poteka
po severnem robu obstoječe ceste, prečka cesto in nadaljuje po južnem
robu ceste do iztoka v Žabnico. Za zadrževanje meteorne vode je na vsaki
funkcionalni enoti predviden lokalni zadrževalnik s kapaciteto 4 m3.
Meteorne vode, ki nastanejo na funkcionalnih enotah, je potrebno
uporabiti tudi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba
zagotoviti kakovosti pitne vode (splakovanje stranišč, pranje perila,
zalivanje ipd.). |
(4) Padavinske vode iz funkcionalnih enot ne smejo pritekati na javno
pot. |
|
14. člen |
|
(oskrba s pitno vodo in hidrantno
omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju je zgrajeno obstoječe javno vodovodno
omrežje. |
(2) Omrežje se mora razširiti z dograditvijo omrežja v smeri proti jugu
in zahodu, na katerega je potrebno priključiti načrtovane stanovanjske
hiše. Oskrba s pitno vodo bo zagotovljena z izgradnjo novega
sekundarnega vodovodnega omrežja, ki se priključuje na obstoječe
vodovodno omrežje, ki poteka v križišču ceste JP 684 641 in JP 684 671. |
(3) Ob izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi
odcepi hišnih priključkov za načrtovane stavbe, ki morajo biti uvlečeni
v zaščitne cevi in locirani 1,0 m v funkcionalnih enotah ter na koncu
blindirani. Hišni priključki niso predmet sekundarne komunalne
infrastrukture. Posamezen objekt se mora priključiti na javno vodovodno
omrežje s samostojnim priključkom vode. |
(4) Na obstoječem vodovodnem omrežju je izvedeno hidrantno omrežje, ki
zagotavlja zadostno količino požarne vode. Hidrantno omrežje se razširi
na načrtovano omrežje. Razmak med posameznimi hidranti mora biti na
ustrezni medsebojni razdalji med 80 in 100 m. |
|
15. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Zgrajena elektroenergetska infrastruktura v sosednjih območjih ima
zadostne proste kapacitete za napajanje novih stanovanjskih stavb. Za
oskrbo z električno energijo bo potrebno nadgraditi obstoječe
nizkonapetostno omrežje. |
(2) Območje se bo napajalo iz obstoječe TP 1193 Zgornje Bitnje –
Kabelska preko obstoječega NN kabla, ki poteka po zemljišču parc. št.
2725/1 in 2722/2 k.o. Bitnje. Za izvedbo NN omrežja se uporabi obstoječa
elektro-kabelska kanalizacija. |
(3) Novo NN omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji, pod prometnimi
površinami, do razdelilnih omaric ob posameznih funkcionalnih enotah.
Priključno merilne omarice morajo biti locirane na stalno dostopnih
mestih. |
|
16. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje
zvez) |
|
(1) Stavbe se lahko preko sekundarnega omrežja priključujejo na
obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Priključna točka je v kabelski
kanalizaciji na zemljišču parc. št. 2722/2 k.o. Bitnje. |
(2) Sekundarno omrežje se izvede s kabelsko kanalizacijo za TK omrežje,
kjer se predvidi tudi možnost kasnejše vgradnje optičnih kablov za
izboljšanje TK omrežja. |
(3) Priključne omarice za TK omrežje se izvede na stalno dostopnih
mestih ob obstoječi notranji zbirni cesti. |
(4) Pred pričetkom del je potrebno označiti in ustrezno zaščititi
obstoječe telekomunikacijsko omrežje. |
(5) Za priključitev na TK omrežje je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca. |
|
17. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Na območju urejanja je zgrajen sistem daljinskega ogrevanja
(plinovodno omrežje), ki poteka pod javno potjo JP 684 641. Iz
obstoječega omrežja so izvedeni trije odcepi (na funkcionalne enote Fe
S2, Fe S3 in Fe S4), ki so na koncu blindirani. |
(2) Načrtovane nove stanovanjske stavbe je možno priključiti na
obstoječe plinovodno omrežje 1,0 bar. Za priključitev objektov na sistem
zemeljskega plina je potrebno pridobiti soglasje sistemskega operaterja. |
(3) Dovoljena je uporaba ogrevanja stanovanjskih stavb z obnovljivimi
viri energije oziroma delna uporaba električne energije – IR paneli. |
(4) Zasnova in izvedba stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo
zagotovila čim manjše izgube toplotne energije. |
|
18. člen |
|
(grajeno javno dobro) |
|
Del
območja, ki se ureja z OPPN, predstavlja grajeno javno dobro (FC I1), z
izgradnjo nove ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče pa tudi FC I2. V grajeno
javno dobro bo vključena celotna prometna infrastruktura in gospodarska
javna infrastruktura. |
|
19. člen |
|
(roki za infrastrukturno opremljanje) |
|
Investitorji so v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje
posameznih gospodarskih javnih služb dolžni, da zgradijo, prestavijo,
zamenjajo oziroma zaščitijo infrastrukturne objekte, naprave in vode v
in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
20. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
Na
območju, ki ga obravnava OPPN, se ne nahaja nobena registrirana enota
kulturne dediščine, zato rešitve in ukrepi za varovanje in celostno
ohranjanje kulturne dediščine niso potrebni. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
21. člen |
|
(varstvo tal, voda in zraka) |
|
(1) Pri posegih v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred
uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih
del. |
(2) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati.
