Na podlagi
149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS,
št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US,
33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A,
48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in
84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,
76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,
30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o
prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo,
21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US
in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona
o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 –
ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 30. in
31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 –
popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1;
Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju
prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine
Rogaška Slatina na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina
(Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet
Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena
Statuta Občine Šmarje pri
Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021,
Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena
Statuta Občine
Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na
seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2.
2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine
Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021, Občinski svet
Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob
Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) na
seji dne 19. 2. 2021 in Občinski svet Občine Poljčane na podlagi
15. člena
Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11, Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 64/20) na seji dne 17. 2. 2021 sprejeli |
|
O D L O K |
o oskrbi s pitno
vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek,
Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Ta odlok določa
način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občin: Rogaška Slatina,
Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in
Poljčane (v nadaljevanju: občine) in vsebuje: |
I. |
splošne določbe |
II. |
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe |
III. |
vodovodno omrežje, objekte in naprave |
IV. |
lastno oskrbo s pitno vodo |
V. |
obvezne storitve in naloge javne službe |
VI. |
pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo |
VII. |
pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov |
VIII. |
načrtovanje vodovoda |
IX. |
vire financiranja javne službe |
X. |
meritve in obračun |
XI. |
evidence uporabnikov |
XII. |
prekinitev dobave vode |
XIII. |
nadzor in kazenske določbe |
XIV. |
prehodne določbe. |
(2) Podrobnejša
vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje
javne službe je opredeljena v tehničnem pravilniku o izvajanju oskrbe s
pitno vodo (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ
izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka
in objavi na spletni strani izvajalca. |
(3) Za vprašanja v
zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom,
se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi. |
(4) Če so po
uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe
tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje
sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov. |
|
2. člen |
|
(namen odloka) |
|
Namen tega odloka
je: |
– opredelitev
vsebine in standardov javne službe |
– zagotavljanje
varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih
in izrednih razmerah |
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja
javne službe in varovanje okolja |
– določiti
obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe |
– določiti pravice
in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe |
– ureditev
financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja javne službe |
– določiti vrsto in
obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in |
– zagotavljanje
nadzora nad izvajanjem javne službe. |
|
3. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. interni vodomer
je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi
za interno porazdelitev stroškov porabe vode in ga izvajalec ne
vzdržuje. Interni vodomer, interno vodovodno omrežje in naprave so v
lasti lastnika nepremičnine, katera je priključena na javni vodovod; |
2. javni vodovod
ali gospodarska javna infrastruktura je vodovod, ki je kot občinska
gospodarska javna infrastruktura namenjena izvajanju javne službe. Javni
vodovod je vodovod, ki ga sestavljajo eden ali več sekundarnih
vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih vodovodov. Del javnega
vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je
neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom; |
3. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca objektov gospodarske javne
infrastrukture; |
4. lastna oskrba s
pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno
vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe
ne izvajajo; |
5. območje javnega
vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in
predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali
gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne
službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne
službe iz javnega vodovoda; |
6. obračunski
vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki
je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih
storitev javne službe; |
7. obstoječa stavba
je stavba, zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja graditev; |
8. odjemno mesto je
mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Na
posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več uporabnikov pitne
vode, če je zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
9. omrežnina je del
cene, ki vključuje stroške gospodarske javne infrastrukture; |
10. oskrbovalno
območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo
oskrbuje vodovod; |
11. priključek
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v
nadaljnjem besedilu: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do
odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v
lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med
objekte in opremo občinske gospodarske javne infrastrukture; priključni
sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni
deli priključka na javni vodovod; |
12. primarni
vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti,
kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura; |
13. sekundarni
vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti,
kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za
obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na
posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi
vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za
vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema
sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne
infrastrukture; |
14. sistem za
oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov
vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo
pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega
obratovanja deluje kot samostojni sistem, hidravlično ločen od drugih
vodovodov. Priključki so del vodovoda; |
15. uporabnik
storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka oseba, ki
uporablja vodo iz javnega vodovoda, skladno s tem odlokom; |
16. upravljavec
javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec ali izvajalec) in
izvajalec javne službe na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje
pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je
OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska
cesta 12, Rogaška Slatina in je tudi upravljavec javnega vodovoda; |
17. upravljavec
zasebnega vodovoda je oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda
sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju; |
18. vodarina je del
cene, ki vključuje stroške opravljanja javne službe; |
19. vodovarstveno
območje je območje določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode; |
20. zasebni vodovod
je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno
vodo; |
21. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je temeljna evidenca omrežij in
objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava
Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko
načrtovanje; |
22. zunanje
hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v
skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za
gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno
obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje
požarov. |
(2) Vsi ostali
izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je
določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih. Na dan sprejema tega
odloka javno službo ureja Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS,
št. 88/12 – v nadaljevanju: Uredba). |
(3) V odloku
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
4. člen |
|
(uporaba storitev javne službe) |
|
(1) S storitvami
javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb
in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se
pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
(2) Za storitve
javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in
gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz
javnega vodovoda, če: |
– se voda uporabi
za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti
vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode in |
– iz vode nastaja
industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
(3) Ne glede na
prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz
javnega vodovoda, za javno službo šteje: |
1. oskrba stavb in
gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih
izvajajo državne ali občinske javne službe; |
2. oskrba s pitno
vodo za pranje ali namakanje javnih površin; |
3. oskrba zunanjega
hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo; |
4. oskrba s pitno
vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in |
5. oskrba s pitno
vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega
odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m³. |
|
5. člen |
|
(uporabniki storitev javne službe) |
|
(1) Uporabniki in
plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki
objektov iz območja, določenega v 9. členu tega odloka. |
(2) Uporabniki in
plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične
osebe, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge
pravno-organizacijske oblike ter drugi subjekti, ki uporabljajo pitno
vodo in imajo sposobnost biti stranka. |
(3) Če je tako
določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je
lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta,
pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni
dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca in subsidiarna
odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev. Ne glede na
prejšnji stavek za spremembo uporabnika zadošča pisno obvestilo, poslano
izvajalcu s strani novega ali starega uporabnika, pri čemer mora biti
tisti, ki je obvestilo poslal, to sposoben dokazati. V tem primeru se
upoštevajo podatki, ki so bili sporočeni v takšnem obvestilu. izvajalec
pa ima pravico posredovane podatke preveriti pri novem ali starem
uporabniku in z ogledom na terenu. |
(4) V primeru
oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja gospodinjstvom, sme kot uporabnik in
plačnik storitev javne službe v razmerju do izvajalca nastopati ena od
polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi
dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so
subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določeno v petem
odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz
tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva.
Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu
koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz
predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva
subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka
tega člena. |
(5) Če je objekt v
solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov
javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni
dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko
kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu
predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z
izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno
mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če
solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu
ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za
vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru
subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle
in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi
obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani
solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka
tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli
izmed solastnikov. |
(6) V
večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v
katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih
stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe,
ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s
predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki
storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če
upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri
čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev. |
(7) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. Lahko pa se izvajalec javne službe
dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke, ki so
osnova za porazdelitev stroškov oziroma v primeru, ko imajo posamezne
stanovanjske enote interni vodomer, podatke o stanju na vodomerih ali o
porabi vode, ugotovljene na internih vodomerih, če so ti v skladu z
zakonom o meroslovju umerjeni. Obračun storitev ter izstavitev računov
posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec. |
(8) Če
večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z
vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu zagotavljanja
podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obračunu, ki ga
izvaja izvajalec. V tem primeru se mora z dogovorom strinjati več kot
polovica uporabnikov. |
(9) Delitev
stroškov za porabljeno vodo pri večstanovanjskih stavbah iz sedmega in
osmega odstavka tega člena v primeru, ko se poraba pitne vode ne meri z
internimi odštevalnimi vodomeri, lahko izvaja izvajalec v skladu s
predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb, če se tako
dogovori z upravnikom oziroma uporabniki. |
(10) Šesti do
deveti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in
poslovno-stanovanjske stavbe. |
(11) Uporabniki in
plačniki storitev javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka
3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali
upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se
odvzema iz javnega vodovoda. |
(12) Uporabniki
javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so
občine. |
|
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
6. člen |
|
(zagotavljanje javne službe) |
|
(1) Oskrba s pitno
vodo na območju občin se zagotavlja: |
– s storitvami
javne službe in |
– kot lastna oskrba
s pitno vodo. |
(2) Občine so
lastnice gospodarske javne infrastrukture in zagotavljajo izvajanje
javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v
obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Lastništvo javnega
vodovoda je razvidno v najemni pogodbi. |
(3) Izvajalec javne
službe na območju javnega vodovoda ter upravljavec javnega vodovoda za
območje občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec,
Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE
STORTVE ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina.
