|
Na podlagi 12., 23., 171., 173. in
175. člena
zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02) ter na podlagi 16. člena
statuta Občine Zreče
(Uradni list RS, št. 28/99, 11/01, 81/02) je Občinski svet občine Zreče
na seji dne 1. 3. 2004 sprejel |
|
O D L O K |
|
o prostorskih ureditvenih pogojih za
nekatera ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Zreče |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Zaradi uskladitve pogojev za posege v
prostor Občine Zreče z določili iz odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za
obdobje 1986–2000 – dopolnjen 1993 in 1994 in družbenega plana razvoja
Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986–1990 za območje
Občine Zreče – dopolnjen 2003, (v nadaljevanju: prostorski plan Občine
Zreče v letu 2003), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 68/03,
se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za nekatera ureditvena območja
in območje odprtega prostora Občine Zreče. |
|
2. člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji (v
nadaljevanju: PUP) za nekatera ureditvena območja naselij ter območje
odprtega prostora Občine Zreče določajo: |
|
– meje in funkcije območja urejanja,
|
|
– merila in pogoje za posege v
prostor, |
|
– merila in pogoje glede oblikovanja
novogradenj in drugih posegov v prostor; |
|
– merila za določanje gradbenih
parcel, |
|
– merila in pogoje za komunalno
urejanje stavbnih zemljišč, |
|
– merila in pogoje za posege v
zavarovana in varstvena območja, |
|
– merila in pogoje za varovanje
naravnih vrednot in kulturne dediščine, |
|
– merila in pogoje za varovanje in
izboljšanje okolja, |
|
– pogoje pri urejanju varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambo in zaščito. |
|
3. člen |
|
PUP so podlaga za izdajo lokacijske
informacije ter v nadaljevanju izdelavo projektne dokumentacije za
pridobitev dovoljenja za gradnjo oziroma poseg v prostor. |
|
4. člen |
|
Meje Občine Zreče, njenega odprtega
prostora s posameznimi območji urejanja in ureditvenimi območji naselij,
ki se urejajo s temi PUP, ter zasnove urejanja po posameznih sektorjih,
ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v prostor, so prikazane na
kartografskih prilogah v projektu: prostorski ureditveni pogoji za
nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Zreče,
ki ga je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod št.
projekta 520/03 z datumom avgust 2003 (v nadaljevanju: kartografske
priloge PUP 520/03) in je sestavni del tega odloka. |
|
II. MEJE IN FUNKCIJE OBMOČIJ UREJANJA |
|
Opredelitev funkcij – namembnosti v
območjih urejanja s PUP |
|
5. člen |
|
Za vsa območja so s tem odlokom
določene prevladujoče (pretežne) namembnosti – funkcije objektov in
površin, ki jih je dovoljeno razvijati znotraj območij. Določene so
prevladujoče namembnosti ter tiste dodatne namembnosti, ki jih je
dovoljeno dodatno razvijati v posameznem območju s tem, da ima določena
prevladujoča namembnost v območju prednost oziroma se morajo dodatno
dovoljene namembnosti prevladujoči podrejati. |
|
Oznaka namembnosti po območjih
urejanja je naslednja: |
|
------------------------------------------------------------------- |
|
namembnost oznaka |
|
------------------------------------------------------------------- |
|
individualna
stanovanjska gradnja S |
|
mešane
dejavnosti (stanovanja in oskrbne dejavnosti) M |
|
obrtne in obrtno
storitvene dejavnosti O |
|
športne in rekreacijske dejavnosti na manjših površinah ŠR |
|
turizem in
dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom TD |
|
gostinska
dejavnost G |
|
kmetijska
dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji K |
|
počitniški
objekti P |
|
pridobivanje kamna KA |
|
posebne
dejavnosti (čistilne naprave) PD |
|
komunalne
dejavnosti KO |
|
------------------------------------------------------------------- |
|
Meje in funkcije območij urejanja |
|
6. člen |
|
Prostor Občine Zreče, ki ga urejajo ti
PUP, sestavljajo naslednja območja: |
|
– 28 ureditvenih območij naselij ali
njihovih delov: |
|
(a) območja za poselitev: ureditvena
območja naselij; |
|
– odprt prostor Občine Zreče, ki ga
sestavljajo: |
|
(b) območja za poselitev: opredeljena
stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij naselij;
|
|
(c) kmetijska območja (najboljša
kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča); |
|
(č) gozdna območja; |
|
(d) območja vodotokov; |
|
(e) območja prometnih površin ter
območja komunalne in energetske infrastrukture. |
|
7. člen |
|
Ti PUP ne veljajo za naslednja
ureditvena območja naselij: |
|
------------------------------------------------------------------------ |
|
evid. št. ime ureditvenega območja naselja |
|
------------------------------------------------------------------------ |
|
1
Rogla (sprejet ZN) |
|
2
Resnik – Nune (sprejet PUP) |
|
6
Padeški vrh 2 (sprejet ZN) |
|
14
Stranice – kamnolom Ingrad (predvidena izdelava UN) |
|
16
Zreče, razen za območja urejanja, ki so navedena v 8. členu |
|
tega odloka (sprejeti ZN, UN) |
|
17
Zreče – pokopališče (sprejet in predviden UN) |
|
26
Dobrava 3 (predviden ZN). |
|
------------------------------------------------------------------------ |
|
8. člen |
|
Za (a) območja za poselitev:
ureditvena območja naselij so dovoljene naslednje prevladujoče in
dodatne dovoljene namembnosti: |
|
------------------------------------------------------------------------------- |
|
Ureditveno območje naselja Namembnost / funkcija |
|
------------------------------------------------------------------------------- |
|
št.
ime prevladujoča dodatno dovoljena |
|
------------------------------------------------------------------------------- |
|
3.1 Resnik –
vas S K, M, TD, ŠR, P, G |
|
3.2 Resnik –
Višnar S K, TD, ŠR, P |
|
3.3 Resnik –
cerkev M S, TD |
|
3.4 Resnik –
na Sedlu S P, TD |
|
4 Planina –
Ostruh P S |
|
5.1 Skomarje –
vas K S, M, TD, ŠR, G |
|
5.2 Skomarje –
vikendi P S, TD |
|
7.1 Padeški vrh 1 P S, TD,
ŠR |
|
7.2 Padeški
vrh – Gorjup S P, TD, ŠR, K |
|
8 Koroška
vas – Kropej K S, M, TD, ŠR, G |
|
9.1 Gorenje –
vas K S, M, TD, ŠR, O |
|
9.2 Gorenje –
šola M S, TD, ŠR, K, G |
|
10 Bezovje
nad Zrečami K S, M, TD, ŠR, |
|
11
Črešnova K S, M, TD, ŠR, O,
G |
|
12 Zreče –
Fijavž M S, TD, ŠR, O |
|
13 Zreče –
Loška gora M S, TD, ŠR, O, G |
|
15 Zlakova K S, M,
TD, ŠR |
|
16 Zreče:
območja urejanja: |
|
17/1
1 K - |
|
17/2 d1, d3,
d14, D14, D18, zelenice, - |
|
mestni gozd, |
|
parki, obvodni |
|
prostor |
|
17/3 S2b, S3,
S4, S5, S6, S8, S9, S10 S M, TD, SR, K |
|
17/4 s17, s18,
S23, S24, S M S, TD, ŠR, G |
|
17/5 S27,
S32 S |
|
17/6 del
c3b M TD, ŠR |
|
17/7 o3, O7
O TD, ŠR, G |
|
18 Stranice –
Rozman S S, M, TD, ŠR |
|
19
Stranice M S, K, TD, ŠR, O,
G |
|
20 Bokovlje
1 S M, TD, ŠR, O, K |
|
21 Bukovlje
2 K S, O, TD |
|
22 Radana
vas K S, M, TD, ŠR, O |
|
23 Dobrava
1 S M, TD, ŠR, O, K |
|
24 Dobrava
2 K S, M, TD, ŠR, O |
|
25
Gabrovlje K S, M, TD, ŠR, O |
|
27 Bukovlje
3 P S, TD, ŠR |
|
28 Planina na
Pohorju – Jerut S K, TD |
|
29 Boharina
1 S K, M, TD |
|
------------------------------------------------------------------------------- |
|
9. člen |
|
Za odprt prostor Občine Zreče so
opredeljene naslednje prevladujoče in dodatne dovoljene namembnosti:
|
|
(b) za območja za poselitev,
opredeljena stavbna zemljišča z oznako (u) izven ureditvenih območij;
kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji (K);
individualna stanovanjska gradnja (S); mešane dejavnosti – stanovanja in
oskrbne dejavnosti (M); obrtne in obrtno storitvene dejavnosti (O);
turizem in dopolnilne dejavnosti v zvezi s turizmom (TD); gostinska
dejavnost (G) ter športne in rekreacijske površine obsega do 500 m2 (ŠR);
|
|
(c) za kmetijska območja je
prevladujoča namembnost kmetijska dejavnost z dopolnilnimi dejavnostmi
na kmetiji (K); |
|
(č) za gozdna območja je prevladujoča
namembnost gozdarstvo; |
|
(d) za območja vodotokov je
prevladujoča namembnost vodnogospodarska dejavnost; |
|
(e) za območja prometnih površin ter
območja komunalne in energetske infrastrukture, je prevladujoča
dejavnost v povezavi s prometom ter komunalno in energetsko
infrastrukturo. |
|
III. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJE V
PROSTORU |
|
III.a POGOJI ZA GRADNJE V VSEH
OBMOČJIH, KI SE UREJAJO S TEMI PUP |
|
10. člen |
|
Znotraj vseh območij urejanja je
dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor,
ki so pomembni za razvoj Občine Zreče: |
|
– cestno omrežje in naprave, hodniki
za pešce, avtobusna postajališča,
kolesarske poti; |
|
– komunalno omrežje in naprave,
ureditev in širitev pokopališč; |
|
– javna razsvetljava; |
|
– omrežje zvez, CATV omrežje ter
omrežje in postaje za prenos električne energije; |
|
– plinovodno omrežje ter objekti za
oskrbo s plinom; |
|
– melioracije in regulacije vodotokov;
|
|
– izvedba posegov za preprečevanje in
sanacije plazov; |
|
– gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak;
|
|
– postavitev spominskih in sakralnih
obeležij; |
|
– izvedba urbane opreme. |
|
Gradbena dela na obstoječih objektih |
|
Naštete infrastrukturne objekte od alineje 1 do 6 lahko gradi le
pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri
telekomunikacijskih omrežjih in omrežjih zvez pooblaščen operater, pri
plinu koncesionar. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je
gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in z njihovim
pooblastilom. |
|
11. člen |
|
Obstoječe objekte in naprave, ki so
zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, je dovoljeno dozidati, nadzidati ter
jim spremeniti namembnost pod enakimi pogoji, kot veljajo za
novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje
adaptacije. |
|
Na obstoječe objekte je možna vgradnja naprav, ki proizvajajo električno
energijo iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje toplote in
električne energije z visokim izkoristkom, in so opredeljene kot
enostavne naprave za proizvodnjo električne energije, se štejejo kot
investicijska vzdrževalna dela in se lahko izvajajo v skladu z predpisi,
ki urejajo energetsko infrastrukturo. |
|
Postavitev ali gradnja naprav za proizvodnjo električne energije s
pomočjo sončne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za
kulturni spomenik, ni dopustna. Na območjih in objektih, ki so varovani
kot registrirana kulturna dediščina ter v vplivnih območjih dediščine,
so ti objekti in naprave dopustni le izjemoma, če njihova postavitev ali
vgradnja ne prizadene varovanih vrednot. Umestitev je potrebno uskladiti
s pristojno službo varstva kulturne dediščine v postopku pridobivanja
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma s prostorsko in
tehnično preveritvijo variantnih rešitev. |
|
12. člen |
|
Dozidava obstoječega objekta je
dovoljena pod naslednjimi pogoji: |
|
a) takrat, ko je ugotovljeno, da sta
obstoječi objekt ali prejšnja dozidava zgrajena z ustreznim dovoljenjem
in |
|
b) takrat, ko je ugotovljeno, da
obstoječi objekt še ni bil dozidan ali pa da prejšnja dozidava ni
presegla površine tlorisa, ki je dovoljen za dozidave; |
|
c) velikost
dozidanega dela ne sme presegati 40
% površine
obstoječega objekta, istočasno pa mora biti s tlorisnimi gabariti
prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost. |
|
13. člen |
|
Dozidava obstoječih zidanic in
počitniških objektov je dovoljena le takrat, ko je ugotovljeno, da je
obstoječi objekt ali objekt skupaj z že izvedeno dozidavo zgrajen z
ustreznimi dovoljenji in da skupni tloris obstoječega in dozidanega dela
objekta še ne dosega dovoljenih 42 m2. |
|
Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka je izjemoma dovoljena adaptacija in dozidava počitniškega
objekta za potrebe funkcionalno omejene osebe ob soglasju Občine Zreče
in ob predhodni predložitivi potrdila o statusu invalida 1. ali 2.