Humus se uporabi za zunanjo ureditev. |
(3) Zaradi preprečitve nevarnosti širjenja tujerodnih invazivnih
rastlinskih vrst dovažanje zemljin od drugod ni zaželeno. |
(4) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju zajetij
pitne vode in ni poplavno ogroženo, saj se nahaja izven dosega tako
stoletnih kot petstoletnih voda (gladina Q100 je na koti 382,16 m). |
(5) Geologija tal na obravnavanem območju ne omogoča ponikanja meteornih
voda, zato se te vode odvaja v meteorno kanalizacijo, ki ima izpust v
vodotok Žabnica. Da se poplavne razmere dolvodno zaradi teh voda ne bodo
poslabšale so predvideni omilitveni ukrepi, ki pri vsaki hiši določajo
izvedbo zadrževalnika meteornih voda. |
(6) Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih
materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z
vlaženjem. |
(7) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne
varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno
onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in
uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod,
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna
skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi
morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok. |
(8) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo
situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim
organizacijam. |
(9) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse
z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko,
krajinsko ustrezno urediti. |
(10) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije
na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja,
priprave tople vode in razsvetljave. |
|
22. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
Odlaganje viškov odkopane zemlje, gradbenih odpadkov in gradbenega
materiala v gozdu ni dovoljeno. |
|
23. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN bo po izgradnji stavb sodilo v območje III. stopnje
varstva pred hrupom. |
(2) V času gradenj na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo
obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z
delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z
emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj
potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer. |
|
24. člen |
|
(odpadki) |
|
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za odpadke (zabojnik
za mešane odpadke, odpadno embalažo in biološke odpadke) na zbirnem
mestu. Zbirno mesto je potrebno urediti na posamezni funkcionalni enoti
v ali ob stanovanjski stavbi. Velikost zbirnega mesta mora ustrezati
številu zabojnikov za odpadke. Zbirno mesto mora biti utrjeno, da je
možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko
tehničnim ter požarnovarstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati
prometa na javnih površinah. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za
odpadke postavijo na mesta, dostopna vozilom za odvoz. |
(2) Posamezne stanovanjske hiše lahko organske odpadke zbirajo v
kompostnikih za predelavo v kompost. V takšnih primerih zabojnika za
biološke odpadke ni potrebno zagotavljati. |
(3) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati
neposredno na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi
priprave projektne dokumentacije. |
(4) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev
okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se
ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije. |
|
25. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Na območju, ki ga obravnava OPPN, ni zavarovanih območij, naravnih
vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja
Natura 2000. |
(2) Zaradi ohranjanja habitata zahodno od obravnavanega območja (gozdne
površine Škofjeloškega hribovja) je potrebno na zahodnem robu območja
urejanja ohranjati 20 m pas nepozidan. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
26. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene
ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo. |
(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop
za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in
delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s
področja varnosti pred požari in veljavnim standardom. |
|
27. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Območje urejanja se po podatkih Atlasa voda (DRSV – januar 2019) ne
nahaja na vodovarstvenem območju. |
(2) Območje urejanja se ne nahaja na območju erozije. |
(3) Ob izkopih gradbenih jam za posamezne stavbe je obvezna prisotnost
geologa ali geomehanika, ki mora določiti nosilnost tal. |
(4) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne
obstaja nevarnost za razlitje le-teh. |
(5) Po podatkih Agencije RS za okolje je na območju OPPN vrednost
projektnega pospeška tal 0,225 (g) (potresna nevarnost). Objekti morajo
biti grajeni protipotresno, v skladu s cono potresne ogroženosti. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) V območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi
predstavljali požarno ogroženost okolja. |
(2) V območju OPPN ni predvidena uporaba požarno nevarnih snovi in
tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek
požara. Odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov in gozda
preprečujejo možnost širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne
ogroženosti naravnega okolja. |
(3) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je, z
upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele, omejeno širjenje požara
na sosednje objekte. |
(4) Zadostne količine požarne vode so zagotovljene z obstoječim
hidrantnim omrežjem. |
|
29. člen |
|
(zunanje osvetljevanje) |
|
(1) Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za
zmanjšanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi
s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(2) Ob cestah ni predvidena nova javna razsvetljava. Ob obstoječi javni
poti JP 684 671 (Stražišče–Bitnje–Žabnica) je v primeru gradnje javne
razsvetljave potrebno svetilke postavljati in oblikovati tako, da ne
osvetljujejo gozda v območju Natura 2000 (svetilke morajo usmerjati
svetlobo navzdol z žarnicami, ki svetijo rumeno in oranžno barvo). |
(3) Fasad se ne osvetljuje z namenom dekoracije. Zunanja osvetlitev
okolice objektov je namenjena izključno zagotavljanju varnosti.
