Na podlagi 30., 40. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89 in Uradni list RS, št. 71/93), 2. in 6. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 57/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 29/95 ter 16. člena statuta Občine Dobrepolje je Občinski svet občine Dobrepolje na seji dne 23. 12. 1997 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1996

1. člen

Spremenijo in dopolnijo se: dolgoročni plan Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS,št. 23/86, 18/88 in 16/90) in Občine Kočevje za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 8/88, Uradni list RS, št. 2/92 in 43/94), družbeni plan Občine Grosuplje za obdobje 1990–2000 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 18/88, 29/90, Uradni list RS, št. 34/92, 38/92) in družbeni plan Občine Kočevje za obdobje 1990–2000 (Uradni list SRS, št. 8/88) ter prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 3/93, 17/94, 78/94) in prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 8/88, Uradni list RS, št. 2/92 in 43/94) za območje Občine Dobrepolje.

2. člen

Prostorske sestavine dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Grosuplje in Občine Kočevje za obdobje 1986–2000 se za območje Občine Dobrepolje preimenujejo v prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1996.

3. člen

Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Dobrepolje sestavljata pisni in kartografski del. Kartografski del je izdelan v merilih 1:5000, 1:25000 in 1:50000.

4. člen

Dolgoročni plan Občine Dobrepolje se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

Dolgoročni plan

I. UVOD

Dolgoročni plan Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000 je pripravljen na osnovi analize razvojnih možnosti Občine Grosuplje ter smernic za dolgoročni plan Občine Grosuplje, ki se je preoblikovala s 1. 1. 1995. Na njenem območju so nastale tri nove občine, pri čemer je bil Občini Dobrepolje priključen tudi del bivše Občine Kočevje:

Dolgoročni plan je bil dopolnjen in spremenjen leta 1989. Dolgoročni plan predstavlja podlago in splošno orientacijo za opredelitve in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planskih dokumentih.

1.1. Razvoj občine v širšem prostoru

Občina Dobrepolje je na južni meji osrednjeslovenske ali ljubljanske regije. Sedež občine in njegova okolica ležita v območju, ki še vedno gravitira na Ljubljano, čeprav je središče Občine Dobrepolje, Videm oddaljeno od nje 35 km. Najjužnejši del občine pa 55 km od Ljubljane.

Celotna občina je s 30 ljudmi na km2 razmeroma redko poseljena, gosteje poseljen je severni del, kjer je lociran tudi pretežni del proizvodnih zmogljivosti. Pičlo demografsko rast ni spremljal ustrezen razvoj delovnih mest, oskrbnih dejavnosti in komunalnega standarda.

Tako se na eni strani soočamo z nizko urbansko stopnjo občinskega centra, močno dnevno delovno migracijo v Ljubljano, z nerešenimi problemi financiranja družbene in komunalne infrastrukture s posegi na kvalitetno kmetijsko zemljo, razvrednotenjem naravnega okolja, na drugi strani pa tudi s praznjenjem obrobnih območij in opuščanjem kmetijske zemlje.

1.2. Demografski razvoj

Občina Dobrepolje sodi s 3481 prebivalci med manjše občine v Sloveniji. Od tega je na Vidmu, ki je občinski center 439 prebivalcev. Odseljevanje prebivalcev iz območja občine se ustavlja. Ob ustreznih izboljšavah življenjskih pogojev pa je realno usmerjena rast predvsem v večjih naseljih (bivši centri KS) in občinskem centru (Videm).

Demografski razvoj občine bo v bodoče temeljil na naravni rasti prebivalcev in pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot so bili v preteklem obdobju in odvisni od intenzivnosti rasti delovnih mest v občini ter načina financiranja družbene in komunalne infrastrukture.

Osnovni pogoj za skladnejši razvoj je zagotovitev hitrejše rasti zaposlovanja v občini, oziroma investicij v nova delovna mesta. Enakega pomena kot pospešen razvoj gospodarstva in zagotavljanje pogojev za investiranje v nova delovna mesta je sistematičen razvoj kadrov.

1.3. Družbene dejavnosti

Razvoj družbenih dejavnosti se bo izražal v njihovem obsegu in kakovosti. Prvo bo najbolj odvisno od obsega specifičnih prebivalstvenih skupin, ki jim družbene dejavnosti zadovoljujejo skupne potrebe, drugo pa z načinom zadovoljevanja teh potreb. Pri tem niso najbolj pomembne samo materialne možnosti, temveč tudi spremembe v tehnologiji, načinu izvajanja posameznih dejavnosti ter večja ali manjša skrb za posamezno sestavino družbenega standarda.

1.4. Prostorski in ekološki okviri razvoja

Značilnost obstoječega omrežja naselij se kaže v urejenem poselitvenem vzorcu, ki le v nekaterih primerih kaže znake stihijskega razraščanja naselij. Osnovne značilnosti dosedanjega razvoja poselitve in s tem povezani problemi so:

– odseljevanje iz manj razvitih območij, opuščanje in zaraščanje kmetijskih površin; socialna problematika,

– neustrezna preobrazba in konfliktna raba ter nedorečeno urejanje ravninskega prostora,

– degradacija naravnega okolja, propadanje kulturne dediščine,

– nezadostna komunalna in prometna opremljenost,

– nezadostno število neagrarnih delovnih mest, slaba starostna struktura kmečkih prebivalcev in neustrezna poklicna sestava,

– nezadostna in prostorsko slabo razporejena opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi.

Občina je s sosednjima občinskima centroma Grosupljem in Velikimi Laščami, ter dalje proti Ljubljani povezana z regionalnim cestnim omrežjem, ki je v razmeroma dobrem stanju. Z ostalimi sosednjimi občinami je Občina Dobrepolje povezana z lokalnimi cestami, ki so še v makadamski izvedbi.

Podnebje v Občini Dobrepolje je precej ostro. To je tipična kraška dolina z značilnim toplotnim obratom in hladnimi zimami. Območje občine pripada k notranjsko-kočevskemu klimatskemu rajonu, kjer se čuti vpliv Genevske depresije (večja količina padavin v hladnejši polovici leta), s srednjo julijsko 19,2°C in srednjo januarsko temperaturo –2,2 °C ter povprečno množino padavin med 1300 in 1400 mm.