kategorije lastnika ali ožjega družinskega člana lastnika objekta. Z
adaptacijo in dozidavo se ne sme spremeniti namembnost objekta ali
povečati tloris na več kot 55 m2. |
|
14. člen |
|
Objekte iz 12. in 13. člena je mogoče
dozidati večkrat, pri tem pa tlorisne dimenzije vseh dozidanih delov
skupaj ne smejo presegati velikosti, ki je določena za posamezno zvrst
objekta. |
|
15. člen |
|
Nadzidava obstoječega objekta je
dovoljena takrat, ko je ugotovljeno, da obstoječi objekt še ni bil
nadzidan, ali je bil nadzidan le na enem delu, in ko je obstoječi objekt
ali njegov nadzidan del po višinskih gabaritih izrazito nižji od
sosednjih objektov, ki imajo enako namembnost in so zgrajeni z
ustreznimi dovoljenji. |
|
Sprememba namembnosti obstoječih
objektov |
|
15.a člen |
|
Ne glede na določbe 11.–15. člena tega odloka velja, da so dozidave,
nadzidave in spremembe namembnosti in druga gradbena dela na obstoječih
objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, dopustna le izjemoma, kadar ni možno najti druge rešitve, pri
čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je
objekt pridobilo status objekta varovanega s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi
rešitvami, ki veljajo za ta odlok. |
|
16. člen |
|
Spremembe namembnosti obstoječih
objektov in naprav so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s
pretežno namembnostjo območja urejanja, v katerem se nahaja objekt,
oziroma takrat, kadar je nova namembnost skladna z dodatno dovoljeno
namembnostjo območja urejanja ob pogoju, da nova namembnost ne bo
motilno vplivala na bivalne in delovne pogoje ter druge značilnosti
prostora in po predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da
objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno
infrastrukturo ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost. |
|
Nadomestna gradnja objektov |
|
17. člen |
|
Z nadomestno gradnjo se nadomešča
obstoječ dotrajan objekt, za katerega je ugotovljeno, da je bil zgrajen
z ustreznimi dovoljenji. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno
stanje vpisano v katastru (stavbišče), temveč je gradnja nadomestnih
objektov dovoljena le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu
ugotovljeno, da objekt še obstaja. Namembnost nadomestnega objekta se ne
sme spremeniti oziroma mora ostati enaka namembnosti obstoječega
objekta, ki se nadomešča.
Pojem nadomestna gradnja predstavlja gradnjo
novega objekta na mestu starega, ki je po velikosti in namembnosti enak
odstranjenemu objektu. |
|
V primerih, da je za obstoječi objekt
dovoljena začasna ohranitev, je gradnja nadomestnega objekta dovoljena
le v okviru opredeljenega stavbnega zemljišča (u) ali funkcionalnega
zemljišča obstoječega objekta, če se ta nahaja v ureditvenem območju
naselja. Nadomestni objekt sme biti oddaljen največ 3 m od obstoječega
objekta, ki se nadomešča, oziroma morajo biti zagotovljeni odmiki od
parcelnih mej ter sosednjih objektov. |
|
III.b POGOJI ZA GRADNJO V UREDITVENIH
OBMOČJIH NASELIJ |
|
18. člen |
|
Znotraj vseh ureditvenih območij je
dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov v prostor,
ki so pomembni za razvoj Občine Zreče: športni objekti in ureditve
manjših obsegov, otroška igrišča manjših obsegov, ureditve parkirišč za
osebna vozila, avtobuse in tovornjake |
|
19. člen |
|
Novogradnja objektov in naprav in
izvedba drugih posegov v prostor se v Občini Zreče usmerja prednostno v
ureditvena območja naselij. Pri določanju namembnosti gradenj in drugih
posegov v prostor ureditvenih območij naselij je potrebno upoštevati
prevladujoče in dovoljene dodatne namembnosti, ki so določene za
posamezna ureditvena območja naselij. |
|
20. člen |
|
Znotraj vseh ureditvenih območij je
dovoljena gradnja objektov, naprav, in sicer: |
|
1) Novogradnja individualnih
stanovanjskih objektov. |
|
2) Prizidava, nadzidava in
rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov ali objektov z drugimi
namembnostmi, ki so dovoljene znotraj ureditvenega območja. |
|
3) Nadomestna gradnja stanovanjskih
objektov ali objektov z drugimi namembnostmi, ki so dovoljene znotraj
ureditvenega območja. |
|
4) Novogradnja in nadomestna gradnja,
prizidava, nadzidava in rekonstrukcija objektov za centralne (oskrbne in
storitvene) dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je
določena še dodatna namembnost M, po predhodnem soglasju Občine Zreče z
ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in
komunalno infrastrukturo ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
|
|
5) Novogradnja in nadomestna gradnja,
prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov
obrtno-storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in
spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, v vseh
ureditvenih območjih, za katera je določena še dodatna namembnost O, po
predhodnem soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel
negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob
upoštevanju pogojev za to dejavnost. |
|
6) Ureditve športno-rekreacijskih
površin, manjših obsegov do 500 m2, so dovoljene v vseh ureditvenih
območjih, za katera je določena še dodatna namembnost ŠR, po predhodnem
soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih
vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo ter ob upoštevanju
pogojev za to dejavnost. |
|
7) Novogradnja, dozidava, nadzidava in
rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za
potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe,
gostinski in spremljajoči prostori), in preureditve stanovanjskih
prostorov za turistično dejavnost, v vseh ureditvenih območjih, za
katera je določena še dodatna namembnost TD, po predhodnem soglasju
Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na
prometno in komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to
dejavnost. |
|
8) Novogradnja, dozidava, nadzidava in
rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za
potrebe gostinske dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je
določena še dodatna namembnost G, po predhodnem soglasju Občine Zreče z
ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in
komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
|
|
9) Novogradnja, dozidava, nadzidava
ali rekonstrukcija obstoječih objektov za potrebe kmetijstva v vseh
ureditvenih območjih, za katera je določena namembnost K. Gradnja
gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev je dovoljena na tistih
zemljiščih, kjer to omogočajo velikost parcele, zadostni odmiki od
sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo.
|
|
10) Gradnja počitniških objektov, v
vseh ureditvenih območjih, za katera je določena prevladujoča ali
dodatno dovoljena namembnost P. |
|
11) Postavitev kioskov je dovoljena za
storitvene in služnostne dejavnosti, po predhodnem soglasju Občine Zreče
z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in
komunalno infrastrukturo. |
|
12) Gradnja enostavnih objektov v skladu s
veljavnim predpisom, ki določa vrste objektov glede na namembnost. |
|
13) Gradnja pomožnih
telekomunikacijskih objektov in naprav (npr.: sekundarno
telekomunikacijsko omrežje, bazne postaje, antenski drogovi, antenski
nosilci in prostori s telekomunikacijsko opremo). Pomožni
telekomunikacijski objekti iz te točke se lahko gradijo v oddaljenosti
najmanj 50 metrov od najbližjega stanovanjskega objekta. Gradnja je
mogoča le s soglasjem Občine Zreče, ki ga da na osnovi dokaza, da s
postavitvijo takega objekta ali naprave ne bodo prekoračeni vplivi na
bivalno okolje oziroma tudi s soglasjem vseh sosedov, ki bi od takega
objekta bili oddaljeni manj kot 50 metrov. |
|
14) Kolikor na območju stavbnih zemljišč z
oznako (u) ni razpoložljivih površin za gradnjo je objekte navedene pod
tč. 1), 2) in 3) možno locirati največ 50
% tlorisne
površine izven stavbnih zemljišč z oznako (u) ali izven teh zemljišč na
zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na območja
ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30. |
|
15) Postavitev ali vgradnja fotovolatičnih sistemov za proizvodnjo
električne energije na območjih in objektih, ki so razglašeni za
kulturni spomenik, niso dopustna. Na območjih in objektih, ki so
varovani kot registrirana kulturna dediščina ter v vplivnih območjih
dediščine, so ti objekti in naprave dopustni le izjemoma, če njihova
postavitev ali vgradnja ne prizadene varovanih vrednot. Umestitev je
potrebno uskladiti s pristojno službo varstva kulturne dediščine v
postopku pridobivanja kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, praviloma
s prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev. |
|
III.c POGOJI ZA GRADNJE V ODPRTEM
PROSTORU |
|
21. člen |
|
V primeru, da se na terenu ugotovi
obstoj objekta ali naprave, zgrajenega z ustreznimi dovoljenji po zakonu
o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), za katerega pa v
kartografskih prilogah PUP 520/03 oziroma v kartografski dokumentaciji,
ki je sestavni del odloka o prostorskem planu Občine Zreče v letu 2003
ni opredeljeno stavbno zemljišče (u), so za objekt dovoljeni posegi, ki
so opredeljeni v določilih od 11. do 17. člena tega odloka. |
|
Določila prvega odstavka tega člena se
lahko uporabijo le v primeru, da sta objekt ali naprava zgrajena z
ustreznim dovoljenjem ali da sta zgrajena pred letom 1967 ter po
predhodnem soglasju Občine Zreče, ki bo na osnovi dokumentacije za
objekt ali napravo pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in
dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega
zemljišča za objekt ali napravo v smislu ažuriranja kartografske
dokumentacije z dejanskim stanjem. |
|
Gradnje v območjih za poselitev na
opredeljenih stavbnih zemljiščih z oznako (u) izven ureditvenih območij
naselij |
|
Gradnje v okviru domačij na kmetijah |
|
22. člen |
|
Znotraj vseh opredeljenih stavbnih
zemljišč z oznako (u), izven ureditvenih območij naselij, ki
predstavljajo zaokroženo domačijo (objekti in funkcionalno zemljišče) na
kmetiji je dovoljena gradnja objektov, naprav in izvedba posegov, in
sicer: |
|
1) Novogradnja stanovanjskih objektov,
prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov
znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u). |
|
2) Nadomestna gradnja stanovanjskih
objektov znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u). |
|
3) Novogradnja, nadomestna gradnja pod
pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija
objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame,
kozolci, skednji, strojne lope, zidanice – vinske kleti in podobno).