Priporoča se uporaba zunanjih svetil na senzor gibanja. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE
UREDITVE |
|
30. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1) Območje se bo urejalo etapno, vsaka etapa mora biti načrtovana na
način, da ne bo povzročala škodljivih vplivov na vodni režim in stanje
voda. |
(2) Območje se izvaja v dveh etapah. Prvo etapo predstavlja izgradnja
prometne infrastrukture (rekonstrukcija javne poti JP 684 641 in
rekonstrukcija dela javne poti JP 684 671, v skladu z grafičnim prikazom
na karti 4.5.2.) in izgradnja sekundarnega infrastrukturnega omrežja. V
drugo etapo sodi gradnja stavb. Prva in druga etapa se lahko izvajata
sočasno, ob pogoju, da se pri gradnji prvega objekta zagotovi celotna
minimalna komunalna infrastruktura. Vsaka stavba se lahko gradi ločeno
od ostalih stavb, oziroma je faznost odvisna od izkazanega interesa
lastnikov zemljišč. Vsaka stavba pa mora izvesti interno infrastrukturno
omrežje ter ustrezno zunanjo ureditev. |
|
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD
FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
31. člen |
|
(dovoljena odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji komunalne infrastrukture so dopustna odstopanja od
tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji. Odstopanje ne sme biti v nasprotju z
javnimi interesi. |
(2) Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov prostostoječih
stanovanjskih stavb do + 2.0 m, omejitve navzdol ni (objekti so lahko
poljubno manjši) ob upoštevanju določene gradbene meje, regulacijske in
gradbene linije. |
(3) Dopustne so spremembe višinskih kot urejenega terena, zunanjih
ureditev in umestitev zadrževalnikov. |
(4) Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov pritličnih aneksov /
pomožnih objektov do ± 2.0 m ter njihova umestitev in lega pod pogojem,
upoštevanja skupnih določb prostorskih izvedbenih pogojev OPN MOK glede
odmikov, ki veljajo za nezahtevne in enostavne objekte ter ob
upoštevanju regulacijskih in gradbenih linij. |
(5) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih infrastrukturnih vodov na
območju OPPN do ± 5.0 m, za priključna omrežja izven OPPN do oskrbovanih
sistemov pa do ± 10.0 m. |
(6) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se
dovoljena odstopanja, ki jih dopušča ta odlok, prikaže. |
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN
POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
|
32. člen |
|
(usmeritve) |
|
(1) Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in
gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati
ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto
urbanističnega urejanja prostora. |
(2) V območju je s prostorskimi izvedbenimi pogoji potrebno upoštevati
regulacijsko linijo za izgradnjo načrtovane ceste
Žabnica–Bitnje–Stražišče. |
(3) Po zaključeni gradnji se dovoljuje: |
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov, |
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, |
– odstranitev objektov, |
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z
določili tega odloka, |
– gradnja pomožnih objektov v skladu z določili tega odloka. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
33. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN
je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor
Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
34. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
35. člen |
|
(veljavnost) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-38/2018 |
Kranj, dne 27. novembra
2019 |
|
Župan |
Mestne občine Kranj |
Matjaž Rakovec |