Gozdovi pokrivajo precejšen del občine. Ob primernem gospodarjenju z gozdovi je mogoče, dolgoročno gledano, povečati etat in s tem povečati delež gozdarstva v družbenem proizvodu občine. Obseg za kmetijsko proizvodnjo sposobnih zemljišč se krči.

V občini so večja sklenjena ravninska območja primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, katere se glede na sedanjo kvaliteto in možne melioracije lahko trajno nameni kmetijski proizvodnji. Naravne razmere narekujejo usmeritev kmetijstva v intenzivno živinorejo, pridelavo krme in poljščin ter oživitev pašništva na površinah, kjer ni možno strojno spravilo krme.

Problem pri dolgoročni oskrbi s pitno vodo je predvsem potencialna nevarnost onesnaženja virov (kraški teren) ter potrebne investicije v ureditev in čiščenje črpališč ter vodovodnega omrežja.

Bogata kulturna in naravna dediščina ter naravne razmere s krajinsko pestrostjo so temeljni pogoji za razvoj turizma v občini.

Ekološko problematiko v Občini Dobrepolje lahko strnemo v naslednje značilnosti:

– celotna občina pripada kraškemu svetu, pri čemer je ekološko pomembna zlasti kraška hidrografija, ki zahteva posebno skrb pri zaščiti voda pred onesnaženjem,

– prebivalci občine, ki je razmeroma redko poseljena, so naseljeni pretežno v strnjenih vaseh v obcestni ali vrstni strukturi. Tak tip poselitve, z gosto razvrščenimi in stisnjenimi hišami, povzroča nemalo težav pri urejanju medsosedskih odnosov in povzroča težave pri novogradnjah, po drugi strani pa se veže nanj izrazito ekološka problematika odstranjevanja tekočih in trdih odpadkov (vprašanje greznic oziroma kanalizacije in divjih odlagališč). Upoštevati je treba, da vsebujejo tudi na kmetijah tekoči odpadki vse več škodljivih komponent (praški, čistila, barve, laki...),

– promet, ki poteka po območju občine povzroča v stisnjenih vaseh z ozkimi cestami problem, ki ga je težko v celoti rešiti,

– dolomiti in apnenčasti agregati so v Občini Dobrepolje ena redkih domačih surovin, ki jo je možno izkoriščati in hkrati predstavljajo ekološke težave.

II. USMERITVE, ZASNOVA IN STRATEGIJA RAZVOJA V PROSTORU

2.1. Globalne usmeritve razvoja v prostoru

Osnovni pogoj za izvajanje skladnejšega socialnega in gospodarskega razvoja v prostoru je oblikovanje strategije prostorskega razvoja, ki temelji na načelih trajnostnega in sonaravnega razvoja. Ta bo na eni strani omogočal učinkovito in ekonomsko opravičeno gospodarjenje s prostorom, humanejše in enakovredne pogoje življenja za vse prebivalce, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot tako za sedanje kot za bodoče generacije.

Vse usmeritve razvoja v prostoru so prikazane tudi v kartografskem delu plana, ki vsebuje naslednje zasnove:

1. Zasnova namenske rabe prostora (merilo 1:25000),

2. Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja prostora z vrstami prostorsko izvedbenih aktov (merilo 1:25000),

3. Zasnova vodnega gospodarstva (merilo 1:25000),

4. Zasnova komunalnega in energetskega omrežja (merilo 1:25000),

5. Zasnova prometnega omrežja (merilo 1:50000),

6. Zasnova TT omrežja (merilo 1:50000),

7. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine (merilo 1:25000).

2.2. Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru (karte št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 v kartografskem delu plana)

Za zagotovitev skladnega in celovitega dolgoročnega prostorskega razvoja je potrebno izoblikovati in izvajati tudi strategijo prostorskega razvoja poselitve, pri čemer moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:

– trend stihijskega naseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike;

– boljšo oskrbo v vseh območjih je pri sedanji poselitvi mogoče zagotoviti s krepitvijo lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in mu nuditi ustrezno dnevno oskrbo;

– odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselij in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti;

– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij, ki so vsaj delno komunalno že opremljena ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije;

– zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v bolj urbanizirana območja občine in naselja s potrebnimi dolgoročnimi potenciali za razvoj;

– intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo, kar se izvaja z ustreznim nadzorom nad posegi v prostor;

– strateško je potrebno na Vidmu vzpostaviti občinski center, ki bo zadovoljeval upravne, kulturne, gospodarske, oskrbne in storitvene potrebe prebivalcev Občine Dobrepolje;

– smiselno je usmerjati nekoliko hitrejši razvoj lokalnih centralnih naselij – centrov bivših krajevnih skupnosti, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene;

– za vsa ta naselja bomo morali s prostorskimi izvedbenimi akti prednostno določiti površine za stanovanjsko graditev, sicer se bo nadaljevala neorganizirana rast naselij;

– zagotovitev poseljenosti v hribovitih in južnih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnost zaposlitve kmetov – delavcev v bližni doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov;

– varovanje vodnih virov kot prednostna naloga skladnega prostorskega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja;

– sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini;

– s primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaženje vode in zraka, hrup, neprimerna preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja;

– naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le z njenim pravočasnim vrednotenjem in usklajevanjem z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja naravne in kulturne dediščine v družbeno življenje;

– pri usmerjanju razvoja poselitve bomo morali doseči kvalitativni premik v procesu urbanizacije in nasploh v omrežju naselij. Ta bi se moral odraziti tako v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih, kakor tudi v socioekonomskih dejavnikih ter v načinu usmerjanja in usklajevanja razvoja v prostoru.

Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Dobrepolje temelji tako na specifičnih geografsko-prostorskih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničevanje sprejetih ciljev dolgoročnega razvoja.