|
|
Prej našteti posegi na objektih za
potrebe kmetijstva so dovoljeni znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča (u). |
|
V primeru, da prej
naštetih posegov na objektih za potrebe kmetijstva, zaradi prostorskih
omejitev (majhnost parcele, nezadostni odmiki od sosednjih objektov in
neustrezen prostor za dovoz in manipulacijo), ni možno v celoti umestiti
znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u), lahko izjemoma segajo
največ 50
% zazidanega tlorisa
objekta izven meje opredeljenega stavbnega zemljišča (u) na zemljišča
nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na območja ostalih
kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30
Če to ni mogoče, pa na območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih
bonitet od 50. Namembnost objekta se ne sme
spremeniti najmanj 10 let od izdaje gradbenega dovoljenja. Za poseg
izven opredeljenega stavbnega zemljišča (u) je potrebno pridobiti
predhodno soglasje Občine Zreče, ki bo na osnovi dokumentacije za
objekt, pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča
za objekt v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije z dejanskim
stanjem. |
|
4) Novogradnja in nadomestna gradnja,
prizidave, nadzidave in rekonstrukcija objektov za namene dodatnih
dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, vinotoč, vinska klet, gostilna,
dejavnosti v povezavi s turistično ponudbo, ipd.). |
|
5) V primeru opuščanja kmetijske
dejavnosti, je na osnovi predhodno pridobljenih pozitivnih mnenj
nosilcev urejanja prostora dovoljena sprememba namembnosti obstoječih
objektov, ki so služili potrebam kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča,
gnojne jame, kozolci, skednji, strojne lope, vinske kleti in podobno) za
nove dejavnosti v okviru domačije in sicer: obrtne in obrtno storitvene
dejavnosti (O), gostinsko dejavnost (G), turizem in dopolnilne
dejavnosti v zvezi s turizmom (TD) in športne in rekreacijske površine
manjših obsegov do 500 m2 (ŠR). |
|
6) Gradnja pomožnih objektov, ki
predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma
gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem pravilniku o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03). |
|
Gradnje v okviru drugih opredeljenih
stavbnih zemljišč z oznako (u) |
|
23. člen |
|
Znotraj vseh opredeljenih stavbnih
zemljišč z oznako (u), izven ureditvenih območij naselij, je dovoljena
gradnja objektov, naprav in izvedba drugih posegov, in sicer:
|
|
1) Novogradnja, prizidava, nadzidava
in rekonstrukcija individualnih stanovanjskih objektov. |
|
2) Nadomestna gradnja stanovanjskih
objektov ali drugih objektov. |
|
3) Novogradnja, nadomestna gradnja pod
pogoji za nadomestno gradnjo, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija
objektov za potrebe kmetijstva (hlevi, silosi, gnojišča, gnojne jame,
kozolci, skednji, strojne lope in podobno). Prej našteti objekti za
potrebe kmetijstva so dovoljeni le znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča (u). |
|
4) Gradnja zidanic oziroma vinskih
kleti ob upoštevanju pogojev, da je investitor lastnik najmanj 20 arov
urejenega intenzivnega nasada, znotraj vinorodne lege Zreče, kot jo
opredeljuje pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki
Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah in o dovoljenjih ter o
priporočenih sortah vinske trte (Uradni list RS, št. 69/03), za kar mora
investitor predložiti potrdilo iz registra vinogradov pri Upravni enoti
Slovenske Konjice ter da je lokacija zidanice oddaljena najmanj 2 km od
investitorjevega bivališča oziroma gospodarskega dvorišča. |
|
5) Novogradnja in nadomestna gradnja,
prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih objektov
obrtno-storitvenih dejavnosti, obrtno–stanovanjskih objektov in
spremljajočih objektov za obrtno storitveno dejavnost, po predhodnem
soglasju Občine Zreče z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih
vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo ter ob upoštevanju
pogojev za to dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča (u). |
|
6) Ureditve športno-rekreacijskih
površin manjših obsegov, vendar le znotraj opredeljenega stavbnega
zemljišča (u). |
|
7) Novogradnja, dozidava, nadzidava in
rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za
potrebe turistične dejavnosti (kmečki turizem, turistične sobe,
gostinski in spremljajoči prostori) in preureditve stanovanjskih
prostorov za turistično dejavnost, vendar le znotraj opredeljenega
stavbnega zemljišča (u). |
|
8) Novogradnja, dozidava, nadzidava in
rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za
potrebe gostinske dejavnosti, v vseh ureditvenih območjih, za katera je
določena še dodatna namembnost G, po predhodnem soglasju Občine Zreče z
ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in
komunalno infrastrukturo, ter ob upoštevanju pogojev za to dejavnost.
|
|
9) Gradnja pomožnih objektov, ki
predstavljajo funkcionalno dopolnitev obstoječih stanovanjskih oziroma
gospodarskih poslopij in ki so opredeljeni v veljavnem pravilniku o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03), vendar le znotraj opredeljenega stavbnega zemljišča (u).
|
|
10) Gradnja parkirišč za manjše
tovornjake dolžine do 12 m. Nosilnost tovornjakov ne sme presegati
nosilnosti, ki je določena za cesto, na katero se bo priključevalo
parkirišče. Število parkirnih mest na parkirišču ne sme presegati 4
parkirnih mest. V okviru parkirišča morajo biti zagotovljene potrebne
manipulativne površine za parkiranje in priključevanje na cesto.
Parkirišča morajo biti izvedena ob upoštevanju vseh pogojev za varstvo
okolja. |
|
11) Objekti navedeni
pod točko 1), 2) in 3) lahko izjemoma segajo največ 50
% zazidanega
tlorisa objekta izven meje opredeljenega stavbnega zemljišča (u) in
sicer na zemljišča nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, pa na
območja ostalih kmetijskih zemljišč nižjih bonitet od 30. |
|
Gradnje na kmetijskih območjih |
|
24. člen |
|
Prostor na kmetijskih območjih se
ureja z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, praviloma na podlagi
agrokart, pri tem pa je na opredeljenih območjih ohranjanja narave in
kulturne dediščine potrebno čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih
površin. Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov je potrebno
varovati za nadaljnjo uporabo v te namene. |
|
Morebitne agrooperacije je dovoljeno
izvajati le na podlagi predhodno izdelanih posebnih strokovnih podlag.
Pri bodočem izkoriščanju kmetijskih površin je potrebno zagotoviti
takšen način obdelave, da bo ohranjena in zagotovljena pestrost krajine.
Prepovedana je sečnja posameznih dreves in omejkov. |
|
Na območju kmetijskih zemljišč so
dovoljeni posegi v prostor, ki so dovoljeni za posege na obstoječih
objektih v določilih od 11. do 17. člena tega odloka, po predhodnem
soglasju Kmetijske svetovalne službe. |
|
Gnojenje kmetijskih površin mora biti
v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla
(UrADNI list RS, št. 68/96) in Navodilom za izvajanje dobre kmetijske
prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00). |
|
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni), ki so
potrebni za obratovanje kmetije, se lahko zgradijo tudi na območju
kmetijskih zemljišč, ki so manj primerna za obdelavo, vendar le v
maksimalnem odmiku 20 m od osnovnega legalno zgrajenega stanovanjskega
objekta kmetije oziroma manj zahtevnega gospodarskega objekta. |
|
Gradnje na gozdnih območjih |
|
25. člen |
|
Prostor na gozdnih območjih se ureja z
določili zakona o gozdovih, z gozdnogospodarskimi načrti in skladno z
določili tega odloka. Za vse posege v območju gozdov je potrebno
predhodno pridobiti
soglasje službe,
pristojne za gozdarstvo. |
|
Krčitve se smejo izvajati le v primeru
spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih
koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri
takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na opredeljenih
območjih ohranjanja narave in kulturne dediščine krčitve niso dovoljene.
Za vse predvidene krčitve gozdov, ki so namenjene povečavi kmetijskih
zemljišč, je potrebno predhodno uskladiti kategorizacijo kmetijskih
zemljišč. |
|
Melioracije gozdnih zemljišč se naj na
opredeljenih območjih izvajajo skladno z gozdnogospodarskimi načrti.
Pogozdovanje naj praviloma upošteva vegetacijo, ki je primerna rastišču
glede na naravno sestavo drevesnih vrst oziroma ugotovljeno gozdno
združbo na tem rastišču. Še posebej to velja na opredeljenih območjih
ohranjanja narave in kulturne dediščine. |
|
V okviru gozdnih zemljišč so posebej
opredeljeni varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom, kjer je
omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. V teh gozdovih so prepovedane
golosečnje in krčitve, dovoljena so le tista dela, ki so opredeljena z
gozdnogospodarskimi načrti. |
|
Na območju gozdnih zemljišč so
dovoljeni posegi v prostor, ki so dovoljeni za posege na obstoječih
objektih v določilih od 11. do 17. člena tega odloka, po predhodnem
soglasju Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. Druge
novogradnje v območju gozdov niso dovoljene. |
|
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so potrebni za obratovanje
kmetije, se lahko zgradijo tudi na območju gozda, na robu ali v
neposrednem vplivnem območju gozda (praviloma pas ene sestojne višine
odraslega gozdnega drevja), vendar le ob soglasju službe, pristojne za
gozdarstvo.
Mednje sodijo:
Nezahtevni objekti:
–
gozdna cesta daljša od 2 km,
–
grajena gozdna vlaka daljša od 1 km,
–
obora za rejo divjadi.
Enostavni objekti:
–
grajena gozdna vlaka do 1 km,
–
gozdna učna pot,
–
čebelnjak, pogoj za gradnjo: so prenosni ali postavljeni na točkovnih
temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacioniranih ali prenosnih, morajo biti
določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na
poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno
pridobi pozitivno mnenje Čebelarskega društva Zreče, iz katerega izhaja,
da je zemljišče, na katerem bo stal čebelnjak v skladu s predpisi, ki
urejajo čebelarstvo,
–
krmišče,
–
ograje za pašo živine,
–
gozdna cesta do 2 km.
Sprejemljivi so vsi objekti, pri katerih ob njihovi izgradnji in
obratovanju ni pričakovati negativnega vpliva na gozd, zagotavljanje
funkcij gozda in gospodarjenje z gozdovi. |
|
Gradnje na območjih vodotokov |
|
26. člen |
|
Pri načrtovanih aktivnostih – posegih
v prostor je v skladu s 14. in 37. členom ZVO-1 potrebno upoštevati meje
priobalnih zemljišč, 5 metrov od meje vodnega zemljišča na vodotokih,
razen v primerih,: |
|
1. gradnje objektov javne
infrastrukture, |
|
2. gradnje objektov grajenega javnega
dobra po tem ali drugih zakonih, |
|
3. ukrepov, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
|
|
4. ukrepov, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, |
|
5. gradnje objektov, potrebnih za rabo
voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami
v naravnih kopališčih, |
|
6. gradnje objektov, namenjenih
varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
7. gradnje objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
|
V skladu z 84. členom ZV-1 so na
vodnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim
delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
|
|
Na poplavnem območju so prepovedane
vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi
škodljiv vpliv na vode ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda,
skladno s 86. členom ZV-1 |
|
Posegi na območju narave vrednote naj
se izvajajo tako, da ne bodo razvrednotili, poškodovali ali uničili
naravne vrednote in prizadeli njeno svojevrstnost. Za posege na območju
naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje (105.