Upravljanje in najem javnega vodovoda ter način obračuna in plačila
najemnine se uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu. |
(4) Izvajalec mora
biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje
javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode,
varnost oskrbe s pitno vodo in upoštevati vse zakonske in podzakonske
predpise s področja oskrbe s pitno vodo. |
(5) Izvajalec mora
izvajati javno službo skladno s predpisi, programom za obvladovanje
kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema
kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001 in standardu ISO
14001 ter skladno s programom oskrbe s pitno vodo. |
|
7. člen |
|
(subsidiarno ukrepanje) |
|
Občina zagotavlja: |
– izvajanje vseh
storitev, določenih v veljavnih predpisih; |
– financiranje
javne službe in javnega vodovoda v takšni višini, da je možno trajnostno
zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter
vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca javne službe in javnega
vodovoda; |
– sankcioniranje
uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne
službe; |
– sankcioniranje
morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne
službe na področju občine in |
– pisno obveščanje
izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
8. člen |
|
(namenska poraba sredstev) |
|
(1) Najemnina za
uporabo javnega vodovoda je namenski prihodek občine in se namensko
uporablja za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javnem
vodovodu. |
(2) V primeru, da
znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicijska
vzdrževalna dela ali investicije na javnem vodovodu, se lahko razlika
uporabi za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na drugi
gospodarskih javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
9. člen |
|
(opremljenost naselij in območja izvajanja oskrbe s pitno vodo) |
|
(1) Občine morajo
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na območju poselitve s 50
ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo
od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. |
(2) Ne glede na
prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi
območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z
gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna
oskrba s pitno ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: |
– da se iz
posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem in |
– da je letna
povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m³
pitne vode na dan. |
(3) Predvidena
poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih
opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih
izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena. |
|
10. člen |
|
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovoda) |
|
(1) Za rabo vode iz
vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba
pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v
nadaljevanju: vodno dovoljenje). |
(2) Vodno
dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo mora pridobiti občina. |
|
11. člen |
|
(evidenca upravljavcev) |
|
(1) Občine morajo
pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih
in zasebnih vodovodov ter o spremembah. |
(2) Lastniki
zasebnih vodovodov morajo občinam zaradi poročanja ministrstvu
posredovati podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca
vodovoda. |
|
12. člen |
|
(evidenca vodovodov) |
|
Upravljavci javnih
vodovodov morajo pristojnemu ministrstvu poročati o: |
1. oskrbovalnem
območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim
prebivališčem na oskrbovalnem območju; |
2. tehničnih
lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda; |
3. vodnih virih, ki
napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem; |
4. pravici rabe
vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj; |
5. rabi in namenu
rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena
tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe in |
6. letni rabi vode
za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o
izvajanju javne službe. |
|
13. člen |
|
(določitev območij javnih vodovodov) |
|
(1) Območja javnega
vodovoda, kjer se izvaja javna služba, so lokacijsko opredeljena območja
s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi
koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na temeljni
topografski karti ločeno za: |
1. območja, kjer se
izvaja javna služba, |
2. območja javnega
vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, |
3. območje javnega
vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območje javnega
vodovoda, |
4. območje javnega
vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za
območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka. |
(2) Na karti, ki se
nahaja pri upravljavcu javnega vodovoda so prikazana območja javnega
vodovoda v občinah, kjer se izvaja javna služba. |
|
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE |
|
14. člen |
|
(delitev vodovodnega sistema) |
|
(1) Vodovodno
omrežje, objekti in naprave (javni vodovod), s katerim se zagotavlja
izvajanje javne službe, so v lasti občine in je gospodarska javna
infrastruktura. Javni vodovod vzdržuje izvajalec iz cene storitev javne
službe ali subvencij. |
(2) Vodovodno
omrežje, objekti in naprave, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo
in interno vodovodno omrežje, so v zasebni lasti in jih vzdržujejo
lastniki, razen vzdrževanja priključka, ki se financira v skladu z
državnimi predpisi in tem odlokom. |
(3) Javni vodovod
sestavljajo primarni in sekundarni vodovod. |
(4) Interno
vodovodno omrežje sestavljajo: |
– vodovodni
priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno
z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom; |
– interna
inštalacija z obračunskim vodomerom; |
– naprave za
dvigovanje in zmanjševanje tlaka (hidro postaja, reducirni ventil …); |
– interni hidranti,
ki so del internega vodovoda objekta, morajo biti priključeni na
vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom ter jih vzdržuje uporabnik. |
|
IV. LASTNA OSKRBA S PITNO VODO |
|
15. člen |
|
(lastna oskrba s pitno vodo) |
|
Lastna oskrba s
pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe
ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe
in če so za takšno oskrbo izpolnjeni vsi predpisani pogoji. |
|
16. člen |
|
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
|
V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno
vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi,
ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
2. redno
vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
3. vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij; |
4. nadzor
priključkov stavb na zasebni vodovod; |
5. monitoring
količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja
zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode
iz vodnih virov; |
6. zakonsko
predpisano poročanje pristojnemu ministrstvu in |
7. meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev. |
|
17. člen |
|
(določitev upravljavca zasebnega vodovoda) |
|
(1) V primeru
lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če
oskrbuje: |
1. eno ali več
stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v
katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem; |
2. eno ali več
stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za
posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb,
trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali
stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali
skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
3. eno ali več
stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba
vode iz zasebnega vodovoda. |
(2) Lastniki
zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o
upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda (firmi oziroma imenu in sedežu oziroma
naslovu) pisno obvestiti pristojno občino. |
(3) Če med osebami,
ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe s
pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda,
občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe,
ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
(4) Kadar imajo
stavbe iz prvega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati
upravljavec zasebnega vodovoda, ni treba skleniti pogodbe o upravljanju
zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem
upravljanju pisno obvestiti pristojno občino. |
(5) Občina
zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na
svojem območju. |
|
18. člen |
|
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
|
(1) Za rabo vode iz
vodnega vira, namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo iz zasebnega
vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih
zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
(2) Če je lastnikov
posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno
vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so
kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega
dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda. |
|
V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
|
19. člen |
|
(obvezne storitve javne službe) |
|
(1) V okviru
storitev javne službe mora izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju
zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno
vodo vsem uporabnikom v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki
urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo ter tem odlokom; |
2. obveščanje
uporabnikov o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in
izvajanju javne službe; |
3. redno
vzdrževanje javnega vodovoda; |
4. redno
vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za
gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari; |
5. redno
vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki obsega: |
– preverjanje in
redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih
vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je
priključek vodotesen; |
– zagotavljanje
delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo
meroslovje in |
– interventno
vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje
pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno); |
6. vodenje evidenc
opravljanja storitev javne službe v skladu z uredbo; |
7. poročanje v
skladu z uredbo; |
8. izdelavo
programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, |
9. izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode (skladnost in
zdravstvena ustreznost pitne vode), ter zagotavljanje priporočil,
ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti internega vodovodnega
omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo; |
10. monitoring
kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo; |
11. monitoring
količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega
dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo
odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema
iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali
koncesije; |
12. označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo; |
13. občasno
hidravlično modeliranje javnega vodovoda; |
14. izdelavo
programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu
s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
15. izdelavo
programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja; |
16. redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in |
17. priključevanje
novih uporabnikov. |
(2) Monitoring
kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se
izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v
programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki
ureja kemijsko stanje podzemne vode oziroma v skladu s predpisom, ki
ureja kakovost površinskih voda. |
(3) Izvajalec je
dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja njihovo
zmogljivost in kvaliteto oskrbe. |
(4) Vso projektno
in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na
finančno in materialno poslovanje, je izvajalec dolžan hraniti v skladu
s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja. |
|
20. člen |
|
(program oskrbe s pitno vodo) |
|
(1) Javna služba se
izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti
izvajalec za obdobje štirih koledarskih let v skladu s predpisom, ki
ureja oskrbo s pitno vodo. |
(2) Izvajalec mora
uporabnikom omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na
sedežu izvajalca. |
|
21. člen |
|
(zagotavljanje skladnosti pitne vode) |
|
(1) Izvajalec mora
zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. |
(2) Izvajalec mora
imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami
republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno
izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri. |
(3) Skladnost mora
biti zagotovljena: |
– na pipah oziroma
mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, |
– v primeru oskrbe
s pitno vodo s cisternami na mestu iztoka iz cisterne. |
(4) Izvajalec mora
izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost
živil. |
(5) V javnih
objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije, hoteli ipd.) je za
odpravo neskladnosti, ki je posledica internega vodovodnega omrežja ali
njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega
objekta. |
|
22. člen |
|
(izključitev odgovornosti) |
|
(1) Ne glede na
prejšnji člen tega odloka se šteje, da je izvajalec izpolnil svoje
obveznosti kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti interno vodovodno
omrežje ali njegovo vzdrževanje. |
(2) Ne glede na
prejšnji odstavek mora izvajalec kadar obstaja sum, da zaradi internega
vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti: |
– priporočila
lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja, |
– ustrezno
obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih
ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. |
(3) V vseh objektih
je za odpravo neskladnosti, ki je posledica internega vodovodnega
omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik objekta ali
uporabnik, razen v primerih, ko je za vzdrževanje priključka v skladu s
predpisi odgovoren izvajalec. |
|
23. člen |
|
(ukrepi ob pomanjkanju vode) |
|
(1) V primeru
pomanjkanja pitne vode v javnem vodovodu lahko izvajalec izda ukrep o
racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode. |
(2) O izdanem
ukrepu o racionalni rabi pitne vode je izvajalec dolžan takoj, ko je to
mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po začetku veljave ukrepa o
racionalni rabi, s katerim se omeji uporabo pitne vode, pisno ali po
elektronski pošti obvestiti občine na območju katerih se uveljavlja
ukrep o racionalni rabi pitne vode in pristojni občinski inšpektorat,
uporabnike pa na krajevno običajen način. |
(3) Ukrep o
racionalni rabi pitne vode uporabnikom prepoveduje rabo pitne vode iz
vodovodnega omrežja za namene: |
1. zalivanja vrtov,
zelenic in nogometnih igrišč |
2. polnjenje
bazenov |
3. pranje vozil |
4. polnjenje
individualnih rezervoarjev in |
5. čiščenje javnih
površin. |
(4) O prenehanju
ukrepa o racionalni rabi pitne vode je izvajalec dolžan takoj, ko je to
mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prenehanju veljave ukrepa o
racionalni rabi, s katerim je bila omejena uporaba pitne vode, pisno ali
po elektronski pošti obvestiti občine in pristojni občinski inšpektorat,
uporabnike pa na krajevno običajen način. |
|
24. člen |
|
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo) |
|
(1) Izvajalec mora
svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas
sprejema informacije uporabnikov o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da
na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz
javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj oziroma
čim prej glede na naravo motnje. |
(2) Informiranje in
ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v
skladu z veljavno zakonodajo. |
|
25. člen |
|
(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov) |
|
(1) Izvajalec mora
v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom
ukrepov v primeru izrednih dogodkov. |
(2) Stroški oskrbe
s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz
občinskega proračuna. |
|
26. člen |
|
(kataster javnega vodovoda) |
|
(1) Vodenje
katastra javnega vodovoda občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki
ureja geodetsko dejavnost, podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec
dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi
in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne
baze podatkov. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih
sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Stroški vodenja katastra
vključujejo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov. Stroški se
določijo v planu poslovanja, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev. |
(2) Javna
infrastruktura lokalnega pomena primarnega, sekundarnega in
transportnega omrežja javnega vodovoda, ki se evidentira v katastru
javnega vodovoda, je: |
– vodovodna cev |
– vodohran |
– vodni stolp |
– vodnjak ali
zajetje |
– objekt in naprava
za črpanje, filtriranje ali zajem vode |
– razbremenilnik in
ponikovalnica |
– jašek |
– objekt in naprava
za obdelavo pitne vode |
– zajetje in |
– objekt in naprava
za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika. |
(3) V katastru
javnega vodovoda se evidentirajo tudi mesta priključitve na javni
vodovod. |
(4) Izvajalec je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
upravičen interes v obsegu izkazanega upravičenega interesa. |
(5) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti
posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je
izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati
stroške skladno s predpisi. |
|
27. člen |
|
(uporaba hidrantov) |
|
(1) Javno hidrantno
omrežje upravlja izvajalec. Zasebno hidrantno omrežje upravlja
upravljavec zasebnega vodovoda. |
(2) Hidranti na
javnem vodovodu so objekti in naprave kolektivne rabe namenjeni
zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v
brezhibnem stanju. |
(3) Odvzem vode iz
javnega hidranta je merjen in evidentiran. |
(4) Brez
predhodnega soglasja izvajalca se sme uporabljati voda iz javnega
hidranta za gašenje požarov, za izvajanje drugih nalog zaščite,
reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih
nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 24 urah po uporabi vode iz
hidranta obvestiti izvajalca o kraju, času in količinah odvzete vode in
morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. |
(5) Gasilska
društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in
izvajalcu sproti pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode
ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri
uporabi hidrantov. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja
hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. Podatke
o hidrantih vodi izvajalec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja
za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi. |
(6) V primeru suše
se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju izvajalca,
uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in
reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano
tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne
vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto,
pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše izvajalec. |
(7) Odvzem vode iz
hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s pisnim soglasjem izvajalca.
Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi
stroškov za porabljeno vodo. |
(8) Ob vsaki
uporabi vode iz internega hidrantnega omrežja je uporabnik dolžan
nemudoma poročati izvajalcu o vzroku in času uporabe ter porabljeni
količini vode. |
(9) Na podlagi
predhodnega dovoljenja izvajalca in če razmere na javnem vodovodu
dopuščajo tak odvzem, je odvzem iz hidrantov dovoljen za: |
1. čiščenje
občinskih cest |
2. zalivanje parkov
ter javnih nasadov |
3. izpiranje
kanalov |
4. utrjevanje
cestišč ali druga gradbena dela |
5. javne prireditve |
6. protiprašno
škropljenje občinskih cest in |
7. polnjenje
cistern za razvoz vode uporabnikom, ki niso priključeni na javni
vodovod. |
(10) Odjem v teh
primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim
vodomerom, registriranem pri izvajalcu. V primerih iz 1. do 7. točke iz
tega odstavka stroške porabljene vode iz hidrantov krije uporabnik.
Uporabljena voda se uporabniku zaračuna v m³ po veljavnem ceniku pitne
vode brez vključenih morebitnih subvencij občine in z vključenim DDV. V
primeru razvoza vode v času suše uporabnikom, se obračuna porabljena
voda končnemu uporabniku na m³ po veljavnem ceniku pitne vode z
vključenimi morebitnimi subvencijami občine in z vključenim DDV. |
(11) Stroški za
vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja se izvajalcu zagotovijo
iz občinskega proračuna. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega
omrežja, zamenjavo hidrantov, nabavo in vgradnjo novih zaračunava
izvajalec na podlagi cenika, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev. |
|
28. člen |
|
(poškodbe hidranta) |
|
(1) Uporabnik mora
po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje
hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta nastale med
njegovo uporabo bremenijo uporabnika. |
(2) Določbe prvega
odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov,
ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter
zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru sredstva
za odpravo okvar zagotavlja občina iz občinskega proračuna. |
|
29. člen |
|
(varovanje obstoječe infrastrukture) |
|
(1) Vsakdo, ki na
območju javnega vodovoda oziroma priključka izvaja dela, ki lahko škodno
vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del
pri izvajalcu na svoje stroške naročiti podatke o poteku vodovoda s
pogoji za izvedbo del. |
(2) V primeru
nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti
izvajalca o kraju, času in vrsti poškodbe ter izvajalcu naročiti
popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške
odtečene vode. |
(3) Na javnem
vodovodu ali priključkih se ne sme graditi, postavljati objektov ali
nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe
na javnem vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje.
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem
izvajalca in pod pogoji, ki jih določi izvajalec. Kdor gradi, opravlja
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju javnega
vodovoda ali priključka, mora pred opravljanjem teh del pridobiti
predhodno pisno soglasje izvajalca. Pri trajni spremembi okolice mora
investitor pri izvajalcu naročiti in poravnati stroške prilagoditve
elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi
terena. |
|
30. člen |
|
(zagotovitev prehoda) |
|
(1) Za zagotovitev
nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka mora lastnik
nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega
vodovoda dovoliti prehod izvajalcu. |
(2) Izvajalec mora
lastniku nepremičnine v primeru iz prvega odstavka tega člena
nepremičnino vzpostaviti v prvotno stanje. |
(3) Mesto, kjer je
vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno izvajalcu. |
|
31. člen |
|
(obveznosti drugih izvajalcev del) |
|
(1) Izvajalci del
pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji novih infrastrukturnih in
drugih objektov, lastniki ter uporabniki zasebnih zemljišč po katerih
poteka javni vodovod, morajo pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca
o načinu in vrsti predvidenih del, ter pridobiti njegovo soglasje.
Izvajalec mora na zahtevo izvajalca del iz tega odstavka oziroma
lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni
vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda. Po zaključku del
izvajalec javne službe na stroške izvajalca del oziroma lastnikov ali
uporabnikov zasebnih zemljišč pod pogoji iz tega člena vzpostavi javni
vodovod v prvotno stanje. |
(2) Upravljavci
drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV,
optika, plinovod, toplovod, meteorna kanalizacija …) morajo pred izvedbo
del na svojih objektih pisno obvestiti izvajalca o načinu in vrsti
predvidenih del ter pridobiti njegovo soglasje. Pri opravljanju del na
svojih objektih in napravah morajo izvajalci del zagotoviti skladnost s
tem odlokom in tehničnim pravilnikom tako, da ostane javni vodovod
nepoškodovan. |
(3) V primeru
poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del, lastniki
ter uporabniki zasebnih zemljišč oziroma upravljavci drugih omrežij
odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo. Popravilo
javnega vodovoda oziroma priključkov z vzpostavitvijo v prejšnje stanje
lahko izvede izključno izvajalec na stroške povzročitelja okvare. |
(4) Izvajalci del
iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod
ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela
opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino
vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom
izvajalca, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev in bremenijo izvajalca del,
uporabnika oziroma lastnika. |
|
32. člen |
|
(prenos novozgrajenih vodovodov) |
|
(1) Kadar je s
pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s
pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor
novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji
s pogodbo le-tega predati v last občini. |
(2) Za prevzem
omrežja in pripadajočih objektov iz prvega odstavka tega člena v
upravljanje izvajalcu mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
1. gradbeno
dovoljenje |
2. projekt
izvedenih del |
3. elaborat
geodetskega posnetka za vpis v kataster in obvestilo o vpisu v kataster
gospodarske javne infrastrukture |
4. zapisnik o
opravljenih tlačnih preskusih vodovodov |
5. meritve o
ustreznosti hidrantnega omrežja |
6. poročilo o
skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov
ter pitne vode |
7. zapisnik o
uspešnem tehničnem pregledu |
8. uporabno
dovoljenje |
9. garancijske
izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak
v garancijski dobi) |
10. vrednost
vodovodnega omrežja in objektov, ki je določena na podlagi računov za
izgradnjo ali na podlagi cenitve in |
11. notarsko
overjene služnostne pogodbe. |
|
33. člen |
|
(prenos zasebnih vodovodov v javno infrastrukturo) |
|
(1) Obstoječi
vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti občine,
se lahko prenese v lastništvo občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim
lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse njune medsebojne
obveznosti. |
(2) Za prenos
vodovodnega sistema v last občine in upravljanje izvajalcu morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih del –
če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja,
objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje
in predlog odloka o zaščiti vodnega vira); |
2. vodovod, ki se
predaja mora ustrezati določilom tega odloka in Tehničnega pravilnika,
razen v primeru starejših obstoječih vodovodov, za katere bo občina po
prevzemu zagotovila sanacijo; |
3. izdelana mora
biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem (knjigovodska
vrednost, če je znana ali cenitev); |
4. pred postopkom
prevzema se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in
narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova
za pripravo programa sanacije; |
5. sprejet in
ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda,
izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo
vodovoda; |
6. urejene morajo
biti vse služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se
nahajajo objekti in naprave, ki se morajo glasiti na občino in na
izvajalca; |
7. urejena morajo
biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino, povezana
z vodovodom, ki je predmet pogodbe; |
8. postopek
prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano s podpisom zapisnika
o primopredaji. |
(3) Na vseh
odjemnih mestih vodovoda morajo biti v primerih iz tega člena v roku
treh mesecev od prevzema vodovod v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni
obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z
veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere. Tip vodomera
mora ustrezati zahtevam izvajalca skladno s Tehničnim pravilnikom.
Zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s
Tehničnim pravilnikom. Uporabniki so dolžni pri izvajalcu naročiti,
omogočiti in plačati vgradnjo obračunskih vodomerov. |
(4) Občine prevzete
vodovodne sisteme s pogodbo predajo izvajalcu v upravljanje in najem. |
|
VI. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO |
|
34. člen |
|
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
|
(1) Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe rabi pitna
voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi
oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje izvajalca za priključitev in
urediti služnostno pravico za obratovanje in vzdrževanje ter zagotoviti
izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod. |
(2) Izvajalec ne
sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za
priključitev ni pridobil soglasja za priključitev in ni uredil
služnostne pravice. |
(3) Na poselitvenem
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne
službe, priključitev na javni vodovod ni obvezna in lahko lastnik stavbe
zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni
oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
– oddaljenost
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je
večja od 200 m ali |
– izvedba
priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški, ki jih lahko ovrednoti
usposobljen strokovnjak, pri čemer je breme dokazovanja na investitorju
in |
– ima pridobljeno
veljavno vodno dovoljenje. |
|
35. člen |
|
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
(1) V stavbi, ki
leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni
dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
(2) Ne glede na
prvi odstavek tega člena je v stavbi, ki še ni priključena na javni
vodovod in so postopki priključitev v teku, do priključitve na javni
vodovod dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. |
(3) Zajetja za
pitno vodo iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne
smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge
rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za
katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo
vode. |
|
36. člen |
|
(priključitev stavb na javni vodovod) |
|
(1) Predvideno
poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami uredbe in
tega odloka. |
(2) Na predvidenem
poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih
inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega
odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
(3) Na obstoječem
ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na
javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov,
če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega
dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba
pridobiti vodno dovoljenje. |
(4) Stavba ali
gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda,
kjer se izvaja javna služba morata biti priključena na javni vodovod v
skladu z določili tega odloka. |
(5) Na javni
vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski
objekt posebej in zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim
vodomerom. |
(6) V
večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske
in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi
obračunskimi vodomeri. |
(7) Merjenje porabe
pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti
zagotovljeno z obračunskim vodomerom do katerega lahko dostopa
izvajalec. |
(8) Ne glede na
šesti odstavek tega člena v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu
ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in
imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več
stavb in zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. |
(9) Načrtovanje in
gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. |
|
37. člen |
|
(priključek stavbe na javni vodovod) |
|
(1) Lastnik novega
objekta, ki je nahaja znotraj območja javnega vodovoda se mora
priključiti na javni vodovod v šestih mesecih po izgradnji objekta
oziroma najkasneje pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom
uporabe objekta. |
(2) Lastnik
obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja, kjer se gradi javni
vodovod se mora priključiti na javni vodovod v roku šestih mesecev po
pridobitvi uporabnega dovoljenja za ta vodovod in po obvestilu
izvajalca. Obvestilo izvajalca mora biti vročeno v skladu z zakonom, ki
ureja splošni upravni postopek. |
|
38. člen |
|
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
|
Izvajalec mora
vzdrževati priključek, uporabnik pa mora dopustiti preverjanje izvedbe
in delovanja priključka ter njegovo vzdrževanje. |
|
39. člen |
|
(priključek stavbe ali gradbeno inženirskega objekta po namenu) |
|
(1) Priključek
stavbe na javni vodovod je po namenu lahko: |
1. stalni
priključek – namenjen stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev,
industrije in javne porabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin,
polnjenje cistern) ali |
2. začasni
priključek – namenjen za začasne potrebe kot so: sejmi, različne
krajevne prireditve, gradbiščni priključki itd. in so po posebni pogodbi
časovno omejeni na dve leti. |
(2) Priključek mora
biti izveden v skladu s tem odlokom, Tehničnim pravilnikom in pogoji
soglasja izvajalca. Izvajalec je dolžan na lastne stroške načrtovati in
zgraditi priključek ter izvesti priključitev najkasneje v tridesetih
dneh, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: |
– pisna vloga
uporabnika za izvedbo priključka mora biti popolna |
– uporabnik je
izpolnil vse pogoje iz soglasja izvajalca |
– izvajalec je
preveril, ali so bila izvedena vsa dela na način, določen v Tehničnem
pravilniku in |
– uporabnik je
poravnal vse obveznosti do občine oziroma izvajalca. |
(3) Vsaka sprememba
dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek. Uporabnik lahko
pod pogoji iz tega odloka pisno naroči začasni ali stalni odklop
priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in
Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena
dela odklopa na odcepnem priključnem ventilu ali T-kosu priključne cevi
pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik
dolžan pridobiti novo soglasje v skladu z določili iz tega odloka. |
|
40. člen |
|
(začasni priključek stavbe ali gradbeno inženirskega objekta) |
|
(1) Izvajalec lahko
investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javni vodovod
iz drugega odstavka 39. člena tega odloka, omogoči izvedbo gradbiščnega
priključka za dobo največ 24 mesecev. |
(2) Začasna
priključitev na javni vodovod je časovno omejena in je možna le z
začasnim priključkom v trajanju do dveh let. Ta se lahko s pisnim
zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. |
(3) Postopek za
priključitev začasnega priključka je določen v Tehničnem pravilniku. |
(4) Če lastnik
začasnega priključka po preteku dveh let ni podal vloge za podaljšanje,
lahko izvajalec po poteku roka priključek kadarkoli ukine. |
(5) Začasni
priključek za še nezgrajen objekt se izvede v jašku na trasi končne
izvedbe priključka. |
(6) Začasni
priključek se lahko spremeni v stalni priključek, ko ima stavba ali
gradbeno inženirski objekt urejeno odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode ter izpolni ostale pogoje iz
drugega odstavka 39. člena tega odloka. |
|
41. člen |
|
(stalni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta) |
|
(1) Stalni
priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pomeni trajno,
časovno neomejeno priključitev na javni vodovod. |
(2) Postopek za
priključitev trajnega priključka je določen v Tehničnem pravilniku. |
|
42. člen |
|
(namakalni priključki) |
|
(1) Na vodooskrbnih
območjih, kjer javni vodovod to dopušča, je po predhodnem soglasju
izvajalca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem s strani uporabnika
mogoče izvesti priklop na javni vodovod za potrebe namakanja. Iz
namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje,
vendar največ v količinah, ki so dopustne po vodnem dovoljenju. V
primeru redukcij dobave vode je kot prva omejena poraba vode na
namakalnih priključkih. |
(2) Za izgradnjo
namakalnega priključka se uporabljajo določbe, ki veljajo za ostale
vrste priključkov iz tega odloka. |
|
43. člen |
|
(vzdrževanje priključka stavbe) |
|
(1) Izvajalec skrbi
za redno vzdrževanje priključka stavbe tako, da ni negativnih vplivov na
zdravstveno ustreznost pitne vode in zagotavlja interventno vzdrževanje
v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu z uredbo. |
(2) Vzdrževanje
priključka obsega: |
1. vzdrževanje
vodomera, ki obsega zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v
skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje (obnavljanje vodomera, redni
pregledi in menjava vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera); |
2. tekoče
vzdrževanje priključka, ki obsega preverjanje in redno vzdrževanje
priključka tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost
pitne vode na javni vodovod ter da je priključek vodotesen (popravilo
okvar na priključku in zagotavljanje funkcionalnosti priključka); |
3. obnovo
priključka, pri čemer se mora priključek obnoviti, če: |
– njegovo stanje
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube; |
– njegovo stanje
ogroža varnost oskrbe z vodo; |
– je zgrajen iz
zdravstveno neustreznih materialov in |
– je to potrebno
zaradi obnove javnega vodovoda; |
4. interventno
vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (lomi in puščanje pitne
vode na priključku in podobno). |
(3) Vsa vzdrževalna
dela na priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja izvajalec
ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. |
(4) Mesečni stroški
za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na zmogljivost
priključka in dimenzijo obračunskega vodomera skladno s predpisi o
oblikovanju cen javne službe. |
(5) Izvajalec je
dolžan vzdrževati priključke v naslednjem obsegu: |
1. vzdrževanje
priključka, kjer se obračunski vodomer nahaja izven objekta: |
– od odcepa
sekundarnega vodovoda do vključno vodomernega jaška |
2. vzdrževanje
priključka pri obstoječih objektih, kjer so obračunski vodomeri v
objektu (v kleti, stanovanju ipd.): |
– od odcepa
sekundarnega vodovoda do zunanjega roba objekta ali roba drugih zidanih
ali asfaltiranih površin in obračunski vodomer |
3. vzdrževanje
priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih
objektih, ki imajo obračunski vodomer v objektu in interne vodomere za
posamezne enote: |
– od odcepa
sekundarnega vodovoda do zunanjega roba objekta ali roba drugih zidanih
ali asfaltiranih površin in obračunski vodomer; vzdrževanje internih
vodomerov ni obveznost izvajalca; |
4. vzdrževanje
priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih
objektih, ki imajo obračunski vodomer izven objekta in interne vodomere
za posamezne enote: |
– od odcepa
sekundarnega vodovoda do vključno vodomernega jaška z obračunskim
vodomerom; vzdrževanje internih vodomerov ni obveznost izvajalca |
5. vzdrževanje
priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih
objektih, kjer ima vsaka enota lasten obračunski vodomer, ki so
nameščeni znotraj objekta: |
– od odcepa
sekundarnega vodovoda do zunanjega roba objekta ali roba drugih zidanih
ali asfaltiranih površin in obračunske vodomere |
6. vzdrževanje
priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih
objektih, kjer ima vsaka enota lasten obračunski vodomer, ki so
nameščeni zunaj objekta: |
– od odcepa
sekundarnega vodovoda do vodomernega jaška in obračunske vodomere. |
|
44. člen |
|
(okvare na priključkih in vodomerih) |
|
(1) Uporabnik mora
vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu.
Izvajalec mora odpraviti okvaro najkasneje v roku 15 dni. Ta rok se
lahko podaljša, če mora izvajalec pridobiti zakonsko potrebna soglasja. |
(2) Če na
priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika,
plača stroške popravila uporabnik po ceniku izvajalca. |
|
45. člen |
|
(spremembe na priključkih) |
|
(1) Sprememba
dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in ostale spremembe se
obravnava na enak način, kot da gre za nov priključek. |
(2) Izvajalec je
dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na
javni vodovod, uporabnik pa je dolžan sporočiti izvajalcu vsako
spremembo, ki je vezana na odjem vode v 15 dneh od nastale spremembe in
dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo. |
|
46. člen |
|
(ukinitev priključka) |
|
(1) Uporabnik lahko
pisno naroči odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v
skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. |
(2) Stalni odklop
priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu
ali priključne cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega
priklopa je uporabnik dolžan pridobiti soglasje izvajalca v skladu z
določili tega odloka in Tehničnega pravilnika. |
(3) Izvajalec
prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove
priključek in zahteva prekinitev dobave vode. Ukinitev priključka na
javnem vodovodu je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega
objekta, v primerih zapuščenih objektov, ki jih ni mogoče uporabljati in
so neprimerni za bivanje in v primerih, ko gre za začasen priključek.
Izvedbo ukinitve priključka izvrši izvajalec. Ukinitev priključka se
uporabniku zaračuna po dejanskih stroških. |
(4) Priključek
izvajalec ukine tako, da: |
– fizično odstrani
priključni ventil ali cev, vključno z demontažo vodomera |
– izbriše
priključek iz katastra in |
– vnese v evidenco
uporabnikov ukinitev priključka. |
Ponovni priklop se
v takšnem primeru izvede po postopku, kot da gre za nov priključek. |
(5) V primeru, da
uporabnik odjemnega mesta priključka začasno ne potrebuje, ga lahko na
podlagi soglasja izvajalca preda v začasno mirovanje. V tem primeru se
odstrani obračunskih vodomer iz vodomernega jaška, cev pa blindira.
