Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 26/12) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 6. redni seji dne 25. 3. 2015
sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta Občine Rogaška Slatina |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
in članic občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles sveta in njihovih članov ter svetov krajevnih skupnosti. |
|
3. člen |
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta
in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko
niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
6. člen |
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem
besedilu: predsednik) delovnega telesa. |
|
7. člen |
Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom,
v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«. |
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik občine. |
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
8. člen |
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni
po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega
kroga volitev župana. |
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
9. člen |
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov |
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev
župana |
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo
predloga potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov |
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za
župana |
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
10. člen |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. Člane komisije predlaga župan, lahko pa
tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni
izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah
kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah
drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
11. člen |
Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko
dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi
svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu
odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati
izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena
pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti
vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za
člana sveta. |
|
12. člen |
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta
in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
Članom sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh
občinskih organih. |
|
13. člen |
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo.
Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v
občinskih organih in delovnih telesih ter pripraviti predloge za
imenovanje novih članov. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
14. člen |
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine
in tem poslovnikom. |
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati
pri delu sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta
se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico
sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej sveta; |
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta
in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
15. člen |
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
16. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske
liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov sveta |
|
17. člen |
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
18. člen |
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma
njun namestnik odgovori na naslednji seji. |
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi
naslednji redni seji. |
|
19. člen |
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma
pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen,
lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči
svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene
odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
20. člen |
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih
član je. |
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem in o razlogih za to obvestiti občinsko upravo ali predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti občinske uprave oziroma predsednika
delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pripada plačilo za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
21. člen |
Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi
ustave in zakona statut občine. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba
na seji |
|
22. člen |
Svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog
drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
23. člen |
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje ali posreduje na
mizo, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki
dnevnega reda, pa ga ni bilo mogoče posredovati že z vabilom za sejo. |
Vabilo na sejo sveta se pošlje županu, predsedniku nadzornega odbora
občine, tajniku občine in predsednikom svetov krajevnih skupnosti. |
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki
na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski
pošti. Vabilo se objavi na spletni strani občine. |
|
24. člen |
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta
ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana
v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti
upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko
predlagatelj sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo in se objavi tudi na spletni strani občine.
Vabilo se pošlje opremljeno v skladu s 23. členom tega poslovnika. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v
skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani
sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje
predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi
gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne
seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
25. člen |
Dopisna seja se skliče za odločanje o zadevah, o katerih je nujno
takojšnje sprejetje odločitve sveta. |
Dopisna seja se ne more sklicati o zadevah, za katere je pri odločanju
potrebna dvotretjinska večina glasov. |
Sklic in gradivo za dopisno sejo se pošlje po pošti ali vroči osebno.
Dopisna seja sveta se opravi po telefonu ali pisno. Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. Svetniki lahko na dopisni seji
svojo odločitev (za, proti) sporočijo do roka, ki je določen s sklicem
seje. Za sprejemanje odločitev na dopisni seji sveta se smiselno
uporabljajo določila statuta in tega poslovnika o odločanju na redni ali
izredni seji sveta. O dopisni seji sveta se naredi zapisnik. V zapisniku
mora biti navedeno, koliko svetnikov je glasovalo za predlog in koliko
proti predlogu, rezultat glasovanja in sklepi, ki so bili sprejeti.