Glede primernosti prostora za prednostni razvoj posameznih dejavnosti bomo le-te organizirali po naslednjih kategorijah v zanje primernih območjih:

Razvoj primarnih dejavnosti:

– kmetijstvo bo v Občini Dobrepolje ostalo pomembna gospodarska dejavnost, obdelovanje kmetijskih zemljišč pa je povezano z razvojem obstoječih in novih kmetijskih gospodarstev;

– organizacija dejavnosti gozdarstva, kmetijstva in črpanja kamnitih agregatov mora biti podrejeno varstvenim režimom varovanja narave in vodnih virov;

– za pridobivanje kamnitih agregatov je potrebno izbrati lokacijo, ki ne bo v večji meri ogrožala prebivalce in naravnega reda;

– ravninski osrednji del občine je prednostno namenjen razvoju kmetijstva; posebna pozornost v teh območjih velja varovanju kmetijske zemlje pred spremembo namembnosti oziroma pravočasni uskladitvi dolgoročnih razvojnih potreb naselij v teh območjih z interesi kmetijstva;

– z melioracijami in boljšo organizacijo kmetijstva (programi, pospeševalci) bomo usmerjali trajnostno uravnotežen in sonaraven razvoj kmetijstva tudi v hribovitem delu občine;

Razvoj sekundarnih gospodarskih dejavnosti

– bo potekal le na obstoječih lokacijah, tako da bodo izrabile razpoložljiv prostor in v novi obrtni coni.

Razvoj terciarnih dejavnosti:

– razvoj terciarnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo mogoč v naseljih, kjer je predvidena mešana raba prostora. To pomeni gradnjo obrtnih delavnic ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in že zgrajeno infrastrukturo;

– ureditev omrežja trgovin bo potekala skladno z investicijskimi možnostmi in stanovanjsko izgradnjo, pri čemer bo potrebno zagotoviti dnevno oskrbo prebivalcev;

– gradnja obrtnih objektov bo možna tudi v novi obrtni coni po sprejetih prostorskih in izvedbenih načrtih;

– večja skladišča bodo zgrajena v novi obrtni coni;

– objekti za storitve in trgovino bodo kot novogradnje ali adaptacije obstoječih poslovnih ali stanovanjskih objektov zgrajeni v obstoječih naseljih;

– turistična dejavnost bo omogočena v centralnih naseljih, v turizem usmerjenih kmetijah, na atraktivnih območjih ter na površinah naravne in kulturne dediščine.

Razvoj kvartarnih dejavnosti:

– med katere sodijo upravne službe, družbene dejavnosti idr. in bodo organizirane na Vidmu ter na že obstoječih lokacijah v posameznih krajevnih subcentrih;

– zagotovili bomo ustrezno dostopnost do vrtcev čim večjemu številu otrok;

– ob nespremenjenih šolskih okoliših bo potrebno razširiti osnovno šolo na Vidmu;

– kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti za kulturne dejavnosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino;

– zdravstveno varstvo se bo še naprej razvijalo na obstoječi lokaciji;

– z ustreznimi rešitvami bomo poskrbeli tudi za socialno skrbstvo občanov.

Organizacija ostalih dejavnosti:

– predvsem stanovanjske graditve in infrastrukturnega omrežja je prednostno vezana na omrežje naselij in njihove medsebojne povezave;

– gradnjo počitniških hiš bomo usmerjali v ureditvena območja naselij, namenjena gradnji sekundarnih bivališč;

– poleg že obstoječih športnih igrišč bomo uredili tudi nove površine namenjene športnim in rekreacijskim dejavnostim;

– na območju sedanjega kamnoloma v Predstrugah bomo dolgoročno težili za krajinsko rekultivacijo in sanacijo, tako da bomo razpoložljiv prostor namenili za športne in rekreacijske dejavnosti.

Zasnova namenske rabe prostora

(karte št. 1, 2, 3, 4, 7 v kartografskem delu plana)

Zasnova namenske rabe je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:25000 tako, da bo s srednjeročnimi družbenimi plani omogočena njena dokončna uskladitev in razmejitev po parcelnih mejah. Na kartah so prikazane naslednje kategorije rabe prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov in pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov (**- obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in *- obvezna izhodišča dolgoročnega plana Občine Dobrepolje):

– trajno varovana kmetijska zemljišča – 1. območje kmetijskih zemljišč** (karta št. 1),

– varovalni gozdovi** (karta št. 1),

– gozdovi s posebnim namenom* (karta št. 1),

– ureditvena območja naselij** (karti št. 1, 2),

– skupno medobčinsko odlagališče odpadkov** (karti št. 1, 4),

– varstvena območja vodnih virov** (karta št. 3),

– trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav** (karta št. 4),

– varstvena območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov** (karta št. 7).

Znotraj ureditvenih območij posameznih naselij je pri pripravi srednjeročnih planov potrebno obvezno upoštevati izhodišča dolgoročnega programa, zasnovo organizacije, namensko rabo in varovana območja v prostoru. V srednjeročnem planu se ti elementi podrobneje razčlenijo predvsem s programskimi zasnovami.

Evidenca se tekoče dopolnjuje z novimi podatki.

V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo obstoječe razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami. Za zagotovitev smotrne namenske rabe prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve in naloge:

– za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura: urejanje in pridobivanje stavbnih zemljišč) mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi in racionalnejši ureditvi sedanjih površin naselij, stavbnega fonda in kompleksnih območij,

– vsi zapolnitveni posegi v naseljih morajo biti predhodno preverjeni z ustrezno izvedbeno dokumentacijo, da si ne bi zaradi kratkoročnih rešitev zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij,

– površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine,

– površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča s tem, da niso dopustna vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije); sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnih planih,

– skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev bilance površin,

– zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje z gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih,

– za agrarne operacije so določene obsežne površine v dolinskem območju občine,

– pri agromelioracijah je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter kmetijstva, posege pa uskladiti z varstvom naravne in kulturne dediščine,

– pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča so ureditve zbiralnikov vode,

– spremembe v obsegu kmetijskih in gozdnih zemljišč od sedaj planiranega bodo potekale na račun gradnje počitniških naselij (tudi zmanjšanja ureditvenih območij počitniških naselij) ter na račun ureditve obrtne cone (površine se bodo omejevale zaradi varstva vodnih virov ter varstva naravne in kulturne dediščine),

– Občinski svet občine Dobrepolje (v nadaljevanju: OS) bo z odlokom opredelil površine in režim za varstvena območja vodnih virov, kar bo vplivalo na zmanjšan obseg posegov v ta območja in na način primarne rabe prostora,

– OS bo z odloki opredelil površine in režim v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, ki jih bo potrebno upoštevati tudi pri rabi kmetijskih in gozdnih površin,

– OS bo z odloki opredelil velikost in režim za območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi (upoštevani so tudi gozdovi zajeti v območja varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov),

– za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi itd.) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne ali kmetijske površine,

– za zagotovitev gradnje in obratovanja elektroprenosnega omrežja bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora.

Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami prostorsko izvedbenih aktov

(karta 2 v kartografskem delu plana)

Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.

Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja. Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišča za določitev hierarhije naselij v omrežju središč.

Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij:

– ruralna naselja (tip A),

– prevladujoča ruralna naselja (tip B),

– ruralno urbana naselja (tip C),

– prevladujoča urbana naselja (tip D),

– naselja mešanih tipov (npr. BC, CD...)

Za zagotovitev družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotovitev ustrezne stopnje družbenega standarda v vseh območjih občine, bomo razvijali Videm kot najpomembnejše središče nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja v Občini Dobrepolje z zaledjem okrog 3.500 prebivalcev, ki že dosega potrebno stopnjo centralnosti (tip D). Poudarek razvoja bo na vsebinskem in kvalitativnem dopolnjevanju sedanjih funkcij. Na Vidmu bo leta 2000 živelo približno 500 prebivalcev. Pridobila se bodo potrebno nova delovna mesta. Nova delovna mesta bodo nastajala predvsem v terciarni in kvartarni dejavnosti in v prostorsko manj zahtevni proizvodni dejavnosti.

Naselja Ponikve (tip C) in Pri cerkvi – Struge ter Lipa (tip C) se bodo razvijale v krajevna lokalna središča (subcentralne vasi) z gravitacijskim zaledjem do 1000 prebivalcev, ki s sedanjo opremljenostjo še ne dosegata stopnje centralnosti, v katero sta razvrščena. Zato je potrebno načrtno usmerjati nove dejavnosti in poselitev, ki bodo omogočile razvoj ustrezne stopnje centralnosti. Naselja imajo možnost zmerne demografske rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva.

Kompolje (tip BC) in Predstruge (tip C) sta mikrolokacijska centra, ki zaradi bližine močnejših središč izgubljata svojo prvotno (ruralno) funkcijo. V teh naseljih moramo prednostno stimulirati razvoj osnovne oskrbe in lokacije za obrtnike.

Usmeritve za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov in s tem povezanim urbanističnim urejanjem prostora so prikazane na isti karti po ureditvenih območjih naselij. Opredeljene so glede na pretežno namensko rabo in enotne oblikovalske in urejevalske značilnosti.

Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občine v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

PLANSKA CELOTA I.

PLANSKA CELOTA II.

PLANSKA CELOTA III.

PLANSKA CELOTA IV.

PLANSKA CELOTA V.

Zasnova vodnega gospodarstva

(karta 3 v kartografskem delu plana)

Glavna naloga na področju oskrbe z vodo je izboljšanje oskrbe v celotni Občini Dobrepolje; namestitev dodatnih črpalk in raziskovanje in odpiranje novih virov, rekonstrukcija omrežja. Vodni viri so nezadostni za planirano število prebivalcev in za zmerno nadaljnjo rast. Nujna je dobra omrežna navezava na območja, kjer je pitne vode več.

Zasnova komunalnega in energetskega omrežja

(karta 4 v kartografskem delu plana)

Odvajanje odpadnih voda:

Glavna naloga je izgradnja kanalizacijskega omrežja v občini in obvezno priključevanje vseh območij na to omrežje. Izgrajena bo tudi čistilna naprava pri Bruhanji vasi, na katero bo možno priključiti del kanalizacijskega sistema.

Pokopališča:

Pokopališča bomo urejali in po potrebi tudi širili na sedanjih lokacijah. Način urejanja bo določen s prostorsko izvedbenimi akti.

Zbiranje in ravnanje z odpadki:

V celotnem območju Občine Dobrepolje bomo zagotovili redno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov.

Ravnanje s posebnimi odpadki bomo organizirali na regionalni ravni.

Oskrba z električno energijo:

Oskrba z električno energijo bo zagotovljena s postopno izgradnjo srednjenapetostnega omrežja, transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja. Za predvidene povezave z 20kV nadzemnimi daljnovodi in za obstoječe 20kV nadzemne daljnovode je potrebno rezervirati oziroma upoštevati koridor širine 30m.

Oskrba s toplotno energijo:

Na področju oskrbe z energijo je zaradi neugodnih klimatskih razmer prednostnega pomena izbor primernega vira za pridobivanje toplote. Ob pričakovanem prostorskem razvoju bi bila najprimernejša kompletna oskrba s plinom, kar bi tudi zmanjšalo potrebe po električni energiji.

Zasnova prometnega omrežja

(karta 5 v kartografskem delu plana)

Prometno omrežje in naprave:

Zasnova prometnega omrežja, naprav in ureditev ter kriteriji za urejanje so prikazani v kartografskem delu. Njihovo vzdrževanje poteka v skladu z veljavno zakonodajo.

Osnovno cestno omrežje:

Nosilec cestnega prometa v območju Občine Dobrepolje je regionalna cesta, ki preko Ponikev in Predstrug povezuje center občine z Zdensko vasjo proti Grosupljem naprej z avtocesto. Prečno na to regionalno cesto se navezuje lokalna cesta, ki vzdolž dobrepoljske doline povezuje naselja v občini, ter občino s sosednjima občinama Kočevje in Novo Mesto. Celotno prometno omrežje bomo izboljšali, še posebj pa bomo poskrbeli za izboljšanje prometne povezanosti in dostopnosti južnega dela občine – Struge. Prizadevali si bomo za prekategorizacijo te prometnice v regionalno cesto.

Bencinski servis:

V občini načrtujemo izgradnjo bencinskega servisa, na primernem prometnem vozlišču.

Železnica:

Do leta 2000 je planirana posodobitev železniške proge.

Za vse posege v 200 m varovalnem progovnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja in postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov v prihodnosti elektrificirane železniške proge.