Plačilo stroškov odstranitve obračunskega vodomera ter blindiranja cevi
krije uporabnik. V času mirovanja se uporabniku zaračunava fiksni del
cene oskrbe s pitno vodo – omrežnina. |
(6) Isti lastnik
lahko zahteva ponovni priklop ob plačilu stroškov priklopa v roku treh
let, če je priključek skladen s Tehničnim pravilnikom, sicer mora
priključek urediti v skladu s Tehničnim pravilnikom. Po tem roku poteka
ponovni priklop po enakem postopku kot novi priklop. |
(7) Če se pri
objektu, kjer je priključek v mirovanju menja lastnik, poteka ponovni
priklop pa enakem postopku kot novi priklop. |
(8) Izvajalec lahko
ukine priključek na zapuščenem objektu, kjer ni znanega lastnika in ni
mogoče ugotoviti plačnika storitev. V takšnem primeru se priključek
izbriše iz katastra, v evidenci uporabnikov pa se odjemno mesto
deaktivira. |
(9) Ponovni priklop
takšnega objekta poteka po enakem postopku kot nov priklop. |
|
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
|
47. člen |
|
(obveznosti izvajalca) |
|
(1) V zvezi z
izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan: |
1. zagotavljati
obratovanje javnega vodovoda, |
2. načrtovati in
izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu, |
3. izdelovati
projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami,
kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javnem
vodovodu, |
4. izdelovati
programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami
in rešitvami za izvedbo javnega vodovoda v okviru opremljanja zemljišč
za gradnjo, |
5. izvajati
strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega
vodovoda, |
6. vzdrževati
priključke, |
7. izvajati nadzor
nad montažo priključka v primeru, da montažo izvede drugi izvajalec del
s priznano usposobljenostjo, |
8. vzdrževati in
zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o meroslovju, |
9. izvajati
notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi, |
10. pisno in v
sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno primeren način,
obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave
vode ali o spremembah kakovosti vode, |
11. voditi kataster
vodovoda in druge evidence in omogočati občinam dostop do podatkov iz
katastra vodovoda, |
12. odčitavati
obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo, |
13. izvajati javna
pooblastila, |
14. na javnem
vodovodu preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z
vodo, |
15. nadzorovati
izvajalce del pri gradnji gospodarske infrastrukture ter lastnike ali
uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod, |
16. dvigovati raven
odpornosti javnega vodovoda na naravne in druge nesreče skladno z
zagotovljenimi viri financiranja, |
17. izvajati
priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja javnega vodovoda po
naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo
in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter
načrte dejavnosti, |
18. izvajati
nadomestno oskrbo z vodo ob prekinitvah dobave skladno s tehničnimi
zmožnostmi, |
19. izvajati druge
obveznosti iz tega odloka. |
(2) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za prihodnje leto in
ga predložiti v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu
ustanoviteljev. Letni plan sprejme Svet ustanoviteljev do zadnjega
delovnega dne v novembru za prihodnje leto. Letni plan vsebuje predvsem: |
– obseg predvidenih
investicij v sredstva izvajalca in javni vodovod |
– obseg
predvidenega rednega izvajanja javnih služb |
– ukrepe za
doseganje okoljskih ciljev, skladno z zakonodajo |
– planske
kalkulacije cen in |
– merila za delitev
posrednih (splošnih) stroškov med posamezne dejavnosti ali storitve. |
(3) Izvajalec je
dolžan pripraviti in predložiti nadzornemu svetu poročilo o polletnem
poslovanju, ki mora vsebovati predvsem: |
– podatke o
izvajanju investicij v sredstva izvajalca in javni vodovod |
– podatke o
količinskem obsegu izvajanja javnih služb v primerjavi s planiranim in |
– izkaze poslovnih
izidov po posameznih javnih službah. |
Nadzorni svet mora
obravnavati poročilo o polletnem poslovanju najkasneje do 30. septembra.
V primeru izrednih razmer ali višje sile se v dogovoru z upravo lahko ta
rok podaljša. |
|
48. člen |
|
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe) |
|
(1) Izvajalec javne
službe mora pri upravljanju javnega vodovoda voditi evidenco o: |
1. javnih
vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov |
2. uporabnikih |
3. priključkih in
odjemnih mestih |
4. zajetjih za
pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo |
5. vodnih pravicah
za zajetja iz prejšnje točke |
6. vodni bilanci
javnega vodovoda |
7. vzdrževanju in
čiščenju javnega vodovoda in |
8. stroških in
cenah izvajanja storitev javne službe. |
(2) Izvajalec mora
dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset
let. |
|
49. člen |
|
(pravice uporabnikov storitev javne službe) |
|
(1) Uporabniki
imajo na območjih, kjer je zagotovljen javni vodovod, pravico do
trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne
službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. |
(2) Uporabnik ima
na podlagi predhodnega soglasja izvajalca in pod pogoji, ki jih določi
izvajalec pravico: |
1. do začasne ali
trajne priključitve stavbe skladno z odlokom |
2. spremeniti
dimenzijo priključka, traso priključka in vodomerno mesto |
3. izvesti dodatna
dela na priključku |
4. povečati odjem
pitne vode |
5. začasno
odklopiti priključek in |
6. odstraniti
priključek. |
|
50. člen |
|
(obveznost uporabnikov) |
|
Uporabniki imajo
naslednje obveznosti: |
1. pridobiti morajo
soglasje izvajalca in urediti služnostno pravico obratovanja in
vzdrževanja za priključitev na javni vodovod; |
2. priključiti se
na javni vodovod skladno s tem odlokom ter za vse posege na objektih in
napravah pridobiti soglasje izvajalca; |
3. redno vzdrževati
interno vodovodno omrežje; |
4. izvajati zaščito
vodomernega mesta in obračunskega vodomera pred zmrzovanjem, vdorom
talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami; |
5. izvajalcu
omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera; |
6. zagotavljati
dostop izvajalcu za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z
vodovodnim priključkom in javnim vodovodom; |
7. izvajalcu
omogočiti pregled ustreznosti priključka oziroma internega vodovodnega
omrežja; |
8. skrbeti za
dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na
svojem priključku; |
9. izvajalcu
omogočiti vzorčenje pitne vode na internem vodovodnem omrežju; |
10. obveščati
izvajalca o okvarah na javnem vodovodu in priključku ter omogočiti
izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni
vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine; |
11. dopustiti
obnovo priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z
zahtevami izvajalca; |
12. ne sme dovoliti
priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno
omrežje ali priključek brez soglasja izvajalca; |
13. povrniti škodo
povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu; |
14. priključiti se
na javni vodovod ob upoštevanju pogojev in soglasja izvajalca ter izjave
o opravljenem izvajalčevem nadzoru izgradnje priključka; |
15. urejati
medsebojno delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega
obračunskega vodomera: |
– osnova za obračun
storitev v večstanovanjskih objektih je število oseb, ki prebivajo v
posamezni stanovanjski enoti ali stanje internih vodomerov |
– osnova za obračun
storitev porabe vode v stanovanjsko-poslovnih objektih v primerih, ko
meritev individualnega odjema ni mogoča je sledeča: poraba vode se
najprej razdeli glede na razmerje med stanovanjskimi in poslovnimi
enotami po površini, potem pa velja razdelitev za stanovanjske enote po
številu oseb, za poslovne enote pa po površini posamezne enote; |
– osnova za obračun
porabe vode preko skupnega vodomera v primeru objekta z več apartmaji,
je površina posameznega apartmaja. |
Če upravnik
stanovanjsko-poslovne stavbe, poslovne stavbe z več poslovnimi enotami
ali stavbe z več apartmaji v soglasju z uporabniki predlaga drugačen
način razdelitve porabe vode, ga mora izvajalec javne službe upoštevati; |
16. določiti
plačnika storitev javne službe v primeru, ko ima individualni objekt več
lastnikov, skladno s tem odlokom; |
17. izvrševati
varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave pitne vode; |
18. uporabljati
storitev javne službe na način, ki ne poslabšuje uporabe storitev javne
službe s strani drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost
vode v javnem vodovodu; |
19. plačevati
račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu; |
20. fizično ločiti
priključek javnega vodovoda od zasebnega vodovoda; |
21. na območju,
kjer je zgrajen javni vodovod, koristiti vodo iz lastnega vira (za
katerega mora imeti pridobljeno vodno dovoljenje) le za zalivanje vrta,
zelenic ipd. ter kot sanitarno vodo, prepovedana pa je lastna oskrba s
pitno vodo, |
22. obvestiti
izvajalca in pridobiti njegovo dovoljenje v primeru nameravanega
dnevnega odvzema v količini 5 m³ ali več od povprečne dnevne porabe
pitne vode iz javnega vodovoda (na primer za polnjenje bazena). |
|
51. člen |
|
(obveznost sporočanja sprememb) |
|
(1) Uporabnik mora
izvajalca pisno obvestiti v roku 15 dni od nastanka naslednjih sprememb: |
– naslova |
– lastništva |
– najemnih razmerij |
– plačnikov |
– uporabnikov |
– fizičnih sprememb
na stavbah ali gradbenih inženirskih objektih in |
– ostalih sprememb,
ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe. |
(2) V primerih iz
druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod
pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor,
sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse
obveznosti dosedanjega uporabnika oziroma na podlagi obvestila v skladu
s tretjim odstavkom 5. člena tega odloka. Če se obračun storitev javne
službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora dogovor iz
prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe. |
(3) Ne glede na
drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika storitve
zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki. |
|
VIII. NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
52. člen |
|
(javna pooblastila izvajalca javne službe) |
|
(1) Izvajalec v
okviru storitev javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene
prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta,
projektne pogoje k idejni zasnovi, mnenja k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja in soglasja za priključitev na javni vodovod v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
(2) Za izvajanje
nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec zaposleno
osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. |
(3)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina
lahko prenese na izvajalca javne službe so: |
– razvoj,
načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe |
– investicijsko
načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za
izvajanje dejavnosti javne službe. |
(4) Stroški za
izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči
del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem
stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev
občine na podlagi potrjenih cen s strani Sveta ustanoviteljev. |
|
53. člen |
|
(določitev pogojev) |
|
Pri izdaji soglasja
iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec določiti: |
1. minimalni odmik
novogradnje od javnega vodovoda; |
2. pogoje in
navodila za zaščito javnega vodovoda pred vplivi novogradnje; |
3. traso, globino,
dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javni vodovod; |
4. lokacijo, obliko
in velikost vodomernega jaška; |
5. dimenzijo in tip
obračunskega vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku; |
6. tehnične pogoje
za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z javnim vodovodom; |
7. pogoje zunanje
ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka; |
8. posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice;
zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode; |
9. posebne pogoje v
primeru neustreznega tlaka vode in |
10. ostale pogoje,
ki so določeni s Tehničnim pravilnikom. |
|
54. člen |
|
(gradnja novega javnega vodovoda) |
|
(1) Pri načrtovanju
komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba
zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni
vodovod. |
(2) Če priključitev
novega javnega vodovoda ali uporabnikov na obratujoči javni vodovod ni
možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega
vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega
vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred
zagotavljanjem novih vodnih virov. |
(3) Če priključitev
novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi
nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega
javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega
javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi
viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov
javni vodovod. |
(4) Načrtovalec
mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno
vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor
objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega
območja. |
|
55. člen |
|
(prednostna raba vode iz vodovoda) |
|
(1) Pri načrtovanju
in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima
oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
(2) Če objekti in
naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo
sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, se za oskrbo hidrantnega omrežja
zagotovijo drugi vodni viri, pri čemer morajo biti viri za oskrbo
hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se
s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz
javnega vodovoda. |
(3) V primeru
pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi
vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo,
lahko izvajalec omeji odvzem vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora
upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo
voda za druge namene. |
|
56. člen |
|
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
|
(1) Javne vodovode
je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti
virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost
obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne
potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno
vodo. |
(2) Vsak javni
vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru
onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu
vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne
vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno
prebivalstva, ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem
območju. |
(3) Rezervni vodni
vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod.
Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je nanj
izveden ustrezen priključek in merjenje porabe, ter je v takih primerih
predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov. |
|
57. člen |
|
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
|
(1) Izvajalec mora
letno spremljati stanje vodnih izgub v javnem vodovodu in pripraviti
program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. |
(2) Za potrebe
izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora izvajalec
ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene
in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco. Izvajalec
mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda
načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki
nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda. |
(3) Če izvajalec
načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne
vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne
vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube
javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega
odstavka. |
|
58. člen |
|
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) |
|
(1) Za izvedbo
vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec. Stroški za
vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali subvencij. |
(2) Investitor v
obnovo javnega vodovoda je občina. Občine Rogaška Slatina, Šmarje pri
Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane s tem
odlokom pooblaščajo izvajalca OKP javno podjetje za komunalne storitve
Rogaška Slatina, d.o.o., za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij do
višine letne najemnine, pobrane za infrastrukturo. Občine podeljujejo
izvajalcu indirektno pooblastilo (izvajalec nastopa v svojem imenu in za
račun občin). Plan obnovitvenih investicij izvajalec predlaga Svetu
ustanoviteljev v potrditev. |
(3) Investitor v
novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko izvajalca s pogodbo
pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije. |
(4) Če
investicijskih del ne izvaja izvajalec ampak tretja oseba, mora
izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javni vodovod,
izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora. |
(5) Celotno redno
in investicijsko vzdrževanje obstoječih priključkov, ki je potrebno za
normalno funkcioniranje le-tega, izvaja izvajalec v okviru storitev
javne službe. |
(6) Priključki se
obnavljajo v skladu s terminskim planom, ki ga v okviru letnega načrta
pripravi izvajalec, razen: |
1. če dejansko
stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in
vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo |
2. če je priključek
zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov |
3. v primeru obnove
javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne
infrastrukture in |
4. če obstoječi
priključek tlačno ne ustreza normativom. |
|
IX. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
59. člen |
|
(viri financiranja) |
|
Javna služba se
financira iz: |
1. cene storitev
javne službe |
2. proračunskih
sredstev in |
3. drugih virov. |
|
60. člen |
|
(cene storitev javne službe) |
|
(1) Cene storitev
javne službe in sestavni deli cen se določajo v skladu s predpisi za
oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. |
(2) Cena storitve
javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in
cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe. |
(3) Na potrjene
cene se obračuna še DDV v skladu s predpisi. |
(4) Regulativno
obračunsko obdobje za javno službo je tri koledarska leta, če ni s tem
odlokom drugače določeno. |
(5) Izvajalec za
preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko
ceno storitev. |
Za namene
zagotavljanja trajnostnega razvoja in varnosti izvajanja javne službe se
v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena
poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca do 5 % nabavne vrednosti
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec potrebuje za
izvajane te javne službe. Donos in poslovno potrebna osnovna sredstva
predlaga v potrdit |
|
61. člen |
|
(proračunska sredstva občin) |
|
(1) Če se ob
potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena
storitve javne službe ne pokriva celotne omrežnine in/ali če ne pokriva
vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe, mora za razliko občina
oblikovati subvencijo iz proračuna občine, o čemer odloči občinski svet
posamezne občine s sklepom. |
(2) Subvencija je
razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine, ki
je sprejela sklep iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Če se pri
pripravi elaborata za poračun cen storitev javne službe za preteklo
obračunsko obdobje ugotovi, da je izvajalec prejel previsoke subvencije,
se le-te vrnejo občini v roku 120 dni po potrditvi cene za novo
tri-letno obračunsko obdobje, če se ne poračunajo v razmerju do
uporabnikov. |
(4) Občina lahko
prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih
služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki. |
(5) Nepridobitni
uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za
izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe,
ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti
razvidno iz ustreznih registrov). |
|
62. člen |
|
(enotna potrjena cena) |
|
Občine določajo
enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe
za območje vseh občin in enako potrjeno ceno omrežnine. |
|
63. člen |
|
(postopki na področju oblikovanja cen) |
|
(1) Ceno storitve
javne službe za prihodnje regulativno obračunsko obdobje v skladu s
predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem
odlokom za območje vseh sedmih občin ustanoviteljic javnega podjetja
predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev
javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat). Elaborat in ceno
izvajalec predloži vsem sedmim pristojnim občinskim organom v potrditev
do 30. 9. ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede
na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje. |
(2) Ugotovljena
razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino
opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu
upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje. |
(3) Izvajalec v
elaboratu iz prvega odstavka tega člena opredeli in vsebinsko
argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih
standardih. Občine elaborat pregledajo, ga posredujejo komunalnim
odborom v pregled in obravnavo na seji, na kateri sodeluje tudi
izvajalec, ki poda komunalnemu odboru morebitna dodatna pojasnila in po
potrebi pripravi dopolnitve ali spremembe elaborata. |
(4) Po obravnavi na
komunalnih odborih občine posredujejo elaborat v obravnavo in potrditev
na svoje občinske svete. |
(5) Občine morajo
cene na podlagi elaborata iz prvega do tretjega odstavka tega člena
potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje regulativno
obračunsko obdobje. |
(6) Če posamezna
občina ne potrdi elaborata do roka iz prejšnjega odstavka, se za čas do
potrditve elaborata najemnina za javni vodovod določi v višini, ki jo v
omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom. |
(7) Ne glede na
regulativno obdobje iz četrtega odstavka 60. člena tega odloka lahko v
primeru večjih sprememb prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na
povišanje ali znižanje cene storitve javne službe ali v primeru
spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščinah, na predlog
izvajalca, ki ga poda z elaboratom, Svet ustanoviteljev s sklepom določi
krajše obračunsko obdobje. Izvajalec elaborat posreduje tudi občinskim
svetom. |
(8) Ne glede na
prvi in sedmi odstavek tega člena mora izvajalec enkrat letno pripraviti
elaborat, če razlika iz drugega odstavka tega člena presega deset
odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu
organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. S sprejemom cene se
spremeni obračunsko obdobje. Izvajalec predlaga, da se v tem primeru
lahko izvede enkraten poračun v razmerju do uporabnikov do vključno
konca meseca marca, o čemer odloči občinski svet. |
|
64. člen |
|
(sestava cene) |
|
(1) Na računu se
prikaže zaračunana cena oskrbe s pitno vodo, ki vključuje omrežnino in
vodarino. |
(2) Omrežnina
vključuje: |
1. stroške
amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki je javni vodovod |
2. stroške
zavarovanja javnega vodovoda |
3. stroške
odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo,
povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem javnega vodovoda |
4. stroški obnove
in vzdrževanja priključkov v obsegu nalog izvajalca v skladu z uredbo |
5. stroške
nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s
predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske
dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima |
6. plačilo za vodno
pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode in |
7. odhodke
financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in
druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove
infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva
višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. |
(3) Stroški obnove
in vzdrževanja priključkov na javni vodovod obsegajo: |
1. preverjanje in
redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih
vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je
priključek vodotesen |
2. zagotavljanje
delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo
meroslovje in |
3. interventno
vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje
pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno). |
|
65. člen |
|
(vodarina) |
|
(1) V vodarino se
lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem
storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: |
1. neposredne
stroške materiala in storitev, |
2. neposredne
stroške dela, |
3. druge neposredne
stroške, |
4. splošne
(posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
5. splošne
nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
6. splošne upravne
stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno
potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
7. obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe, |
8. neposredne
stroške prodaje, |
9. stroške vodnega
povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni
vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, |
10. druge poslovne
odhodke in |
11. donos na
vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca skladno s tem
odlokom. |
(2) Stroški, ki
niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe, so: |
1. globe,
reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec, |
2. stroški dela
plač zaposlenih na poslovno-izidni enoti, ki izvajajo občinsko GJS
varstva okolja, ki presegajo sistem nagrajevanja po veljavni kolektivni
pogodbi, nagrade zaposlenim, ki jih določajo zakonodaja ali veljavne
kolektivne pogodbe. |
(3) Posamezne
izvirne vrste stroškov (stroški materiala, stroški storitev v ožjem
pomenu, stroški amortizacije in stroški dela) so vrste stroškov v skladu
s slovenskimi računovodskimi standardi. |
(4) Neposredni
stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, splošni
(posredni) proizvajalni stroški, splošni nabavno-prodajni stroški in
splošni upravni stroški so stroški v skladu s slovenskimi računovodskimi
standardi. |
(5) Uporabniki so
dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve
na javni vodovod. |
|
66. člen |
|
(objava cen) |
|
(1) Izvajalec
objavi cenik s potrjenimi cenami, znižanimi za morebitno subvencijo,
pred pričetkom njihove veljavnosti v sredstvih javnega obveščanja in na
svoji spletni strani. |
(2) Izvajalec mora
imeti cenik iz prejšnjega odstavka objavljen na svojih spletnih straneh
celotno obdobje veljavnosti cen. |
|
67. člen |
|
(posebne in druge tržne storitve izvajalca) |
|
(1) Posebne
storitve izvajalca so storitve, ki jih opravlja izvajalec in pri tem
uporablja javno infrastrukturo in so primeroma navedene v drugem
odstavku 4. člena tega odloka. |
(2) Druge tržne
storitve, ki jih opravlja izvajalec so nadzor nad izvedbo priključka,
dobava in montaža prvega obračunskega vodomera, stalni ali začasni
odklop priključka, izredna menjava obračunskega vodomera na zahtevo
stranke ali zaradi okvare, prestavitev obračunskega vodomera iz objekta
v vodomerni jašek ipd. |
(3) Občine
ustanoviteljice soglašajo z izvajanjem posebnih storitev iz prvega
odstavka tega člena pri čemer: |
– izvajalec ne sme
ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki in |
– prihodke iz