Zapisnik potrdi svet na prvi naslednji seji. |
|
26. člen |
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red
seje, potrebna. |
|
27. člen |
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. |
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
28. člen |
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član sveta. |
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil
sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga
pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
29. člen |
Seje sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo
na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. |
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom sveta za to sejo, nima pa pravice na seji
razpravljati. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost je lahko tudi prostorsko ločen od
prostora za člane sveta, če je javnost z informacijskimi sredstvi
zagotovljeno hkratno spremljanje dela občinskega sveta v besedi in
sliki. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega
obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po
opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki niso informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
30. člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
31. člen |
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje
seje. |
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
32. člen |
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
33. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
|
34. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan
oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili
k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
35. člen |
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
36. člen |
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi
dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
37. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave
treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki
točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
38. člen |
Predsedujoči lahko med sejo po potrebi odredi petnajstminutni odmor. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
39. člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
40. člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti,
dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
41. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
42. člen |
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede,
če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje
ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
43. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
44. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
45. člen |
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti in z elektronsko prijavo na glasovalni napravi. |
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni
sobi. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
sveta. |
|
46. člen |
Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, če ni z
zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določeno drugače. |
|
47. člen |
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
48. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. |
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
49. člen |
Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu
predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat,
razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
50. člen |
Javno glasovanje se lahko opravi elektronsko, z dvigom rok ali s
poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog
predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. |
O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
51. člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali javni uslužbenec, ki ga
določi tajnik. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno
skrinjico. |
|
52. člen |
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
– število razdeljenih glasovnic, |
– število oddanih glasovnic, |
– število neveljavnih glasovnic, |
– število veljavnih glasovnic, |
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju
o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je
imenovan. |
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
53. člen |
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
|
54. člen |
Določbe tega poslovnika, ki določajo določen delež potrebnih glasov za
sprejem odločitve ali določen delež članov sveta za sklepčnost seje, se
uporabljajo tako, da se v primeru, če delež ne predstavlja celo število,
upošteva prvo naslednje celo število. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
55. člen |
O vsaki seji sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba
predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje sveta skrbi Vodja oddelka za splošne in kadrovske
zadeve. |
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje
redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb
odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
Vodja oddelka za splošne in kadrovske zadeve in pooblaščeni javni
uslužbenec, ki je zapisnik pisal. |
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in
ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
56. člen |
Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa
poteka seje (magnetogram). |
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi
v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
|
57. člen |
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
58. člen |
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan
v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična
opravila za svet |
|
59. člen |
Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta
zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi. |
|
7. Delovna telesa sveta |
|
60. člen |
Svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo
imenuje izmed svojih članov. |
Petčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje
svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo
je bil izvoljen za župana. |
Naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje določa
statut občine. |
|
61. člen |
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna
telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v
skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
62. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
63. člen |
Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo odbora skliče novoizvoljeni predsednik delovnega telesa. |
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
64. člen |
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor
v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih
kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. |
|
65. člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
66. člen |
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine so: |
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
– Komisija za vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja, |
– Statutarno pravna komisija, |
– Zdraviliška komisija, |
– Odbor za gospodarske dejavnosti, |
– Odbor za družbene dejavnosti, |
– Odbor za cestno in komunalno infrastrukturo. |
|
67. člen |
Komisija za vloge, pritožbe, nagrade in odlikovanja, ki šteje pet članov
opravlja naslednje naloge: |
– obravnava vloge in pritožbe občanov, |
– na podlagi vlog in pritožb daje pobude in predlaga rešitve občinskemu
svetu, županu in občinski upravi, |
– sprejema druge ukrepe v zvezi z vlogami in pritožbami, |
– določa število priznanj, |