člen ZON). |
|
Gradnje v območjih prometnih površin
ter območjih komunalne in energetske infrastrukture |
|
27. člen |
|
Skladno z opredelitvami iz odloka o
prostorskem planu Občine Zreče v letu 2003 so dovoljeni naslednji
posegi: |
|
a) rekonstrukcije prometnega omrežja
(regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti) pri čemer se v
rekonstrukcijo šteje tudi izvedba hodnikov za pešce ob obstoječih
trasah, avtobusnih postajališč, parkirnih prostorov ter drugih objektov
prometne infrastrukture; |
|
b) posegi za normalno funkcioniranje
komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod), infrastrukture zvez in
energetske infrastrukture (omrežje in objekti za prenos električne
energije, plinovodno omrežje). |
|
Posegi v območja prometnih površin ter
območja komunalne in energetske infrastrukture so praviloma dovoljeni le
ob poprejšnjem soglasju upravljavcev infrastrukturnih objektov in
naprav. |
|
Območja prometnih površin ter območja
komunalne in energetske infrastrukture so prikazana na grafičnih
prilogah v PUP 520/03. |
|
IV. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA
NOVOGRADENJ IN DRUGIH GRADENJ V PROSTORU |
|
Lega objektov |
|
28. člen |
|
Odmiki novih objektov, to so
novogradnje objektov, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, se
določajo tako, da se odmik meri od zunanjega roba zida objekta s
pogojem, da napušč pri morebitno predvideni izvedbi strehe ne presega 80
cm. Novi objekti in naprave morajo biti odmaknjeni od parcelne meje
tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objektov in
naprav ter da so upoštevani varstveni pogoji. |
|
Novogradnja mora biti oddaljena
najmanj 4 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele.
Oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje
meje, vendar ne manj kot 1,5 m. V primeru, da je potrebno pridobiti
soglasje lastnika sosednje parcele za odmik, mora biti soglasje notarsko
overovljeno. |
|
Odmik novega objekta ali naprave od
sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dovoljeni v
primerih, ko so zagotovljeni požarnovarstveni ter sanitarni pogoji in če
s takim odmikom soglaša lastnik sosednjega objekta. |
|
Odmiki novih objektov ali naprav od
javnih cest morajo biti pri novih objektih in napravah usklajeni s
pogoji iz zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest in gozdnih
prometnic praviloma ne smejo biti manjši od 4 m. V naseljih, kjer se je
potrebno prilagajati obcestni zazidavi, so ti odmiki lahko manjši, za
kar pa je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
|
V primeru, da so odmiki novih objektov
ali naprav od gozdnega roba manjši od ene polovice sestojne višine
dreves ob gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje lastnika oziroma
Zavoda za gozdove Slovenije, območna enota Celje. |
|
Odmiki novih objektov ali naprav od
tras komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu z predpisi in
tehničnimi normativi, ki veljajo za posamezne komunalne vode in naprave.
Pogoje za odmike novogradenj in drugih posegov v prostor od komunalnih
vodov in naprav določijo upravljavci komunalnih vodov in naprav. |
|
28.a člen |
|
Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 2 m (napušč oziroma najbolj
izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni
plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen
najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline. Če je odmik nezahtevnega in enostavnega
objekta manjši od 1,5 m, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno
overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni
zid.
Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je
odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob
ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni
najmanj 1,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti
pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v
polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za
temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.
Nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši,
je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje
za pašo živine je najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih
zemljišč se lahko postavi na posestno mejo.
Nezahtevni in enostavni pomožni infrastrukturni objekti:
–
Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih
zemljišč.
Nezahtevni in enostavni začasni objekti:
–
Od meje sosednjih zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,50 m. Če je
odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno in
overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
Spominska obeležja so od meje s sosedi oddaljena 1,50 m, razen
spominskih plošč, ki so sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V
primeru manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč.
Objekti za oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj
1,50 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč.
Urbana oprema sme biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,50
m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno in overjeno soglasje
lastnikov sosednjih zemljišč. |
|
29. člen |
|
Kioski, namenjeni storitvenim in
nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo
oviran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega
zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in predvideni
namembnosti kioska. |
|
30. člen |
|
Lokacija pomožnih objektov, ki so
namenjeni splošni javni rabi, ter lokacija za postavitev spominskih in
sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne
podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje
prostor in ne ovira promet. |
|
Spominski in sakralni objekti ter
obeležja morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo bivalnih pogojev
in varnosti objekta. |
|
Pogoji za oblikovanje objektov |
|
31. člen |
|
Novogradnje, nadzidave in dozidave se
morajo prilagajati okoliškim objektom po: površini in gradbeni črti;
naklonu strešin in smereh slemena; videzu gradbenih materialov, ki so
uporabljeni za strehe in fasade; zasnovi izrabe zemljišča in merilih
arhitekturnih elementov. |
|
32. člen |
|
Za oblikovanje samostojnih
stanovanjskih in drugih objektov, dozidav in nadzidav je potrebno
upoštevati naslednje pogoje: |
|
a) Oblikovanje samostojnih
stanovanjskih objektov: |
|
– tloris: podolgovat (priporočeno
razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,5); na strmejših legah mora biti daljša
stranica vzporedna s terenskimi plastnicami; dovoljeni so izzidki, ki pa
ne smejo presegati 1/3 dolžine daljše stranice objekta, ter ne smejo
bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah, |
|
– višinski gabarit: klet, pritličje in
izkoriščeno podstrešje oziroma prilagojeno višinskim gabaritom na
sosednjih objektih z enako namembnostjo; pri podkletenih objektih je
klet lahko vkopana v celoti (okna opremljena s svetlobniki za
zagotovitev prezračevanja in delne osvetlitve) ali le delno vkopana
(okna nad terenom); na strmejših legah je običajno ena daljša stranica
kleti v celoti vkopana v strmino, |
|
– fasade: oblikovanje odprtin na
fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se
prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih
in nevsiljivih tonih, |
|
– streha: priporočena simetrična
dvokapnica z naklonom strešin 30( do 45( oziroma prilagojena streham na
sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico
objekta; dovoljena je izvedba zaključkov streh s čopi in izvedba frčad
tam, kjer je to značilnost na strehah obstoječih sosednjih objektov;
strehe nad izzidki morajo biti oblikovane enako kot nad osnovnim delom
objekta, pri tem pa niso dovoljene stožčaste oblike streh; strešna
kritina je v nižinskih legah opečna oziroma finalno opečne barve (v
primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati
sosednjim obstoječim objektom, v višinskih legah pa temna, pri tem pa ni
dovoljena salonitna kritina v svetlo sivi barvi. |
|
b) Dozidava k stanovanjskim objektom:
|
|
– prizidani del mora biti funkcionalno
povezan z obstoječo hišo, lahko tudi kot zaključena stanovanjska enota s
svojim vhodom; |
|
– višinski gabarit je lahko le enak
osnovnemu objektu ali nižji; |
|
– streha: naklon in kritina usklajena
s streho osnovnega objekta. |
|
c) Nadzidava stanovanjskih objektov:
|
|
– nadzidava je mogoča, če novi gabarit
ne bo presegal višin sosednjih najvišjih stanovanjskih objektov;
|
|
– v oblikovanju se mora podrejati
obstoječi zazidavi. |
|
č) Nezahtevni in enostavni objekti v poselitvenem območju oziroma v
območju stavbnih zemljišč z oznako (u) morajo biti oblikovno in po
izbiri materialov usklajeni z obstoječo kakovostno grajeno strukturo. Na
zemljiški parceli ki pripada stavbi, se lahko umesti več različnih
enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihova umestitev in oblikovanje
načrtujeta enotno. Višina nadzemnih objektov je le pritličje, brez
kleti. Strehe objektov povzemajo elemente strehe nad osnovno stavbo
(smer slemena, naklon strešine …) ali so ravne, kjer je to iz
oblikovalskega vidika možno. |
|
K enostanovanjski
zgradbi se lahko zgradi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt
iste vrste za lastne potrebe. K večstanovanjskim objektom se lahko za
vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste
vrste. Njihova skupna površina ne sme presegati 40
% velikosti
zemljiške parcele, ki pripada stavbi. Zgrajeni so kot posamična zgradba
ali tako da se stikajo z osnovnim objektom ali se stikajo med seboj,
vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru stikanja lahko imajo
skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo biti razponi nosilnih
delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti
sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet v skladu s
predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. |
|
Ograje se oblikovno podredijo tipu obstoječih ograj v soseščini.
Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m. Kot
gradbeni material se uporablja žično pletivo, les in kovina. Varovalne
ograje, ki so namenjene fizičnemu varovanju proizvodnih in poslovnih
objektov, javnih cest in železnice oziroma drugih površin, na katerih se
opravlja dejavnost ter igriščne ograje, so lahko grajene do višine 2,20
m. Pri specifičnih, določenih športnih ali industrijskih objektih je
višina ograje lahko do 4,50 m. Obore za rejo divjadi so višine do 2.20
m, višina ograj za pašo živine naj ne presega 1,5 m. |
|
Škarpe in podporni zidovi so arhitekturno oblikovani in grajeni iz
naravnih materialov. Po končani gradnji se intenzivno ozelenijo. Njihova
višina ne presega 1,50 m. |
|
d) Objekti za primarno kmetijsko
proizvodnjo: |
|
Gospodarski objekti za potrebe
kmetijstva so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim
ali gospodarskim poslopjem. |
|
Objekti so praviloma podolgovatega tlorisa, katerih velikost in obliko
pogojuje tehnološki postopek kmetijske pridelave, prireje oziroma
kmetijski postopki in trg. |
|
e) Pomožni in začasni objekti za
potrebe kmetovanja: |
|
Na območju enega kmetijskega gospodarstva je
dopustna gradnja največ po enega pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta
iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče, zbiralnik, kozolec, rastlinjak
in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kolikor je potrebno za nemoteno
obratovanje kmetije. Objekti so zgrajeni kot posamična zgradba ali tako,
da se stikajo z osnovnim objektom ali se stikajo med seboj, vendar ne
več kot dva iste vrste skupaj. V primeru stikanja lahko imajo skupne
konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo biti razponi nosilnih delov
do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni
iz montažnih elementov, ki so dani v promet v skladu s predpisi, ki
urejajo gradbene proizvode. |
|
Za nezahtevne in enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki se
gradijo na območju kmetijskih zemljišč, gozdnem območju in območju
vodotokov, je potrebno upoštevati določila predpisov, ki veljajo za
posamezna področja in ne smejo biti v nasprotju z varstvenimi režimi.