naslova posebnih storitev mora upoštevati pri zmanjšanju lastne cene
javne službe. |
(4) Predlog cen
posebnih in tržnih storitev pripravi izvajalec tako, da zajemajo
neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec
evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Izračun cen pripravi izvajalec
skladno s planom poslovanja in elaboratom. Cene skupaj s planom
poslovanja predloži v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu
ustanoviteljev. |
(5) Občine
ustanoviteljice pooblaščajo izvajalca javne službe za izvajanje teh
storitev na celotnem območju občin. |
|
X. MERITVE IN OBRAČUN |
|
68. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Izvajalec
skladno z objavljenim cenikom zaračunava uporabniku: |
– porabljeno
količino pitne vode, izraženo v EUR/m³; |
– omrežnino,
izraženo v EUR/kom; |
– vse ostale
dajatve, ki so predpisane z zakonodajo. |
(2) Poraba se
določa v skladu z veljavnimi državnimi predpisi in tem odlokom. |
|
69. člen |
|
(obračunski vodomeri) |
|
(1) Obračunski
vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju
porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve obračunskega vodomera sta
razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priklop na javni
vodovod. Vgraditev (velikost, mesto, način) obračunskega vodomera mora
biti izvedena v skladu s pogoji določenimi v soglasju za priklop, odloku
in Tehničnem pravilniku. Obračunski vodomer mora biti vgrajen izven
stavbe ali inženirskega objekta. |
(2) V
večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektih so kot
sestavni del internega vodovodnega omrežja, lahko nameščeni tudi interni
vodomeri, ki uporabniku oziroma upravniku služijo za merjenje porabe
vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri,
ki so nameščeni za obračunskim vodomerom služijo le interni porazdelitvi
stroškov. Izvajalec teh vodomerov ne vzdržuje. V primeru ko izvajalec
izvaja obračun porabe vode v večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih
ali poslovnih objektih, se podatki internih vodomerov, ki jih morajo
izvajalcu dostaviti uporabniki, uporabljajo za obračun vode le, če so
vsi interni vodomeri umerjeni in vzdrževani v skladu s predpisi, ki
urejajo meroslovje in to uporabniki pisno enkrat letno dokažejo
izvajalcu. |
(3) Uporabnik je
dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen
delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje, redne
preglede, menjave in odčitke vodomera. |
(4) Vodomere
namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec, ki skrbi
tudi za pravočasno overjanje vodomerov. |
(5) Vsak vodomer
mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in
meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za
zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. V primeru, ko ni pretoka
vode, mora biti vodomerni jašek in vodomer dodatno zaščiten proti
zmrzali. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi
kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme
prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe. |
|
70. člen |
|
(evidentiranje količin porabljene pitne vode iz javnega vodovoda) |
|
(1) Količina
porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 po stanju,
odčitanem na obračunskem vodomeru, pri čemer popis obračunskega vodomera
izvede izvajalec najmanj enkrat v koledarskem letu, večkrat pa po
presoji izvajalca ali na utemeljeno zahtevo, če za to obstajajo razlogi
(na primer večje odstopanje porabe v primerjavi s preteklimi meseci,
pred menjavo obračunskega vodomera). |
(2) Izvajalec v
primeru iz prvega odstavka tega člena zaračunava uporabnikom akontacijo
za porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v
preteklem obračunskem obdobju. |
(3) Višino
akontacije praviloma določi izvajalec v skladu z drugim odstavkom tega
člena, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V
primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in
ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka
do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini
uporabnikove povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. |
(4) Premalo
zaračunano porabo vode v obračunskem obdobju v primeru iz prvega
odstavka tega člena zaračuna izvajalec v obliki poračuna in jo prišteje
mesečni akontaciji, preveč zaračunana poraba vode pa predstavlja
dobroimetje uporabnika v m3 in se poračunava pri naslednjih
akontacijah. Na pisno zahtevo uporabnika pa se lahko finančno poračuna. |
(5) Pri novih
uporabnikih se zaračuna akontacija na podlagi predvidene porabe, ki jo
je uporabnik navedel v vlogi za priključitev. Če tega podatka ni
navedenega, se akontacija vodarine določi v višini 1,2 m³ na dan. |
(6) V primeru, da
je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma
obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom
določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za
porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati v skladu
z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost
upravljavca, lahko pa se z uporabniki dogovori, da izvaja zaračunavanje
porabe vode posameznemu uporabniku v objektu pod pogojem, da uporabniki
zagotavljajo izvajalcu potrebne podatke za obračun (podatke internih
vodomerov, število oseb itd.). Poraba vode izkazana na interni merilni
napravi za merjenje porabe vode se upošteva, če je vodomer pregledan in
označen v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje. |
(7) Dokončna poraba
vode se uporabnikom določi v višini 1,2 m³ na dan predvsem v naslednjih
primerih: |
– če uporabnik
onemogoča zamenjavo vodomera ali odčitavanje vodomera |
– če gre za
nedovoljen odvzem brez vodomera, pri čemer se uporabniku obračuna
porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka
oziroma najmanj za obdobje enega leta in |
– za nestanovanjske
stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske
objekte. |
(8) Za posamezen
nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna
porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne
varnosti, ki znaša 72 m3. |
|
71. člen |
|
(prekomerna poraba pitne vode) |
|
(1) Poraba pitne
vode, ki je v obračunskem obdobju iz prejšnjega člena večja od normirane
porabe, je prekomerna poraba pitne vode in se obračuna tako, da se
vodarina poviša za 50 odstotkov. Tako pridobljeni prihodek zniža
obračunsko ceno za to javno službo. |
(2) Normirana
poraba vode za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, se določi z
upoštevanjem zmogljivosti vodomerov navedenih v Tabeli 1, pri čemer se
za vodomer DN 20 upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne
vode na dan. V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi
glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se
upošteva poraba 0,15 m3 na osebo na dan. |
Vodomer
(mm) |
DN ≤ 20 |
20 < DN <
40 |
40 ≤ DN <
50 |
50 ≤ DN <
65 |
65 ≤ DN <
80 |
80 ≤ DN <
100 |
100 ≤ DN <
150 |
150 ≤ DN |
Normalni pretok (m3/dan) |
1,2 |
3,6 |
12 |
18 |
36 |
60 |
120 |
240 |
Tabela 1: Normativ
za obračun normalnega pretoka |
(3) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske stavbe,
stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in
kadar izvajalec javne službe z zapisnikom ugotovi okvaro na interni
vodovodni napeljavi stavbe, celotna poraba upošteva kot normalna poraba
pitne vode. |
|
72. člen |
|
(stroški) |
|
(1) Uporabnik mora
kriti dejanske stroške: |
1. prve nabave in
vgradnje obračunskega vodomera ter stroške izvedbe novega priključka
stavbe na javni vodovod; |
2. odprave okvare
priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči
uporabnik sam; |
3. okvar, nastalih
na internem vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po
krivdi izvajalca; |
4. prestavitve
vodomernega jaška; |
5. zamrznitve
obračunskega vodomera, če jašek ni urejen v skladu s Tehničnim
pravilnikom ali če jašek ni dodatno zaščiten proti zmrzali, če ni
pretoka vode; |
6. začasnega in
stalnega odklopa priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta
in odstranitev priključka, določenega v 46. členu tega odloka. |
(2) Stroški
storitev izvajalca iz prvega odstavka tega člena zajemajo neposredne in
pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na
posebnem stroškovnem mestu. Izračun cen pripravi izvajalec skladno s
planom poslovanja. Cene skupaj s planom poslovanja izvajalec predloži v
obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu ustanoviteljev. |
|
73. člen |
|
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera) |
|
Uporabnik lahko
poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega
vodomera če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli
obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven
dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole obračunskega vodomera
izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
74. člen |
|
(račun) |
|
(1) Na osnovi
porabljene količine vode in veljavnih cen izvajalec zaračuna uporabniku
vodarino, na podlagi velikosti vodomera pa omrežnino. |
(2) Če se spremeni
cena vode, vendar se ne odčita obračunskih vodomerov, se stanje
obračunskega vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne
porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. |
|
75. člen |
|
(plačilo računov in ugovor) |
|
(1) Uporabnik je
dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti, ki je naveden na
računu. |
(2) Če uporabnik
obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko izvajalec prekine dobavo vode ter začne postopek izterjave po
sodni poti. |
(3) Če se uporabnik
s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dni od prejema
računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na pisni
ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osmih dni od prejema ugovora
in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne
zadrži plačila. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po
prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin z opozorilom na
posledice neplačila. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu
osem dni po prejemu opomina prekine dobava vode ter se začne postopek
izterjave po sodni poti. |
|
XI. EVIDENCE UPORABNIKOV |
|
76. člen |
|
(evidence uporabnikov) |
|
(1) Za potrebe
poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
(2) Osnovna
evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
1. številko
plačnika, uporabnika, lastnika, naslovnika in odjemnega mesta |
2. številko
soglasja za priključitev na javni vodovod |
3. vrsto storitve |
4. ime, priimek in
naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčno številko plačnika
(ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu) in |
5. znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
(3) Evidenca
uporabnikov za pravne osebe, samostojne podjetnike, vse druge
pravno-organizacijske oblike ter druge subjekte, ki uporabljajo pitno
vodo in imajo sposobnost biti stranka, vsebuje naslednje podatke: |
1. šifro uporabnika
in plačnika ter odjemnega mesta |
2. naziv firme
oziroma samostojnega podjetnika |
3. naslov |
4. transakcijski
račun |
5. davčno številko |
6. znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti. |
(4) Poleg navedenih
podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
1. podatke o
merilnih napravah in priključku |
2. lastništvo
nepremičnine |
3. podatke o načinu
odvajanja odpadnih voda iz stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in |
4. datum vnosa
podatkov. |
(5) Izvajalec
upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi. |
|
77. člen |
|
(pridobivanje evidenc) |
|
Izvajalec pridobiva
podatke za evidence od uporabnikov, upravnikov, organov občin, državnih
organov in služb v skladu z veljavnim zakonom o lokalni samoupravi,
zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ostalimi državnimi predpisi
in določbami tega odloka. |
|
XII. PREKINITEV DOBAVE VODE |
|
78. člen |
|
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo
uporabnika) |
|
(1) Izvajalec mora
uporabniku prekiniti dobavo pitne vode, če: |
1. je bil
priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja ali v nasprotju s
soglasjem izvajalca ali brez nadzora ter prevzema v vzdrževanje; |
2. interno
vodovodno omrežje ni tehnično ustrezno in je zaradi tega ogrožena
kakovost pitne vode v javnem vodovodu ali ogrožena oskrba drugih
uporabnikov (lastna oskrba z vodo); |
3. uporabnik brez
soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje
interno vodovodno omrežje; |
4. uporabnik
odvzema vodo pred obračunskim vodomerom ali če odstrani obračunski
vodomer v nasprotju z državnimi predpisi in tem odlokom ali posega v