Javni potniški in blagovni promet:

Z javnim potniškim prometom bodo naselja v območju Občine Dobrepolje predvsem dobro povezana z Ljubljano, Grosupljem pa tudi z ostalimi naselji in območji. Linija javnega avtobusa poteka po lokalni cesti skozi Videm, kjer bo urejena tudi nova avtobusna postaja. Avtobusne postaje v ostalih naseljih bodo urejene na sedanjih točkah oziroma jih bomo po potrebi premaknili na ustreznejše lokacije.

Peš in kolesarske poti:

Sistem peš in kolesarskih poti bo določen s prostorskimi izvedbenimi akti, še posebej v povezavi s stanovanjskimi, rekreacijskimi in drugimi površinami, ki so pomembne za dostop do delovnih mest. Pomembno je vzdrževanje okoliških poljskih poti za kolesarjenje.

Zasnova TT omrežja

(karta 6 v kartografskem delu plana)

Telekomunikacijsko omrežje

Telefonski naročniki v naseljih na območju Občine Dobrepolje bodo priključeni na KATC (končno avtomatsko telefonsko centralo).

Pošta

Pošta bo na Vidmu in v Strugah.

Usmeritve za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine

(kartografski del plana, karti 7, 9)

Na podlagi doslej evidentirane naravne in kulturne dediščine ter nadaljnih raziskav, odkritij in dognanj bomo pripravili strokovne podlage za pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in razvoj ostale dediščine. Najpomembnješo naravno in kulturno dediščino bomo opremili tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti.

Evidenca naravne in kulturne dediščine v Občini Dobrepolje ter usmeritve za njeno varstvo in vzdrževanje so opredeljene v gradivu “Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine za prostorsko ureditvene pogoje” (LRZVNKD, maj 1993), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana.

V gradivu “Smernice za varstvo naravne in kulturne dediščine v Občini Grosuplje” (LRZVNKD, maj 1993), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana Občine Grosuplje je pregled objektov in območij naravne in kulturne dediščine, katera bo zaradi vrednosti in pomena Občinski svet občine Dobrepolje razglasil za naravne znamenitosti oziroma za kulturne spomenike.

Dodatno bomo proučili pomembnost ostale kulturne dediščine v občini.

2.3. Krajinska zasnova za dobrepoljsko dolino

(kartografski del z istim naslovom)

Krajinska zasnova izhaja iz posebnega analitičnega dela “Analiza možnosti dolgoročnega razvoja doline Gornje Krke in Dobrepoljske doline”.

Območje krajinske zasnove obsega Dobrepolje in sicer funkcionalno območje dobrepoljske doline.

Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja:

1. Optimalno izrabljanje vseh naravnih potencialov prostora, zlasti še:

1.1. potencialov za pridelavo poljščin in krmnih rastlin

1.2. potencialov za razvoj gozdarstva

1.3. potencialov za razvoj izletniškega turizma in rekreacije

1.4. potencialov za pridobivanje gradbenih materialov, toda na način, ki ne bo degradiral drugih potencialov ali kakovosti življenskega okolja.

2. Ohranjanje in vzdrževanje v največji možni kakovosti naravne in kulturne dediščine ter kakovosti življenjskega okolja za prebivalce doline.

3. V največji možni meri izboljšati delovne in življenjske možnosti in razmere za prebivalce doline.

Opredelitve za razvoj dejavnosti v prostoru

Kmetijska zemljišča

Razvoj kmetijstva bo potekal v postopkih spremembah in intenzifikaciji sedanjih oblik pridelave v okviru izboljšav pridelovalnih postopkov, izboljšav kakovosti z melioracijami in zložbami z možnimi krčitvami zaraščenih zemljišč. Krčitve in melioracije bodo manjšega obsega v okviru tistih zemljišč, ki so opredeljena kot kmetijska, čeprav na njih sedaj ni kmetijske rabe in če bo za to obstojal interes lastnikov.

Zaraščajoča se kmetijska zemljišča se lahko meliorirajo tudi za saditev hitrorastočih drevesnih vrst, če se s tem ne poslabšuje raba sosednjih kmetijskih zemljišč, pri čemer zemljišča ohranijo kmetijsko namembnost. Predvideni ukrepi za melioracijo kmetijskih zemljišč se nanašajo na popravke in vzdrževanje že izvedene melioracije Videm – Podgora, melioracije in komasacije se lahko izvajajo na vseh zemljiščih 1. in 2. območja kmetijskih zemljišč, v skladu s pozitvnimi predpisi in če za to obstaja interes lastikov.

Razmejitev med kmetijskimi in gozdnimi površinami opredeljuje osnovni okvir, znotraj katerega lahko prihaja do sprememb stanja zemljišč glede na druge dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko pridelavo, ohranijo pa pravni status zemljišč, tudi v primeru, ko so opredeljena kmetijska zemljišča zaraščena z gozdnim drevjem.

Kmetijska pridelava ostaja v okviru sedanjih oblik pridelovalnih enot, pri čemer nosilci razvoja, kmetje, KZ Dobrepolje, kmetijsko pospeševalna služba in Občina Dobrepolje prevzamejo naloge iz DP.

Kmetijska zemljišča so opredeljena kot:

– zemljišča trajno namenjena kmetijski rabi – 1. območje kmetijskih zemljišč,

– druga kmetijska zemljišča – 2. območje kmetijskih zemljišč.

Na prvem območju kmetijskih zemljišč je mogoča le kmetijska raba v skladu z opredelitvami kmetijskih razvojnih načrtov ter v skladu z opredelitvami DP in te krajinske zasnove. Zemljišča drugega območja je mogoče v skladu s dolgoročnim planom – krajinsko zasnovo, s srednjeročnim planom ali prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi za nekmetijske namene. Na zemljiščih prvega in drugega območja se lahko izvedejo kmetijske melioracije in zemljiške operacije v skladu s predhodno izdelanim načrtom ter v skladu z analizami prostora. Te so del analize možnosti dolgoročnega razvoja, ki je bila pripravljena za to krajinsko zasnovo in z njo sprejeta. Prav tako je potrebno pri melioracijskem poseganju v kmetijska zemljišča spoštovati in kreativno izrabiti vse zatečene prvine naravne prvobitnosti in kulturnega vzorca, prostorske smeri ter splošne značilnosti krajinske slike, kot so opredeljene v analizi možnosti dolgoročnega razvoja. Prepovedano je zasipanje kraških vrtač in požiralnikov.