Načrtovati jih je potrebno tako, da se kvalitetno dopolnjuje podoba
obstoječega naselja v krajini in se upošteva regionalna tipologija. |
|
f) Oblikovanje zidanic ali vinskih
kleti: |
|
– tloris: praviloma podolgovata
tlorisna zasnova z zazidano površino največ 42 m2; za investitorje, ki
jim velikost intenzivnega nasada presega 20 arov, se velikost objekta
določi po potrebi glede na pridelavo; daljša stranica je praviloma
vzporedna s terenskimi plastnicami; |
|
– višinski gabarit: klet in
izkoriščeno podstrešje; |
|
– fasade: oblikovanje odprtin na
fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se
prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih
in nevsiljivih tonih; |
|
– streha: praviloma simetrična
dvokapnica z naklonom strešin 30( do 45( oziroma prilagojena streham na
sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico
objekta; strešna kritina mora biti v temnordeči, opečni barvi.
|
|
g) Proizvodni objekti,
obrtno–storitveni objekti, objekti centralnih dejavnosti: |
|
Pri oblikovanju teh objektov je
potrebno upoštevati pogoje, ki so opredeljeni za novogradnje; kadar to
ni mogoče zaradi tehnoloških zahtev, se upoštevajo načela za določanje
stavbne gmote in fasadnih razmerij na osnovi funkcije objekta ter
tlorisne, višinske gabarite in strukturo obstoječe pozidave.
|
|
h) Za oblikovanje nadomestnih
stanovanjskih in gospodarskih objektov veljajo enaki pogoji kot za
novogradnje pod točkami a), b) in c). |
|
i) Za oblikovanje počitniških objektov
veljajo določila točke a) s tem, da je lahko zazidana površina objekta
največ 42 m2 razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega
odstavka 13. člena tega odloka. |
|
j) Za druge objekte (lovski, gozdno
gospodarski) veljajo pogoji oblikovanja iz točk a), b) in c).
|
|
k) Ostali objekti: |
|
Njihovo oblikovanje se določa na
osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora, v posebnih
strokovnih podlagah, na osnovi katerih se pridobi predhodno soglasje
soglasodajalcev. |
|
33. člen |
|
Za oblikovanje objektov, ki se
adaptirajo ali rekonstruirajo, ter pri vzdrževalnih delih na objektih
veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje. |
|
Urejanje okolice |
|
34. člen |
|
Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,30 m, če je
odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno
pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov
sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob
ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
|
Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni
najmanj 1,00 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti
pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v
polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca
javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za
temeljenje pridobiti pogoje geomehanika. |
|
Višinske razlike terena so praviloma
premoščene s travnatimi brežinami. V primeru postavitve opornih zidov,
naj bodo le-ti intenzivno ozelenjeni. Okolica se lahko zasadi praviloma
le z avtohtono vegetacijo. |
|
V. MERILA ZA DOLOČANJE GRADBENIH
PARCEL |
|
35. člen |
|
Velikost gradbenih parcel za
novogradnje stanovanjskih hiš se določa ob upoštevanju kriterijev za
gostoto poselitve; priporočena je gostota od 40 do 70 prebivalcev na
hektar v ureditvenih območjih naselij ter do 40 prebivalcev na hektar
izven ureditvenih območij naselij. |
|
V ureditvenih območjih naselij se
določi velikost gradbene parcele za stanovanjski objekt od 400 m2 do 900
m2. Na območjih opredeljenih stavbnih zemljišč (u) velikost gradbene
parcele za stanovanjski objekt ne sme presegati 1.000 m2. |
|
Na strmejših in reliefno zahtevnejših
legah ter na območjih gozdnih zemljišč, kjer je težje izpolniti pogoje
za odmike objekta, je lahko velikost parcele za stanovanjski objekt tudi
do enkrat večja. |
|
Za druge objekte se velikost gradbene
parcele določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija objekta. |
|
36. člen |
|
Gradbena parcela je zemljišče,
sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so
urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena
ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
|
Kolikor velikost gradbene parcele ne
zagotavlja normalnega funkcioniranja objekta, gradnja objekta ni
dovoljena. |
|
VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO
UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
Splošni pogoji |
|
37. člen |
|
Vsi objekti morajo biti priključeni na
obstoječe oziroma na novo zgrajeno komunalno in energetsko omrežje in
naprave v skladu s pogoji upravljavcev. Za komunalno urejanje stavbnega
zemljišča je dolžan poskrbeti investitor pred začetkom gradnje objekta.
Izjemoma je začetek gradnje dovoljen pred komunalno ureditvijo
zemljišča, če investitor z ustreznimi listinami izkaže, da bo zemljišče
komunalno opremljeno najkasneje v enem mesecu po začetku posegov na
zemljišču. Soglasje k takšni gradnji izda pristojen občinski organ.
|
|
Območja urejanja namenjena poselitvi,
morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega
cestno prometno omrežje, kanalizacijsko omrežje s čiščenjem, omrežje in
naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z
električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih
odpadkov. |
|
Komunalne ureditve morajo biti
izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda,
tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom,
oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.) ter ob
upoštevnju pogojev nosilcev urejanja prostora. |
|
Gradnja objektov, nadomestna gradnja,
gradnja prizidkov ter drugi posegi v prostor niso možni, če ni
zagotovljen dovoz in dostop do zemljišča, na katerem je predviden poseg.
|
|
Interni dovozi in pristopi morajo biti
navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in
priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za
vzdrževanje cest. |
|
Odvodnjavanje sanitarnih vod |
|
38. člen |
|
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje
toplote v površinske vode je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki
jih določa zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64.
člen zakona o vodah, ZV-1, Uradni. list RS, št. 67/02). |
|
Vse objekte, ki so priključeni na
vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje za
odvod sanitarnih in ostalih odpadnih vod. |
|
Na območjih, kjer ni urejene
kanalizacije, se odvod sanitarnih in ostalih odpadnih vod rešuje z
individualnimi ali skupinskimi greznicami brez odtoka (na praznjenje)
oziroma s čistilno napravo, kar mora biti usklajeno s pravilnikom o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list.
RS, št. 105/02)) in z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
sanitarnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
|
|
Gnojišča pri kmečkih gospodarskih
poslopjih morajo biti grajena po določilih Strokovnega navodila o
urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85 in RS, št.
67/02). |
|
Vse samostojne garaže, garaže v
objektih in vsa parkirišča izven objektov morajo biti opremljena z
lovilci olj. Odvajanja padavinskih voda z urejenih površin in strešin je
potrebno predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odtoke (zatravitev, travne plošče,
morebitni suhi zadrževalniki in podobno). |
|
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen
odvod padavinskih vod tako, da odvodnjavanje ne povzroča škode na
sosednjih zemljiščih in napravah. |
|
Oskrba z vodo |
|
39. člen |
|
Na območjih, kjer obstaja javno
vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena
na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. |
|
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti
oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava
le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo
(vodnjak, rezervoar s kapnico) v skladu s higienskimi in sanitarno
tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri objektih, ki
imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba
azbestno-cementne kritine. |
|
Na območjih, kjer vodovodno omrežje in
naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno
urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim
vodotokom, če pretoki to dopuščajo, ob pogojih, ki jih določi pristojna
občinska služba. |
|
Graditev objektov, za katere je
predvidena poraba večjih količin vode (hlevi, ipd.), je dovoljena le v
primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba. |
|
Oskrba z električno energijo in javna
razsvetljava |
|
40. člen |
|
Priključitev novogradenj, adaptiranih
in rekonstruiranih objektov na električno omrežje je dovoljena le v
skladu s pogoji upravljavca. |
|
Graditev objektov, za katere je
predvidena poraba večjih količin električne energije, je dovoljena le v
primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih podpiše
pristojna strokovna služba. |
|
Prehodi za pešce preko cest ob
avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni. |
|
Odstranjevanje komunalnih odpadkov |
|
41. člen |
|
Pri ravnanju z komunalnimi in drugimi
odpadki je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Zreče. |
|
VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO V
ZAVAROVANIH IN VARSTVENIH OBMOČJIH |
|
42. člen |
|
Za vse posege v prostor, ki bi segli v
varovalne pasove že zgrajenih ali z odlokom o prostorskem planu Občine
Zreče v letu 2003 načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je
potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljavcev.
|
|
Zavarovana in varstvena območja so
prikazana na grafičnih prilogah v PUP 520/03. |
|
Cestno omrežje |
|
43. člen |
|
V koridorjih, ki so opredeljeni za
gradnjo novih prometnic ali komunalne infrastrukture in v koridorjih
prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je na obstoječih objektih
dovoljeno opravljati le nujna vzdrževalna dela. V varovalnih pasovih
ostalih obstoječih prometnic so dovoljene novogradnje in spremembe
namembnosti pod pogoji, ki jih predpiše upravljavec ceste. V varovalnih
pasovih notranjega cestnega omrežja so dovoljeni posegi, ki ne slabšajo
prometnih pogojev. |
|
44. člen |
|
Cestam so določeni varovalni pasovi,
ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta, na vsako stran ceste in
sicer: |
|
– pri državnih regionalnih cestah 15
m; |
|
– pri občinskih lokalnih cestah 8 m;
|
|
– pri občinskih javnih poteh 6 m.
|
|
Za vse posege v varovalnih pasovih
cest je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste. Posegi
v varovalnem pasu ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi.
Pri novogradnjah ali adaptacijah obstoječih objektov v varovalnem pasu
državnih cest, Direkcija RS za ceste ne prevzema nobenih obveznosti
zaradi hrupa, tresenja in drugih vplivov ceste. |
|
Objekti se navezujejo na
kategorizirane ceste praviloma preko obstoječih cestnih priključkov.