obračunski vodomer; |
5. interno
vodovodno omrežje ovira redno dobavo vode drugim uporabnikom in
uporabnik na zahtevo izvajalca tega ne uredi; |
6. uporabnik brez
privolitve izvajalca odstrani pečatno plombo (na obračunskem vodomeru,
hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka; |
7. uporabnik ne
dopusti izvajalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu
in priključku stavbe; |
8. izvajalcu ne
omogoči odvzema vzorca vode; |
9. uporabnik ne
dovoli izvajalcu vgraditve ali zamenjave vodomera; |
10. uporabnik
onemogoča izvajalcu odčitavanje in pregled obračunskega vodomera ter
interne instalacije in internega hidrantnega omrežja; |
11. uporabnik ne
zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z zakonodajo; |
12. krši objavljene
omejitve pri varčevanju z vodo; |
13. z odvodom
odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo
vode; |
14. uporabnik ne
plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji iz 75. člena tega odloka; |
15. izvajalca v
roku 15 dni ne obvesti o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali
začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali
gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje; |
16. ne omogoči
izvajalcu pridobiti podatkov za vodenje evidence o stavbi ali gradbeno
inženirskem objektu in opremi priključkov na sekundarni vodovod; |
17. uporabniku
preneha veljavnost začasnega priključka. |
(2) Dobava vode se
prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave
vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali
poskusa odklopa po ceniku izvajalca. |
(3) Na zahtevo
uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je izvajalec po
prejemu pisnega zahtevka uporabnika to dolžan storiti v roku 15 dni od
prejema takšnega zahtevka. Stroške prekinitve dobave in vnovične
priključitve plača uporabnik po ceniku izvajalca. |
|
79. člen |
|
(prekinitev dobave uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih del
upravljavca) |
|
(1) Izvajalec ima
pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali
investicijskih del na javnem vodovodu, odprave okvar ali zaradi višje
sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora prek sredstev
javnega obveščanja in spletne strani izvajalca na krajevno običajen
način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode najmanj en
dan pred prekinitvijo dobave vode. |
(2) V primeru
prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša,
onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih,
ima izvajalec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo
porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo
vode. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih
institucij je izvajalec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih
ukrepov glede uporabe vode. |
(3) V primeru
nepredvidljivih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ter v primeru iz
drugega odstavka tega člena je izvajalec dolžan o predvidenem trajanju
prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvestiti na
krajevno običajen način takoj ko je to mogoče, najpozneje pa v roku
24 ur po prekinitvi ali omejitvi. |
(4) V primeru iz
drugega odstavka tega člena mora izvajalec izdati navodila za
racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali
zmanjšati dobavo vode. |
(5) V izrednih
primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je
izvajalec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede
uporabe vode. |
(6) V primeru
prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora izvajalec
uporabnikom zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe v skladu s
tehničnimi zmožnostmi, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz
prvega odstavka tega člena. |
|
XII. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
80. člen |
|
(inšpekcijski organ) |
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski
organ v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Pristojni
občinski inšpekcijski organ je tudi prekrškovni organ za prekrške iz
tega odloka. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu
posamezne javne službe. |
(2) Pri izvajanju
nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter
odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega
odloka. |
(3) Pristojni
občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence,
ki jih je dolžan voditi izvajalec, pri čemer je dolžan spoštovati
določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
|
81. člen |
|
(prekrški) |
|
(1) Z globo
1.400,00 € se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba,
samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
1. odvzame vodo iz
hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju s četrtim, sedmim in
osmim odstavkom 27. člena tega odloka; |
2. ne pridobi
soglasja izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah
gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe
na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja
niveleto terena nad vodovodom (29. člen); |
3. ne omogoči
dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega
priključka z vodomernim mestom (prvi in tretji odstavek 30. člena); |
4. ne pridobi
soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod (prvi odstavek
34. člena); |
5. se ne priključi
na javni vodovod najkasneje v 6 mesecih po njegovi izgradnji in pričetku
uporabe (prvi in drugi odstavek 37. člena); |
6. če prestavi,
zamenja, popravi ali odstrani priključek stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta in obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne
službe (45. člen); |
7. ne pridobi
soglasje izvajalca in ne uredi služnostne pravice obratovanja in
vzdrževanja za priključitev na javni vodovod (1. točka 50. člena); |
8. se ne
priključiti na javni vodovod skladno s tem odlokom ter za vse posege na
objektih in napravah ne pridobi soglasje izvajalca (2. točka 50. člena); |
9. ne vzdržuje
redno internega vodovodnega omrežje (3. točka 50. člena); |
10. ne izvaja
zaščite vodomernega mesta in obračunskega vodomera pred zmrzovanjem,
vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami (4. točka
50. člena); |
11. ne omogoča
izvajalcu dostop do vodomernega mesta in vodomera (5. točka 50. člena); |
12. onemogoča
dostop izvajalcu za opravljanje del na njegovem zemljišču v zvezi z
vodovodnim priključkom in javnim vodovodom (6. točka 50. člena); |
13. izvajalcu
onemogoča pregled ustreznosti priključka oziroma internega vodovodnega
omrežja (7. točka 50. člena); |
14. ne skrbi za
dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na
svojem priključku (8. točka 50. člena); |
15. izvajalcu
onemogoča vzorčenje pitne vode na internem vodovodnem omrežju (9. točka
50. člena); |
16. ne obvešča
izvajalca o okvarah na javnem vodovodu in priključku ter onemogoča
izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni
vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine (10. točka
50. člena); |
17. ne dopustiti
obnovo priključka in ne poskrbi za ustreznost vodomernega mesta skladno
z zahtevami izvajalca (11. točka 50. člena); |
18. dovoli
priključitev objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno
omrežje ali priključek brez soglasja izvajalca (12. točka 50. člena); |
19. ne povrne škode
povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z
njegovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim
odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu
(13. točka 5. člena); |
20. se priključi na
javni vodovod ob neupoštevanju pogojev in soglasja izvajalca ter izjave
o opravljenem izvajalčevem nadzoru izgradnje priključka (14. točka
50. člena); |
21. ne uredi
medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko
skupnega obračunskega vodomera (15. točka 50. člena); |
22. ne določi
plačnika storitev javne službe v primeru, ko ima individualni objekt več
lastnikov, skladno s tem odlokom (16. točka 50. člena); |
23. ne izvršuje
varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene
prekinitve dobave pitne vode (17. točka 50. člena); |
24. uporablja
storitev javne službe na način, ki poslabšuje uporabe storitev javne
službe s strani drugih uporabnikov in na način, ki vpliva na kakovost
vode v javnem vodovodu (18. točka 50. člena); |
25. ne loči fizično
priključek javnega vodovoda od zasebnega vodovoda (20. točka 50. člena); |
26. na območju,
kjer je zgrajen javni vodovod koristi vodo iz lastnega vira (za katerega
mora imeti pridobljeno vodno dovoljenje) za lastno oskrbo s pitno vodo
(21. točka 50. člena); |
27. ne obvestiti
izvajalca in ne pridobi njegovega dovoljenja v primeru nameravanega
dnevnega odvzema v količini 5 m³ ali več od povprečne dnevne porabe
pitne vode iz javnega vodovoda, na primer za polnjenje bazena (22. točka
50. člena); |
28. ne obvešča
pisno izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbni ali inženirskem objektu, ki vplivajo na odvzem in
obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe (prvi odstavek
51. člena); |
29. ne uredi
vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe iz prvega
odstavka 82. člena. |
(2) Z globo 400,00
€ se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega
podjetnika ali podjetnika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
(3) Z globo 400,00
€ se kaznuje za prekršek fizično osebo, če stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
(4) Z globo
1.400,00 € se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba,
samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če ravna v nasprotju z 31. členom tega odloka. |
|
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
82. člen |
|
(prehodne določbe) |
|
(1) Priključeni
uporabniki na javni vodovod v individualnih stanovanjskih objektih so ob
zamenjavi vodovodnih priključkov, rekonstrukciji vodovodnega priključka,
dozidavi ali spremembi namembnosti objekta ali v drugih utemeljenih
razlogih na zahtevo upravljalca, dolžni izvesti prestavitev merilnega
mesta iz objekta v vodomerni jašek izven objekta. Novo lokacijo
vodomernega jaška z merilnim mestom, ki mora biti čim bližje
sekundarnemu cevovodu določita skupno uporabnik in izvajalec javne
službe. |
(2) Če obstoječa
poselitvena območja, kjer mora posamezna občina zagotavljati javno
službo, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom,
je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna
občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod. |
(3) Do sprejetja
uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov se na območju
občin uporablja Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Šmarje
pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Uradni
list RS, št. 9/95) in strokovne podlage o zaščiti vodnih virov, ki
določajo 1., 2. in 3. varstveni pas. |
(4) Lastnik
obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja javnega vodovoda, pa
na dan začetka veljavnosti tega odloka še ni priključen na javni
vodovod, se mora priključiti na javni vodovod v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega odloka. Lastnik stavbe mora pred priključitvijo od
izvajalca pridobiti soglasje za priključitev in urediti služnostno
pravico obratovanja in vzdrževanja in na lastne stroške pri izvajalcu
naročiti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod pod pogoji iz
tega odloka. |
(5) Uporabnik mora
pri izvajalcu na lastne stroške naročiti vgradnjo obračunskega vodomera
v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom, če odjemno mesto še
nima vgrajenega obračunskega vodomera, najkasneje v roku treh mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
|
83. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na
območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec,
Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane (Uradni list RS, št. 12/14). |
(2) Tehnični
pravilnik o izvajanju oskrbe s pitno vodo na območju občin Rogaška
Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob
Sotli in Poljčane izvajalec uskladi z določili tega odloka v roku šestih
mesecev po sprejemu odloka in ga objavi na spletni strani izvajalca. |
|
84. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 0320-0001/2021-4 |
Rogaška Slatina,
dne 12. aprila 2021 |
|
Župan |
Občine Rogaška
Slatina |
mag. Branko
Kidrič |
|
Župan |
Občine Šmarje pri
Jelšah |
Matija Čakš |
|
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja |
|
Župan |
Občine Rogatec |
Martin Mikolič |
|
Županja |
Občine Kozje |
Milenca Krajnc |
|
Župan |
Občine Bistrica ob
Sotli |
Franjo Debelak |
|
Župan |
Občine Poljčane |
Stanislav
Kovačič |