– pripravlja in objavlja razpise za podelitev nagrad in priznanj, |
– izvaja izbiro med predlaganimi kandidati in pripravlja predloge
sklepov za občinski svet. |
|
68. člen |
Statutarno pravna komisija šteje pet članov. |
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje
mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine. |
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
|
69. člen |
Zdraviliška komisija, ki šteje pet članov, opravlja naslednje naloge: |
– daje mnenja in predloge o boljši urejenosti ožjega in širšega
zdraviliškega jedra, |
– daje mnenja k aktom, ki se nanašajo na zdraviliško dejavnost, |
– daje mnenje in predloge o boljši promociji turistične občine, |
– opravlja druge naloge na področju turizma. |
Odbor za gospodarske dejavnosti, ki šteje pet članov opravlja naslednje
naloge: |
– spremlja gospodarski razvoj občine, |
– pripravlja predloge za spodbujanje razvoja podjetništva in obrti, |
– daje predloge za projekte na področju turizma, |
– daje mnenje in predloge k aktom za spodbujanje razvoja malega
gospodarstva in mnenja za reševanje težav v gospodarstvu, |
– opravlja druge naloge, ki se nanašajo na področje obrti, podjetništva
in turizma. |
|
70. člen |
Odbor za družbene dejavnosti, ki šteje pet članov opravlja naslednje
naloge: |
– daje mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo
izvajanje in pospeševanje razvoja na področju družbenih dejavnosti,
predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in mladine, za socialno
ogrožene, invalide in ostale, razvoja športa in rekreacije ter
izobraževalne, raziskovalne, informacijsko-dokumentacijske, društvene in
kulturne dejavnosti, |
– daje mnenja in predloge občinskemu svetu k aktom, ki zagotavljajo
izvajanje nacionalnih programov javnih služb na področju družbenih
dejavnosti, |
– daje mnenje županu pri določanju višine prispevkov v negospodarskih
javnih službah, |
– daje mnenje in predloge na področju: varstva naravne in kulturne
dediščine; kulture, informiranja in raziskovanja; lekarništva in
zdravstva; otroškega in socialnega varstva; vzgoje in izobraževanja;
športa in rekreacije. |
|
71. člen |
Odbor za cestno in komunalno infrastrukturo, ki šteje pet članov
opravlja naslednje naloge: |
– razpravlja o komunalni problematiki in predlaga ustrezne ukrepe, |
– sodeluje pri pripravi in sprejemanju letnega programa dela za
prostorsko urejanje pristojnega občinskega organa, |
– oblikuje predloge ukrepov na področju varstva okolja in ravnanja z
odpadki, |
– razpravlja o drugih nalogah, ki so povezane z delom odbora za to
področje. |
|
72. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. |
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa tako, da ga dobijo najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa,
razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo
sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo sveta. |
|
73. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
74. člen |
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje
akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun in rebalans proračuna občine ter zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
75. člen |
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine, rebalans proračuna in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od sveta izdajo
ali razveljavitev splošnega akta. |
|
76. člen |
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov sveta se pečati in hrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
77. člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu sveta, ki je
pooblaščen za vodenje sej sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
78. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta,
tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
79. člen |
Predsedujoči sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar
ta ni predlagatelj odloka, najmanj devet dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
80. člen |
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
Če svet meni, da odlok ni potreben, ali da predlog ni primeren za
nadaljnjo obravnavo, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je v prvi obravnavi sprejet, če je zanj glasovala večina
opredeljenih navzočih članov sveta. |
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka
na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
81. člen |
Ko svet konča razpravo v drugi obravnavi predloga odloka, glasuje o
sprejemu odloka v celoti. |
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet na predlog
predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
82. člen |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in
amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami
seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
sveta ali predlagatelj odloka. |
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na
kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
83. člen |
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli
večina članov, ki glasujejo. |
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
Najprej se glasuje o predlagateljevem amandmaju, nato pa po vrstnem redu
kot so bili amandmaji sprejeti. |
|
84. člen |
Statut občine in poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem
postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih splošnih aktov, odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
85. člen |
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da postopki niso zaključeni svet v novi sestavi na predlog
župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov
bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
86. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet
tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka. |
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju
dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga
odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
87. člen |
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti
seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po
dvofaznem postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom, |
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki sveta, |
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov, |
– prečiščena besedila aktov. |
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo
na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi
predloga. |
|
88. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi,
če ni v njih drugače določeno. |
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi svet. |
|
5. Postopek sprejemanja proračuna |
|
89. člen |
Predlog proračuna občine župan predloži svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
Župan pošlje z gradivom članom sveta predlog proračuna občine z vsemi
sestavinami, ki jih določa zakon ter vabilo za sejo, na kateri bo svet
opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele
proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
|
90. člen |
Na seji sveta se opravi splošna razprava o predlogu proračuna in sprejme
sklep, da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do
katerega lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in
občinski upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna je v javni
razpravi 15 dni na sedežu občine. |
|
91. člen |
Če svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo,
mora župan v roku sedmih dni predložiti svetu nov predlog proračuna in
sklicati sejo sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna razprava brez
predstavitve župana. Župan uvodoma samo pojasni, v čem so bistvene