Priključki iz posameznih območij urejanja na državno cesto morajo biti
locirani na takšnih medsebojnih razdaljah, da je omogočena vpeljava
tretjega pasu za leve zavijalce, kjer je to potrebno. Za morebitno
gradnjo novih priključkov na kategorizirane ceste oziroma za
rekonstrukcijo obstoječih cestnih priključkov, mora investitor na
podlagi projektne dokumentacije pred izdajo dovoljenj za gradnjo
pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
|
Ograje ob državnih regionalnih cestah
morajo biti oddaljene najmanj 2 m od zunanjega roba pločnika oziroma, če
ni pločnika pa 5 m od zunanjega roba voznega pasu. V naseljih, kjer se
je treba prilagajati obcestni pozidavi, so ti odmiki lahko manjši.
|
|
Odpadne vode z objektov, parcel in
zunanjih ureditev ne smejo pritekati na cesto ter ne smejo biti speljane
v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. |
|
Na celotni trasi ceste kot tudi
znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno predvideti in izvesti
ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo skladno z
zakoni in predpisi, ki urejajo to področje. |
|
Bodoče rekonstruirane obstoječe ali
nove prometnice, ki jim še ni določen dokončni potek ali tehnične
značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo določen rezervat. V
njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna
vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem. |
|
Širine rezervatov za ceste so glede na
kategorijo prometnice, število voznih pasov in stopnjo izdelave
projektne dokumentacije, naslednje: |
|
– 20 m – rezervati za ceste brez
idejnih projektov z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet,
javni potniški promet s postajališči izven vozišča in hodniki za pešce
ter kolesarske steze, s stranskimi zelenimi pasovi, |
|
– 18 m – rezervati za zbirne
stanovanjske ceste in povezovalne lokalne ceste brez idejnih projektov z
dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, hodniki za pešce ter
kolesarske steze, |
|
– 13 m – rezervati za zbirne
stanovanjske ceste, povezovalne in lokalne dvopasovne ceste in hodniki
za pešce ter kolesarske steze, pri katerih so idejne osnove trasno
tehničnih elementov izdelane. |
|
Za vse posege v območju rezervatov
cest predpiše pogoje predlagatelj rezervata in upošteva morebitne
izboljšave prometnih uslug (nova trasa, postajališča, parkirišča,
zavijalni pasovi) ter ščiti interese varnega poteka prometa. |
|
Železnica |
|
45. člen |
|
Železnici se določa varovalni progovni
pas 200 m od osi skrajnega zunanjega tira. Za posege v prostor v
varovalnem progovnem pasu je potrebno pridobiti pogoje in soglasje
upravljavca železniške proge, upoštevati pa je potrebno tudi določila
zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) in
pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov in drugih objektov,
saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem pragovnem pasu in
varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87 in
25/88). |
|
Primarne energetske napeljave |
|
46. člen |
|
Pri lociranju objektov in naprav ter
drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne koridorje
elektro daljnovodov, ki so naslednji: |
|
– za 10–20 kV: 20m (2 x 10m),
|
|
– za 110 kV: 30m (2 x 15m).
|
|
Za vsak poseg v koridorje obstoječih
in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje
upravljavca daljnovoda. |
|
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave
in dozidave objektov, ki so namenjeni za stalno in občasno bivanje ter
za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje
obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti
dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
veličin elektromagnetnega polja kot to določa uredba o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
|
47. člen |
|
Pri lociranju objektov in naprav ter
drugih posegih v prostor v nadzorovanem pasu plinovoda (2 x 100 m) je
potrebno upoštevati omejitve za posege v prostor oziroma pogoje
upravljavca plinskega omrežja. |
|
VIII. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE
NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
Ohranjanje narave |
|
48. člen |
|
Območja naravnih vrednot so vrisana v grafičnih prilogah v PUP 520/03. V
tem odloku so upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj
območij urejanja s tem odlokom, kot so opredeljena v 6. členu tega
odloka. |
|
Na osnovi strokovnega gradiva »Naravovarstvene smernice za Občinski
prostorski načrt Občine Zreče« (izdelal Zavod RS za varstvo naravne,
Območna enota Celje, št. 1-III-207/3-O-11/LS, izdelane v juniju 2011),
so kot območja ohranjanja narave uvrščeni naslednji objekti in območja. |
|
1. Naravne vrednote |
|
Pregled naravnih vrednot (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih
vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 93/10) |
|
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|IDENT. |IME |KRATKA OZNAKA |ZVRST |STATUS
| |
|ŠT. | | | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|47495* |Pavlakova vodna|Jama občasni izvir |geomorfp |NVDP
| |
| |jama | | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|47497* |Pavlakova |Spodmol, kevdrc |geomorfp |NVDP
| |
| |zijalka 1 | | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|47496* |Pavlakova |Vodoravna jama |geomorfp |NVDP
| |
| |zijalka 2 | | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|41379* |Pavlakova jama |Vodoravna jama |geomorfp |NVDP
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|230 |Lovrenško barje|Šotno barje na |geomorf, |NVDP
| |
| | |slemenu Planinka |hidr, bot, |
| |
| | |na Pohorju severno |ekos, geol |
| |
| | |od Rogle | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|303 |Stranice – |Kredni rudistni |geol |NVDP
| |
| |nahajališče |greben v kamnolomu | |
| |
| |fosilov 1 |pri Stranicah | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|1549 |Višičeva lipa |Lipa na dvori šču|drev |NVLP
| |
| | |Viščeve domačije | |
| |
| | |severozahodno od | |
| |
| | |Zreč | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|1550 |Loška Gora – |Vaška lipa v Loški |drev |NVLP
| |
| |vaška lipa |Gori | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|1558 |Vuhererjeva |Lipa pri Vuherjevi |drev |NVLP
| |
| |lipa |hiši v Zrečah | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|4450 |Stranice – |Nahajališče |geol |NVLP
| |
| |nahajališče |krednih hipuritov | |
| |
| |fosilov 2 |v opuščenem | |
| |
| | |kamnolomu pri | |
| |
| | |Stranicah | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|4495 V |Dravinja |Dravinja, desni |hidr |NVDP
| |
| | |pritok drave, od | |
| |
| | |izvira do Slap | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5512 |Ljubnica s |Desni pritok |hidr, ekos |NVLP
| |
| |pritoki |Dravinje s pritoki | |
| |
| | |z ohranjeno strugo | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5562 |Tesnica – slap |Slap v soteski |geomorf, |NVLP
| |
| | |Tesnica južno od |hidr |
| |
| | |Belega potoka pri | |
| |
| | |Frankolovem | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5952 |Stranice – |Osameli kras z |geomorf, |NVLP
| |
| |osameli kras |jamami in vrtačami |geomorfp |
| |
| | |pri Stranicah | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5957 |Zreče – osameli|Osameli kras |geomorf |NVLP
| |
| |kras |zahodno od Zreč | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5954 |Križevec – |Prepadne stene |geomorf |NVLP
| |
| |pečine |južno od Križevca | |
| |
| | |pri Stranicah | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|5956 |Zreče – |Rudnik antracita v |geol |NVLP
| |
| |nahajališče |Zrečah | |
| |
| |antracita | | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|6066 |Koprivnica s |Desni pritok |hidr, ekos |NVLP
| |
| |pritoki |Dravinje s pritoki | |
| |
| | |z lepo razvito | |
| |
| | |obvodno drevnino | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|6107 |Bohorinščica s |Naravno ohranjen |hidr, ekos |NVLP
| |
| |pritoki |vodotok s pritoki, | |
| |
| | |levi pritok | |
| |
| | |Dravinje pri Loški | |
| |
| | |Gori | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|6276 |Radoljna |Desni pr itok|hidr, |NVDP
| |
| | |Drave, |geomorf |
| |
| | |severovzhodno od | |
| |
| | |Lovrenca na | |
| |
| | |Pohorju | |
| |
+-------+---------------+-------------------+-----------+-------+ |
|
|
Z oznako * so
označene naravne vrednote – jame, za katere je določen režim vstopa 3 –
odprta jama s prostim vstopom. |
|
2. Ekološko
pomembna območja |
|
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
|KODA |IME |STATUS
| |
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
|41200 |Pohorje |EPO
| |
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
|11500 |Velenjsko - Konjiško hribovje |EPO
| |
+-------+----------------------------------------------+--------+ |
3. Posebna
varstvena območja (območja NATURA 2000) |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
|KODA |IME |STATUS
| |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
|SI5000006|Pohorje |PosVO
| |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
|SI3000270|Pohorje |pPosVO
| |
+---------+--------------------------------------------+--------+ |
|
|
Legenda tabel:
–
IDENT. ŠT. – identifikacijska številka;
–
ZAP. ŠT. pNV – zaporedna številka predlagane naravne vrednote,
predlagala OE Celje;
–
IME – ime naravne vrednote,predlagane naravne vrednote, ekološko
pomembnega območja oziroma posebnega varstvenega območja, predlaganega
zavarovanega območja;
–
STATUS:
–
Predlog za zavarovano območje regijskega parka (pRP) je del narave, ki
ima tolikšno naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti
akt o zavarovanju:
–
Naravne vrednote:
–
NVDP – naravna vrednota državnega pomena,
–
NVLP – naravna vrednota lokalnega pomena,
–
Novo predlagana naravna vrednota (pNVLP – predlog naravne vrednote
lokalnega pomena) je del narave, ki je bil na novo evidentiran in
ovrednoten ter za katerega se upravičeno domneva, da ima lastnosti,
zaradi katerih bo določen za naravno vrednoto;
–
Predlog za zavarovano območje regijskega parka (pRP) je del narave, ki
ima tolikšno naravovarstveno vrednost, da bi bilo potrebno zanj sprejeti
akt o zavarovanju:
–
EPO – ekološko pomembno območje,
–
PosVO – posebno varstveno območje,
–
pPosVO – potencialno posebno ohranitveno območje je posebno varstveno
območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi Direktive o habitatih,
pa še ni bilo sprejeto s strani Evropske komisije,
–
ZVRST – zvrst naravne vrednote, in sicer:
–
geomorf – geomorfološka površinska naravna vrednota,
–
geomorfp – geomorfološka podzemeljska naravna vrednota,
–
geol – geološka naravna vrednota,
–
hidr – hidrološka naravna vrednota,
–
drev – drevesna naravna vrednota,
–
ekos – ekosistemska naravna vrednota,
–
zool – zoološka naravna vrednota,
–
bot – botanični naravna vrednota.
Varstvene usmeritve in priporočila za varstvo naravnih vrednot in
biotske raznovrstnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih na
celotnem ureditvenem območju.
1.
Gradnja objektov, prostorske ureditve in posegi se izvajajo na način, da
se ne ogrozijo lastnosti naravnih vrednot in lastnosti območij, ki so
pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti.
2.
Nezahtevnih in enostavnih objektov naj se ne umešča na osrednja območja
naravnih vrednot in na območja habitatov ogroženih in zavarovanih
rastlinskih in živalskih vrst ter prednostnih habitatnih tipov.
3.
Sončne elektrarne naj se prednostno namešča na obstoječe objekte.
Prostostoječe fotovoltaične objekte (sončne elektrarne) se umešča
skladno z opredeljeno namensko rabo (območja energetske infrastrukture)
zunaj vidno izpostavljenih območij in izven območij naravnih vrednot,
območij biotske raznovrstnosti (Natura 2000, EPO) in krajinske
pestrosti.
4.
V krajini, zlasti na sklenjenih kmetijskih obdelovalnih površinah, se
ohranjajo in ponovno vzpostavljajo ekološko pomembni krajinski elementi:
mejice, pasovi drevja, posamično starejše drevje, visokodebelni
sadovnjaki, obrežna vegetacija ob vodotokih itd. Pri gradnji objektov in
ostalih posegih se drevnina varuje pred poškodbami, odstranjena drevesa
pa naj se nadomestijo s sadikami avtohtonih vrst.
5.
Postavljanje obor za rejo divjadi na območjih ohranjanja narave ni
sprejemljivo. Ograjevanje zemljišč v odprti krajini, razen za potrebe
pašništva in za zaščito zemljišč pred škodo, ki jo povzroča divjad, naj
se ne izvaja.
6.
Ob vodotokih se ohranja zveznost obrežne vegetacije. Neselektiven posek
obvodne drevnine naj se ne izvaja, sprejemljiva je odstranitev
posameznih dreves, ki ovirajo pretok. Odstranjeno vegetacijo naj se
nadomesti z zasaditvijo avtohtonih, rastišču prilagojenih grmovnih in
drevesnih vrst.
7.
Premoščanje višinskih razlik ob objektih naj se praviloma ureja z
zatravljenimi zemeljskimi brežinami ali suhozidi s kamnom lokalnega
izvora. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno
drugačno zavarovanje brežin.
8.
Odprtega prostora v območjih ohranjanja narave se ne osvetljuje.