Poljedelstvo

Pridelovanje poljščin bo prilagojeno oblikam, ki jih razvija zasebno kmetijstvo. Prehajanje rabe zemljišč iz travinja v njive in obratno, se s tem dokumentom ne omejuje ali usmerja.

Živinoreja

Razvoj živinoreje bo vezan na obstoječo obliko njene organiziranosti. Tudi v bodoče naj bi se izrabljale sedanje hlevske zmogljivosti v zasebnem sektorju. Novogradnje hlevov so mogoče le v okviru zasebnih kmetij na slabših zemljiščih ter v skladu s pozitivnimi predpisi za to vrstno gradnjo.

Gojenje hitrorastočih drevesnih vrst

Pobude, ki bi nastale v zasebnem kmetijstvu za gojenje hitrorastočih drevesnih vrst, se usmerjajo na zaraščajoča se, ali že zaraščena kmetijska zemljišča. Z ureditvijo takih nasadov zemljišča ne postanejo gozdna, temveč ohranjajo status kmetijskih zemljišč.

Gozdarstvo

V območju krajinske zasnove sta dve kategoriji gozdov:

– lesno proizvodni gozdovi ter

– gozdovi s posebnim namenom.

S krajinsko zasnovo poleg že opredeljenega gozda s posebnim namenom – Gorica vzhodno od Vidma, uvajamo tak status tudi za gozdove, ki so vidno najbolj izpostavljeni iz osrednjega dela doline. Ti se bodo z odlokom razglasili za gozdove s posebnim pomenom. Tak odlok bo poleg drugega odločal še:

– strogo prepoved sečnje na golo,

– izdelavo presoje vplivov na okolje kot del načrta za vse večje gozdnogospodarske posege – zidava cest, vlak, žičnic, ureditev nasadov hitrorastočih drevesnih vrst in podobnih.

Rekreacija in turizem

V območju bomo razvijali izletniški turizem ter možnosti za lokalno rekreacijo. Zato bomo poleg transverzalnih peš poti, ki potekajo čez območja:

– Evropska peš pot E7 – YU

Označili bomo dostope k lokalnim zanimivostim. Na območjih za rekreacijo in turizem mora označevanje naravnih in kulturnih spomenikov potekati v soglasju z LRZVNKD, ki bo k posameznemu objektu podala strokovne osnove. Te bodo vsebinsko in oblikovno usklajene z veljavnimi predpisi:

– Podpeški jami in cerkvi Sv. Martina v Podpeči

– Lipovemu gaju in cerkvi Sv. Antona v Zdenski vasi

– Krkovu pri Podgori in Kompoljah

– razgledni točki na Kamen vrhu

– razgledni točki na Grmadi ter ta območja ustrezno uredili, posebej

– razgledni točki na Stenah Sv. Ane

– dostop in vhodni del Podpeške jame

– dostop in vhod v Potiskavško jamo

– Lipov gaj pri Sv. Antonu

Ureditev bo vključevala:

– Podpeško jamo

Odstranitev odpadnih predmetov in druge navlake iz vhodnega dela jame, postavitev informativnega panoja s podatki o jami, ureditev vodniške službe za ogled notranjosti jame. Program/projekt za ureditev Podpeške jame je potrebno izdelati v sodelobvanju z LRZVNKD.

– Lipov gaj pri Sv. Antonu

Krčenje divje zarasti vegetacije v gaju, zdravstveni posegi v bolna drevesa, dosaditev manjkajočih lip, ureditev prostora za občasno zbiranje – turistične prireditve, ples na prostem, lokalni sejem in podobno. Za te posege bo potreben ureditveni načrt.

Turistično zanimiva so tudi manjša naselja v dolini z ohranjenim ureditvenim vzorcem. Na športnih igriščih v naselju Videm, zgrajenih za potrebe šole, bomo omogočali tudi rekreativne dejavnosti za prebivalce in obiskovalce doline. Poleg tega je v bližini naselja počitniških hišic zahodno od Vidma predvidena ureditev lokalnega smučišča z manjšo vlečnico.

Energetika

V območju Dobrepoljske doline je potrebno:

Rekonstrukcija daljnovodov bo opravljena na mestu sedanjih tras brez dodatnih posegov na zemljišča.

Kanalizacija

Izdelati je potrebno projekt in izvesti sistem kanalizacijskega omrežja in povezave posameznih naselij na skupni zbiralnik ter urediti čistilno napravo za odpadne vode pri Bruhanji vasi in v Strugah. V manjših in bolj oddaljenih naselijh predvidevamo izgradnjo manjših lokalnih čistilnih naprav.

Odlaganje odpadkov

Zbiranje odpadkov bo organizirano v vseh vaseh v zabojnike, organiziran bo odvoz na centralno medobčinsko odlagališče.

Vsa programska izhodišča se bodo uresničevala v skladu s programi posameznih nosilcev razvoja. Poleg tega pa še:

– ukinila in sanirala se bodo vsa črna odlagališča v občini

– saniralo se bo neustrezno spuščanje odpadnih voda v naseljih Videm in Kompolje

– uredile se bodo javne površine v naselju Videm.

Pokopališče

Pokopališče v Strugah bomo širili proti jugu, vzhodu in zahodu.

Industrija

– Iskra – industrija za avtomatiko – Predstruge

Širjenje tovarne v neposredni bližini sedanjih objektov je omejeno s stanovanjskimi hišami, grobnico padlih borcev in kmetijskimi zemljišči prvega območja. Potrebno bo pripraviti tak ureditveni načrt območja, ki bo omogočal:

– dobro izolacijo pred zunanjimi vplivi – predvsem prahom ter

– dobro izolacijo okolja pred možnimi vplivi iz tovarne

– boljše vklopljanje v ureditveni vzorec naselja.

– Slovenijales – Stolarna Dobrepolje, Podgorica

Današnji obseg zemljišč bo tovarna obdržala tudi v prihodnje. Novogradnje bodo postavljene znotraj tovarniške ograje. Tovarna bo uredila videz z nasaditvijo vegetacijske zavese in drevoreda. Ureditev bo načrtovana v okviru ureditvenega načrta naselja Videm.