spremembe novega predloga glede na prvotno predlagani predlog. |
Če tudi po tej obravnavi svet ne sprejme sklepa, da se da predlog
proračuna v javno obravnavo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih
je sprejel svet, predlog proračuna v javno razpravo. |
|
92. člen |
Sklep o tem, da je predlog proračuna v javni razpravi, se objavi na
krajevno običajen način. |
|
93. člen |
V času javne razprave lahko predlog proračuna obravnavajo delovna telesa
sveta, sveti krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost. |
Pripombe in predloge se posredujejo županu. |
Pripombe in predloge pa lahko posredujejo županu tudi posamezniki. |
|
94. člen |
Najkasneje v petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi
župan predlog proračuna občine za drugo obravnavo ter ga z gradivom
posreduje vsem članom sveta skupaj z vabilom za sejo, na kateri bo svet
obravnaval predlog proračuna. Člani sveta lahko vložijo amandmaje v
pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. |
|
95. člen |
V uvodni obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan
pojasni, katere pripombe iz javne razprave je prejel, pojasni, katere je
vključil v predlog proračuna za drugo obravnavo in katere ni upošteval,
ter utemeljitve, zakaj jih ni upošteval. |
Nadalje župan pojasni, katere amandmaje je prejel in katere je možno
upoštevati. |
Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje. |
Po obrazložitvi župana lahko predlagatelji umaknejo svoj amandma. |
Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. |
Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja.
Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in za kaj se namenijo. Če predlagatelj
ne pojasni, kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma
umakne iz razprave in odločanja. |
Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o
amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu
vložitve. |
|
96. člen |
Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili
sprejeti in bodo vključeni v proračun občine. |
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen glede prihodkov in odhodkov in drugih obveznosti. |
Če je proračun usklajen, svet glasuje o proračunu kot celoti. |
Če župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih
občina mora zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih
občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah, ali sodnih in drugih
odločbah ali bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za
izvajanje določenih dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev. |
Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. |
Če predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi
rok, ko se bo seja nadaljevala. |
Svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet,
glasuje svet o proračunu v celoti. |
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
|
97. člen |
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna obravnava svet in o njem odloča po določbah
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
98. člen |
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša,
sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki lahko traja največ tri
mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno
financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom sveta. Sklep o
začasnem financiranju obravnava svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
99. člen |
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans
proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo
za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
100. člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom
določen za sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
101. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem
besedilu kot nov splošni akt. |
Tak splošni akt sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za
sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
102. člen |
Volitve in imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje svet, se opravijo po določilih tega
poslovnika. |
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
103. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Kandidat je imenovan oziroma izvoljen, če je glasovala večina članov
sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
104. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov. |
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
105. člen |
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
106. člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za
člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika
delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje člana sveta za začasno
opravljanje funkcije župana |
|
107. člen |
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. Če ima občina več
podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je župan
razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal
funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri
izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. |
O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
108. člen |
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa
ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo
predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov
sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni
razlogi za razrešitev. |
|
109. člen |
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje
obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan
vrne predlagatelju v dopolnitev. |
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša,
najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na
katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je
mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
110. člen |
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov sveta, članov delovnih teles
in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
111. člen |
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom
občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti imajo tudi podžupana, člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna
predlagati svetu novega kandidata. |
Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski
volilni komisiji. |
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN SVETOM |
|
112. člen |
Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed
uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
113. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta
poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan, tajnik občine ali
drug pooblaščeni uslužbenec občinske uprave, o opravljenih nalogah med
obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
114. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o
delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
115. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
116. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA
POSLOVNIKA |
|
117. člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
118. člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti,
prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni
komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške
določbe. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
119. člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega
sveta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03, 15/08, 19/12). |
|
120. člen |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0002/2015-02 |
Rogaška Slatina, dne 25. marca 2015 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|