Osvetljevanje naj bo omejeno na strnjena naselja, prostorsko usmerjeno
proti tlom ter časovno omejeno. |
|
Kulturna dediščina |
|
49. člen |
|
Na glede na ostale določbe tega akta velja, da so na območjih, varovanih
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dovoljenje le tiste
vrste gradenj objektov in naprav ter drugih gradbenih del, ki so skladni
z merili in pogoji ohranjanja kulturne dediščine določenimi v tem členu. |
|
Objekti in območja kulturne dediščine
so vrisani na grafičnih prilogah v PUP 520/03. V tem odloku so
upoštevani le tisti objekti in območja, ki ležijo znotraj območij
urejanja, kot so opredeljena v 6. členu tega odloka. |
|
Na osnovi Strokovnih podlag za
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Občine Zreče (izdelal Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine Celje, z oznako NC 617/01 in z datumom
junij 2001) so kot objekti in območja varstva kulturne dediščine
opredeljeni: |
|
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega
plana Republike Slovenije 1986–2000 (dopolnjen 1989, spremenjen 1998) so
kot pomembnejši kulturni spomeniki opredeljeni: |
|
– Boharina – mlin Boharina 17 (K.5.02
oziroma 31) |
|
– Skomarje – kmečka hiša Skomarje 30 (K.5.38
oziroma 649) |
|
– Skomarje Ošlakova kovačija (K5.36
oziroma 650) |
|
– Stranice – grobišče talcev (K.6.01
oziroma 6655) |
|
– Zreče – arheološko najdišče Brinjeva
gora (K2.01 oziroma 889) |
|
– Južno Pohorje – pomembnejše območje
kulturne dediščine (ŠO 60). |
|
Seznam varovane nepremične kulturne
dediščine: |
|
|
|
Na območjih varovanih
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je dopustno
vzdrževanje objektov. Rekonstrukcije stavb, ki so varovane na podlagi
predpisov s področja varstva kulturne dediščine, so dopustne, pri čemer
se prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča ta
toliko, kot to omogočajo drugi predpisi (to je do 10
%) če
sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem
soglaša pristojna strokovna javna služba. Gradnja novih objektov,
dozidave in nadzidave obstoječih objektov so na območjih varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine dopustna le izjemoma,
kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave
in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge
rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi
katerih je območje ali objekt pridobilo status območja varovanega s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali
poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje.
Odstranitev objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina ali
razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustne, razen pod pogoji, kot
jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
|
Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne dediščine so
dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov katerih
gradnja in postavitev je v sklad z varstvenim režimom, ki velja za
posamezen objekt ali območje dediščine |
|
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor
in prostorske ureditve, ki: |
|
–
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
–
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Za
poseg ali območje kulturne dediščine, ki je razglašen za kulturni
spomenik ali je v seznamu varovane nepremične kulturne, dediščine
določene v tem členu, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje za poseg skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Za poseg v objekt ali v območje kulturne dediščine se štejejo
vsa dela, dejavnosti in ravnanje, ki kakor koli spreminjajo videz,
strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali dediščino
uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa
vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo
in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov.
Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine.
Za
kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja
veljajo merila in pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi
kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo merila in
pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni razglašena za kulturni spomenik,
velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine,
niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo merila in
pogoji določeni z varstvenimi režimi določenimi v tem členu.
Za
posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo naslednji
varstveni režimi (glede na tip dediščine):
–
Varstveni režim za kulturno krajino: V območju kulturne krajine velja
pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih krajinskih
značilnosti:
–
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne
prvine),
–
odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
–
sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč),
–
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
–
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino.
–
Varstveni režim za naselbinsko dediščino: V območjih naselbinske
dediščine velja pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje
naslednjih zgodovinskih značilnosti naselij:
–
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov),
–
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
–
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
…),
–
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.),
–
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
–
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina),
–
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
–
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.),
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
–
Varstvi režim za arheološko dediščino: V območjih registriranih
arheoloških najdišč velja pravni režim varstva, ki določa, da ni
dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke
ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi,
strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi in uporabo,
ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov
vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
–
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
–
poglabljati dna vodotokov ter jeter,
–
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
–
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
–
postavljati in graditi trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno in
podzemni infrastrukturi ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar
so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev:
–
če ni možno najti drugih rešitev,
–
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za
varstvo kulturne dediščine.
–
Varstveni režim za stavbno dediščino: V območjih stavbne dediščine valja
pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti
objektov:
–
tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
–
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
–
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasade, fasadni detajli),
–
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora,
–
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih ...),
–
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine),
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
–
Varstveni režim za memorialno dediščino: V območjih memorialne dediščine
velja pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje naslednjih
značilnosti območij:
–
avtentičnost lokacije,
–
materialna substanca in fizična pojavnost objekta in drugih nepremičnin,
–
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN
IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
Vode in okolje |
|
Okolje |
|
50. člen |
|
Pred posegom v prostor, ki bi lahko
imel negativne vplive na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve
zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99,
22/00, 67/02). |
|
Tako velja za vse nelegalne kamnolome
za pridobivanje skrilja, da si morajo lastniki zemljiških parcel, na
katerih se le ti nahajajo, pridobiti dovoljenje za legalno izkoriščanje
naravne surovine na osnovi ustreznega rudarskega projekta, v nasprotnem
primeru so dolžni takoj prekiniti z eksploatacijo in sanirati ležišče v
prvotno stanje. |
|
Merila in pogoji s področja
upravljanja z vodo |
|
51. člen |
|
a) Vodno soglasje |
|
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko
izvede samo na podlagi vodnega soglasja skladno s 150., 151., 152. in
153. členom ZV ali vodnega dovoljenja. |
|
Pravna ali fizična oseba, ki namerava
izvesti poseg iz 150. člena ZV-1, mora k vlogi za pridobitev vodnega
soglasja priložiti predpisano dokumentacijo. |
|
V skladu z zakonom o vodah je potrebno
pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega
režima, ki lahko nastane: |
|
– z rabo in izkoriščanjem vode,
|
|
– z izpuščanjem onesnažene vode
oziroma snovi, ki onesnažuje vodo, |
|
– z gradnjo in rekonstrukcijo
vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav, |
|
– z drugimi posegi v naravni ali
umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina,
kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
|
Za gradnjo objektov in naprav za
obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij
urejanja, za katera je določena kot prevladujoča (pretežna) namembnost
stanovanjska, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti presojo
vplivov na okolje. |
|
(1) Poseg v prostor, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko
izvede samo na podlagi vodnega soglasja. |
|
(2) Poseg iz prejšnjega odstavka je:
|
|
1. poseg na vodnem ali priobalnem
zemljišču, |
|
2. poseg, ki je potreben za izvajanje
javnih služb po tem zakonu, |
|
3. poseg, ki je potreben za izvajanje
vodne pravice, |
|
4. poseg na varstvenih in ogroženih
območjih, |
|
5. poseg zaradi odvajanja odpadnih
voda, |
|
6. poseg, kjer lahko pride do vpliva
na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v
vodonosnik, |
|
7. hidromelioracija in druga kmetijska
operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega
lahko pride do vpliva na vodni režim. |
|
|
|
b) Vodno dovoljenje |
|
Vodno dovoljenje je treba pridobiti za
neposredno rabo vode za: |
|
1. lastno oskrbo s pitno vodo ali
oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba,
|
|
2. tehnološke namene, |
|
3. dejavnost kopališč in naravnih
zdravilišč po predpisih o zdravstveni dejavnosti, |
|
4. pridobivanje toplote, |
|
5. namakanje kmetijskega zemljišča ali
drugih površin, |
|
6. proizvodnjo električne energije v
hidroelektrarni, če ni neposredno priključena na javno električno
omrežje, |
|
7. pogon vodnega mlina, žage ali
podobne naprave, |
|
8. vzrejo vodnih organizmov za
repopulacijo ali lastno porabo, |
|
9. pristanišče, če je investitor oseba
javnega prava, |
|
10. zasneževanje smučišča,
|
|
11. drugo rabo, ki presega splošno
rabo po ZV-1, pa zanjo ni treba pridobiti koncesije. |
|
(2) Poleg primerov iz prejšnjega
odstavka je treba pridobiti vodno dovoljenje tudi za rabo vode iz 118.
člena ZV-1. |
|
(3) Imetnik vodne pravice iz 3. točke
prvega odstavka tega člena sme zaračunavati in pobirati vstopnino za
kopanje samo v primeru, če je za njeno izvajanje zgradil objekt.
|
|
(4) Za odvajanje odpadnih voda in
oddajanje toplote v vode je treba pridobiti dovoljenje po predpisih s
področja varstva okolja. |
|
(5) Če je za rabo iz prvega odstavka
tega člena treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor skladno s
predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov, je podlaga
za izdajo vodnega dovoljenja tudi prostorski akt države ali lokalne
skupnosti. |
|
(6) Vodno dovoljenje je treba
pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za poseg v prostor, skladno s
predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov. |
|
|
|
c) Vodna pravica |
|
(1) Vodno pravico je mogoče pridobiti
na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z ZV-1.
|
|
(2) Imetnik vodne pravice, ki se
nanaša na odvzemanje vode za proizvodnjo pijač, postane lastnik tiste
odvzete količine vode, ki je določena v aktu, na podlagi katerega si je
to pravico pravnomočno pridobil. |
|
52. člen |
|
Pri načrtovanih aktivnostih – posegih
v prostor je v skladu s 14. in 37. členom ZV-1 potrebno upoštevati meje
priobalnih zemljišč, 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih, razen v
primerih: |
|
1. gradnje objektov javne
infrastrukture, |
|
2. gradnje objektov grajenega javnega
dobra po tem ali drugih zakonih, |
|
3. ukrepov, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
|
|
4. ukrepov, ki se nanašajo na
ohranjanje narave, |
|
5. gradnje objektov, potrebnih za rabo
voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami
v naravnih kopališčih, |
|
6. gradnje objektov, namenjenih
varstvu voda pred onesnaženjem, |
|
7. gradnje objektov, namenjenih
obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije. |
|
V skladu z 84. členom ZV-1 so na
vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja, ter onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. |
|
Na poplavnem območju so prepovedane
vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda (86. člena ZV-1). |
|
Premostitve preko vodotokov so skladno
s 37. člena ZV-1 možne samo kot objekti javne infrastrukture. Načrtovane
in kasneje izvedene pa morajo biti tako, da ne bodo imele negativnega
vpliva na vodni režim in stanje voda. |
|
V primeru, da se posega v območja
vodnih virov, je potrebno posege urejati v skladu z določili odlokov o
varovanju vodnih virov (odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine
Zreče (Uradni list RS, št. 71/98) in odlok o varovanju pitne vode v
zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče (Uradni list RS, št.