– KGP – Kočevje – Proizvodnja tramov Predstruge

Ureditev območja in okolice obrata bo načrtovana z ureditvenim načrtom naselja Predstruge skupaj z ureditvijo obcestnega prostora. Hkrati načrtujemo preselitev dejavnosti v novo obrtno cono, za katero je predviden zazidalni načrt.

Ekstrakcija mineralnih surovin

S kamnolomom v Predstrugah upravlja Komunalno podjetje Ljubljana. V kamnolomu je separacija z letno proizvodnjo ca. 122.000 m3 različnih frakcij drobljene gradbene surovine. Sedanji kamnolom se bo postopno zaprl, prostor pa sprotno saniral. Za delovanje kamnoloma bo določena nova lokacija, zahodno od sedanje, na njej bo postavljeno novo sodobno postrojenje, ki bo delovalo manj moteče za okolje. Dolgoročne potrebe po prostoru so 15–20 ha zemljišča. Širjenje kamnoloma bo zaradi neugodnih vplivov na okolje usmerjeno na način, da se ti vplivi zmanjšajo na najmanjšo možno mero.

Najizrazitejše vplive:

– onesnaževanje zraka – prašni delci,

– hrup,

– neugoden videz okolja – vidne motnje,

– prometna obremenitev ceste Predstruge – Rašica je razen zadnje, mogoče zmanjšati s preusmeritvijo odkopa v sedanjem dnevnem kopu proti zahodu in sprotno sanacijo razgaljenih pobočij. S tem bo omogočena tudi ustrezna reliefna sanacija eksploatacijskega polja potem, ko bo izkoriščanje surovine opuščeno. Ureditveni načrt, ki ga bo pripravil upravljalec kamnoloma, bo poleg načina eksploatacije urejal še:

– položaj drobilcev in separacije na način, da bo onesnaženje s hrupom in prahom okolice, posebej stanovanjskih objektov in delovne organizacije Iskra, zmanjšano na sprejemljivo raven,

– faznost sanacije opuščenih eksploatacijskih polj, vendar na način, da bo upoštevana končna sanirana kontura reliefa,

– ureditev nove dostopne ceste do novega kamnoloma.

Upravljalec kamnoloma bo z Občino Dobrepolje poiskal rešitev za prometne zagate in ekološke probleme v ustrezni odškodnini in dogovorjenem režimu obratovanja.

Razvoj naselij in poselitve

V skladu z DP bo dan poudarek razvoju naselij:

– Videm

Videm je prostorosko in fukcionalno središče doline in ima že sedaj številne središčne funkcije: sedež Občine Dobrepolje, osemletno šolo, matični urad, ambulanto, policijsko pisarno, poštni urad, sedež kmetijske zadruge, župnijski urad, pokopališče, trgovine, gostinski obrat boljše kakovosti, kinodvorano, športna igrišča. V bodoče se bodo središčne funkcije še povečale, predvsem z izboljšanjem njihovih kakovosti in s poudarkom na skrbni ureditvi naselja, z bolj poudarjenim mestnim značajem.

V naselju so dane možnosti širitve stanovanjske zidave predvsem v vzhodnem delu naselja. V naselju se ureja kanalizacija ki bo speljana v skupno čistilno napravo pri Bruhanji vasi.

V naselju se bodo urejale javne površine – trg sredi naselja ter zelene površine.

– Predstruge

Naselje je spričo železniške proge, ki poteka skozi naselje, v preteklosti dobilo značaj proizvodnega območja Dobrepoljske doline. Posledica tega je neugoden videz naselja, ki ni ustrezen glede na položaj naselja ob stopu v dolino. Zemljišča za obrtno dejavnost bodo v bodoče v novi obrtni coni. V naselju bo s tem omogočena zidava stanovanjskih objektov. Urediti je potrebno tudi center naselja in predvideti otroško igrišče. Potrebno je urediti tudi območje okolice železniške postaje ter opuščenega kamnoloma in apnenice.

– Kompolje

Po velikosti drugo naselje v občini z nekaterimi središčnimi funkcijami, potrebuje ureditev posameznih njegovih delov slabšega videza ter ustrezno predstavitev zanimivega ureditvenega vzorca naselja. Naselje se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji.

– Pri Cerkvi -Struge

Naselje predstavlja enega pomembnejših centrov v občini. Naselju je potrebno glede na njegov položaj zagotoviti dovolj možnosti za širitev. Obstoječi del se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji, deli namenjeni širitvi pa z zazidalnimi načrti.

– Ostala naselja v dolini

Razvoj drugih naselij omejujejo ureditvena območja, ki hkrati razmejujejo pozidljiva zemljišča od kmetijskih ali gozdnih zemljišč. V vseh naseljih, ki imajo opredeljena ureditvena območja, so možne novogradnje v obsegu dolgoročno ocenjenih potreb po njih. Za vsa naselja je opredeljena raven komunalne infrastrukturne opremljenosti:

– priključek na vodovodno omrežje,

– priključek na zbiralnik odpadnih vod,

– priključek na električno omrežje,

– priključek na telefonsko omrežje,

– urejeno odvažanje odpadkov na osrednje medobčinsko odlagališče komunalnih odpadkov,

– oskrbovanje drugih javnih površin iz sredstev za komunalno urejanje.

Tako novogradnja, kot prenove obstoječih objektov, se morajo izvajati v skladu z naslednjimi smernicami:

– objekti morajo ohranjati lokalno arh. tipiko ter okvire tipičnih vaških gabaritov, kot so opredeljeni v analizi možnosti dolgoročnega razvoja,

– položaj objektov se mora podrediti zazidalni strukturi naselja, ki je opredeljena z zasnovo ureditve naselij,

– sprememba gospodarskih objektov v stanovanjske je mogoča le znotraj ureditvenih območij naselij.

Obnovo kmetij, kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov je potrebno usmerjati v obrobja, vendar znotraj ureditvenih območij naselij. Komasacijski načrti morajo pri delitvi zemljišč upoštevati položaj posamezne kmetije ter njenih gospodarskih objektov. Novogradnja stanovanjskih zgradb in hlevov izven ureditvenih območij naselij ni dovoljena. Izven ureditvenih območij posameznih vasi tudi ni dovoljena nikakršna gradnja drugih objektov, kot čebelnjaki, lope, skednji, kozolci itd. Novogradnjam in prenovljenim objektom lastnik ureja okolje na način, ki je značilen za dosedanje vaške ureditve.