49/02 in odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov
pitne vode na območju Občine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88 in Uradni
list RS, št. 30/94). |
|
Na območju, ki nimajo izdelanih
strokovnih podlag in sprejetih odlokov o zaščiti virov, legalizacije
obstoječih objektov in novogradnje niso dovoljene. |
|
Na erozijskih, plazljivih in
plazovitih območjih se pri načrtovanjih posegov v prostor upoštevajo
omejitve skladno z ZV-1 (87., 88. in 89. člen). |
|
V skladu z zakonom o vodah je potrebno
pridobiti vodno soglasje in vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega
režima, ki lahko nastane: |
|
– z rabo in izkoriščanjem vode,
|
|
– z izpuščanjem onesnažene vode
oziroma snovi, ki onesnažuje vodo, |
|
– z gradnjo in rekonstrukcijo
vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav, |
|
– z drugimi posegi v naravni ali
umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina,
kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se
spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih. |
|
Za gradnjo objektov in naprav za
obrtno in obrtno storitveno dejavnost, na lokacijah znotraj območij
urejanja, za katera je določena kot prevladujoča (pretežna) namembnost
stanovanjska, je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti presojo
vplivov na okolje. |
|
(1) Poseg v prostor, ki bi lahko
trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko
izvede samo na podlagi vodnega soglasja. |
|
(2) Poseg iz prejšnjega odstavka je:
|
|
1. poseg na vodnem ali priobalnem
zemljišču, |
|
2. poseg, ki je potreben za izvajanje
javnih služb po tem zakonu, |
|
3. poseg, ki je potreben za izvajanje
vodne pravice, |
|
4. poseg na varstvenih in ogroženih
območjih, |
|
5. poseg zaradi odvajanja odpadnih
voda, |
|
6. poseg, kjer lahko pride do vpliva
na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v
vodonosnik, |
|
7. hidromelioracija in druga kmetijska
operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega
lahko pride do vpliva na vodni režim. |
|
Krajina |
|
53. člen |
|
Pri gospodarjenju s prostorom
(kmetijska proizvodnja in gospodarstvo, prenova, obnova, novogradnja,
vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije,
vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja), je potrebno upoštevati
pogoje varovanja naravnih prvin: |
|
– ohranjanje krajinskih vzorcev
naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter
fiziografske in ekološke strukture krajine (predvsem mikro vegetacijski
elementi in specifične biocenoze), ohranjanje krajinsko-oblikovne
strukture rabe prostora (razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda) ter
zaščita gozdnega roba, |
|
– dovoljene so vse vrste posegov za
izboljšanje okolja (sanacije plazov, preprečevanje erozije in drugo), s
pogojem, da so pridobljeni projektni pogoji soglasjedajalcev.
|
|
Vsi posegi v prostor morajo biti
izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in
obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora (materiali,
vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri
regulacijah in melioracijah). |
|
Vodni viri |
|
54. člen |
|
Za varovanje vodnih virov je potrebno
upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo vodno gospodarstvo, tudi
naslednje pogoje: |
|
– posegi v območje širšega varstvenega
pasu vodnega vira pitne vode so mogoči ob upoštevanju pogojev iz
predhodnega soglasja upravljavca oziroma skrbnika vodnih virov pitne
vode v občini, |
|
– v proizvodnih objektih in obrtnih
delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne
škodljive vplive v okolje (prekomerni hrup, onesnaževanje zraka,
površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih
odpadkov) je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je potrebno
prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno
dokumentacijo in samo izvedbo objekta, |
|
– za vse posege v varstvene pasove
daje pogoje in soglasja upravljavec in skrbnik vodnih virov za oskrbo s
pitno vodo, |
|
– varujejo se tudi vsi vodni viri z
manjšo izdatnostjo (zajeti in nezajeti), ki nimajo določenega
varstvenega pasu, |
|
– obstoječe hišne vodnjake je potrebno
ohranjati in vzdrževati. |
|
Zrak |
|
55. člen |
|
Za varstvo zraka pred onesnaževanjem
je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti
meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih
objektov in naprav pa je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s
predpisi dopustne emisije. |
|
Hrup |
|
56. člen |
|
Območja urejanja po teh PUP, se po 4.
in 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni
list RS, št. 45/95), opredeljujejo v več stopenj varstva pred hrupom. Za
posamezna območja urejanja se stopnja varstva pred hrupom določa na
osnovi prevladujoče namembnosti, kot je za posamezna območja urejanja
določena v točki (9): |
|
Obravnavana ureditvena območja PUP se
na osnovi zgoraj navedenih parametrov opredeljujejo v: |
|
a) območja za poselitev – ureditvena
območja naselij: |
|
1. Ureditvena območja naselij, za
katera so določene prevladujoče namembnosti – proizvodna dejavnost (P),
dejavnost za potrebe komunalne deponije (KO) in posebne dejavnosti (PD),
se opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje), ki
navaja: območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč
zaradi povzročanja hrupa, to je območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni,
skladiščni in servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.
Za to območje so določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer
nočna raven: 70 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 70 dBA (od 6. do
22. ure). |
|
2. Ureditvena območja naselij, za
katera so določene prevladujoče namembnosti – individualna stanovanjska
gradnja (S), večstanovanjska (blokovna) gradnja (SB), mešane dejavnosti
– stanovanja in centralne dejavnosti (M), obrtne in obrtno storitvene
dejavnosti (O) in kmetijske dejavnosti (K), se opredeljujejo v III.
stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), ki navaja:
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim
proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje namenjeno kmetijski
dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske
storitvene ali gostinske dejavnosti. Za to območje so določene mejne
dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 50 dBA (od 22. do 6.
ure) in dnevna raven: 60dBA (od 6. do 22. ure). |
|
3. Ureditvena območja naselij, za
katera so določene prevladujoča namembnosti – športne in rekreacijske
površine, parkovne površine (ŠR), počitniški objekti (P) in dejavnosti
za potrebe turistične dejavnosti (TD), se opredeljujejo v II. stopnjo
varstva pred hrupom (II. območje), ki navaja: območje, kjer ni dopusten
noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, to je
območje, ki je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi
prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin. Za to območje so določene mejne dnevne in
nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in
dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure); |
|
a) območja za poselitev: |
|
– opredeljena stavbna zemljišča z
oznako (u) izven ureditvenih območij naselij in |
|
b) območje vodotokov: |
|
– opredeljena stavbna zemljišča z
oznako (u) ter območja vodotokov (skupaj s pasom 5 m na obe strani
vodotoka) so opredeljena v tisto stopnjo varstva pred hrupom, kot je
določena za sosednje območje urejanja, ki obkroža stavbno zemljišče
oziroma leži ob vodotoku, |
|
c) kmetijska območja: |
|
– kjer je prevladujoča (pretežna)
namembnost kmetijska dejavnost, to so najboljša kmetijska zemljišča ter
druga kmetijska zemljišča in |
|
č) gozdna območja z oznako G, kjer je
prevladujoča namembnost gozdarstvo: |
|
– kmetijska in gozdna območja se
opredeljujejo v III. stopnjo varstva pred hrupom (III. območje), razen
tistih gozdnih območij, ki so opredeljena kot območja gozdov s posebnim
pomenom oziroma gozdovi s stopnjo poudarjenosti biotopske funkcije, ki
se opredeljujejo v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje),
|
|
d) območja prometnih površin ter
območja komunalne in energetske infrastrukture: |
|
– (skupaj z varstvenimi pasovi) se
opredeljujejo v IV. stopnjo varstva pred hrupom (IV. območje).
|
|
Pri načrtovanju objektov in naprav je
potrebno upoštevati raven hrupa, ki bo nastajala zaradi dejavnosti v
objektih in predvideti ustrezne rešitve (izolacija fasadnih elementov
ipd.) za zmanjšanje teh vplivov. |
|
Ob začetku obratovanja oziroma uporabe
objektov in naprav, v katerih bi utegnil nastajati prekomerni hrup, je
potrebno opraviti meritve hrupa pri najbližjem objektu. V primeru, da bi
bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene
ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z
ustreznimi tehničnimi ukrepi (aktivna, pasivna zaščita). |
|
4.
Ne glede na določbe
drugega odstavka točke 2. tega člena se na meji med III. in IV. stopnjo
varstva pred hrupom določi območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred
hrupom v širini z vodoravno projekcijo 300 m in na katerem veljajo
pogoji varstva pred hrupom za IV. stopnjo varstva pred hrupom za mesto
Zreče. |
|
X. POGOJI PRI UREJANJU PROSTORA ZA
OBRAMBO IN ZAŠČITO |
|
57. člen |
|
Interesi in potrebe po zaklanjanju in
zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno
urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje. |
|
Za varstvo pred požarom je potrebno
upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
|
|
– zagotoviti dostop interventnih vozil
vsaj iz treh strani objekta ali naprave; |
|
– zagotoviti takšno izvedbo cest,
interventnih poti in dostopov, da bodo omogočali vožnjo za interventna
vozila (širina vsaj 3,5 m ter da prenesejo osni pritisk vozil do 10 t);
|
|
– zagotoviti zadostne količine požarne
vode iz obstoječe oziroma predvidene hidrantne mreže; |
|
– ob objektih in napravah zagotoviti
zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in
dobrin iz objektov in naprav; |
|
– upoštevati je potrebno razdalje, čas
prihoda in oddaljenost najbližje gasilske enote. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
58. člen |
|
Z dnem ko začne veljati ta odlok,
prenehajo veljati za območje urejanja s temi PUP, kot so določena v 6.
členu tega odloka, naslednji odloki: |
|
a) odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih za območja gozdov in 1. območja kmetijskih zemljišč v Občini
Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št.
82/94); |
|
g) odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih za 2. območja kmetijskih zemljišč izven ureditvenih območij, za
katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (Uradni
list SRS, št. 34/87). |
|
59. člen |
|
Z dnem ko začne veljati ta odlok,
preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih območjih za dele naselij
(kjer so že realizirani prostorski izvedbeni načrti in kjer bodo taki
načrti izdelani v naslednjem srednjeročnem obdobju) Slovenske Konjice,
Zreče, Loče in Vitanje znotraj mej ureditvenih območij za ta naselja
(Uradni list SRS, št. 22/89) za območja ali njihove dele, ki so bili
opredeljeni v 3. členu prej navedenaga odloka: |
|
– del območja evid. št. 10 – predel ob
cesti v industrijsko cono Zreče, ki se ureja skladno z določili tega
odloka za območja urejanja S9 (del), S10 (del) in S18 (del);
|
|
– območja evid. št. 11/3 – predel
južno od ceste na Roglo, ki se po sprejetju tega odloka ureja skladno z
določili tega odloka za območje urejanja D18 (del); |
|
– del območja evid. št. 11/6 – predel
med rekreacijskim centrom in IC Unior II Zreče, ki se po sprejetju tega
odloka ureja skladno z določili tega odloka za območje urejanja c3b
(del); |
|
– območje evid. št. 11/9 – predel pod
Brinjevo goro 2, Zreče, ki se po sprejetju tega odloka ureja skladno z
določili tega odloka za območje urejanja S6 (del). |
|
60. člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji za
nekatera ureditvena območja in območje odprtega prostora Občine Zreče,
ki jih je izdelalo podjetje URBANA Kočar in Kočar d.o.o. Velenje, pod
št. projekta 520/03 z datumom avgust 2003 (v nadaljevanju: kartografske
priloge PUP 520/03) in so sestavni del tega odloka so na vpogled na
upravi Občine Zreče in Upravni enoti Slovenske Konjice. |
|
61. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem odloka
opravljajo pristojne državne in občinske inšpekcijske službe. |
|
62. člen |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 350-05-12/2003-2 |
|
Zreče, dne 1. marca 2004. |
|
|
|
Župan |
|
Občine Zreče |
|
Jože Košir l. r. |