– Območja počitniških hišic

Gradnja počitniških hišic je omejena na dva območja:

– v ureditvenem območju Kračice zahodno od Vidma,

– v ureditvenem območju Gregorovce-Pekel, vzhodno od Hočevja, kamor bomo usmerjali največji delež tovrstne gradnje.

Počitniške hišice graditelji postavijo tako, da:

– kar najmanj spreminjajo naravni relief ter

– spoštujejo lokalno arhitekturno tipiko,

– graditelji ne smejo zasipati naravnih vrtač,

– graditelji morajo upoštevati veliko vidno izpostavljenost območij in zato uporabljati materiale in barvne tone, ki se vidno utapljajo v barvo sosednjega gozda in travnikov, kar velja še posebej za območje Kračice,

– ob počitniški hišici sme graditelj zasaditi samo sadno drevje ali neutilitarno gozdno drevje, ki je lokalno značilno.

Največje dovoljene dimenzije objektov so:

– tlorisna površina 60 m2

– višina do slemena strehe 6 m.

Varstvo naravne in kulturne dediščine ter drugih kakovosti v prostoru

Vsi objekti in območja naravne in kulturne dediščine, ki so predlagani v varovanje, se s tem planskim dokumentom varujejo. Pogoje in režim varovanja opredeli poseben odlok, ki ga sprejme občinski svet. Pogoji gospodarjenja ter drugih posegov v gozdove s posebnim namenom opredeli poseben odlok, ki ga sprejme občinski svet.

Kmetijska zemljišča prvega območja so trajno namenjena kmetijski pridelavi in se smejo uporabljati izključno zanjo.

Sprejeti odloki o varovanju naravne in kulturne dediščine ter smernice, ki jih opredeljuje krajinska zasnova dobrepoljske doline so obvezno izhodišče za vse načrtovalne dokumente, preko katerih se krajinska zasnova uresničuje.

Varstvo in izboljšanje okolja

Varstvo in izboljšanje okolja zagotavlja dosledno izvajanje načrtovanih opredelitev tega dokumenta, spoštovanje opredelitev:

– zasnove namenske rabe prostora,

– zasnove krajinskih ureditev ter

– smernic za razvoj dejavnosti v prostoru.

Analiza ranljivosti posameznih sistemov okolja, ki so izdelane v okviru analize možnosti dolgoročnega razvoja, je potrebno upoštevati kot smernice za razvoj dejavnosti v prostoru in jih ustrezne službe, ki dajejo soglasja k razvojnim posegom v prostor, ustrezno uporabljajo.

Opredelitve za uresničitev krajinske zasnove

Posamezna območja bomo urejali s prostorskimi izvedbenimi načrti:

– posamezne dele naselja Predstruge,

– posamezne dele naselja Cesta,

– lipov gaj in posamezne dele naselja v Zdenski vasi,

– posamezne dele naselja Videm,

– posamezne dele naselja Mala vas,

– posamezne dele naselja Zagorica,

– posamezne dele naselja Kompolje,

– območja kmetijskih melioracij.

– posamezne dele naselja Pri cerkvi in Lipa.

Ostala območja, ureditvena območja naselij ali njihove posamezne dele bomo urejali s prostorsko ureditvenimi pogoji.

III. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV

Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije so v celoti upoštevana in prikazana v kartografskem delu. Ravno tako so opredeljena občinska obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi srednjeročnih planov občine.

IV. URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA

4.1 Program raziskav, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje plana

Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana bodo srednjeročni družbeni plani občine in nosilcev planiranja, ki bodo upoštevali vsebinske usmeritve ter konkretizirali dolgoročne razvojne cilje in naloge določene s tem planom.

Občina mora za izvajanje planov sprejeti:

– potrebne prostorske izvedbene akte,

– dopolniti odloke o varovanih območjih,

– zaostriti nadzor nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov in izboljšati učinkovitost inšpekcijskih služb, poostriti kaznovalno politiko,

– občina in ostale pristojne institucije zagotovijo stimulativne ukrepe za izvrševanje s planom zastavljene – predvsem prostorske politike.

Naloge, ki so potrebne za oblikovanje dokončnih rešitev, za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana, so izpostavljene v posameznih poglavjih tega plana.

V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo:

– agrokarte za celotno območje občine (Upravna enota),

– študije o smotrni faznosti pridobivanja mineralnih agregatov (uporabniki).

V zvezi z zavarovanjem in izboljšanjem vrednost okolja bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo:

– študije odvoza in odlaganja odpadkov za območje celotne občine ter zbiranje in odvažanje sekundarnih surovin (Javno komunalno podjetje Grosuplje, Občina Dobrepolje)

– katastra virov onesnaževanja zraka in vode ter sanacijskih programov (Občinska uprava občine Dobrepolje),

– opredelitev varstvenih območij za pomembnejšo naravno in kulturno dediščino ter smernic za posege v tem prostoru, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitev spomenikov izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (LRZVNKD, Občinski svet občine Dobrepolje).

Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo:

– pravočasno opredelili nadomestna kmetijska zemljišča (Občina Dobrepolje),

– uskladili sistem financiranja izgradnje in delovanja komunalnega omrežja in naprav (Občinska uprava občine Dobrepolje, JKP Grosuplje),

– analizirali možnosti zajemanja zemljiške rente (Občinska uprava občine Dobrepolje),

– določili način obračunavanja komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v različnih tipih naselij (Občinska uprava občine Dobrepolje, JKP Grosuplje),

– organizirano pristopili k sistematičnem urejanju obrtne cone v Predstrugah ter k pridobivanju investitorjev (Občinska uprava občine Dobrepolje).

Glavne naloge, vezane na urejanje prostora so:

– priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom (Območni geodetski upravi Grosuplje in Kočevje),

– priprava dodatnih strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno s programom Občinskega sveta občine Dobrepolje,

– razvoj informacijskega sistema (evidence in spremljanje uresničevanja plana) (Občinska uprava občine Dobrepolje),

– organizacija strokovnih služb s področja urejanja prostora (OS Dobrepolje).

4.2. Merila, načela in pogoji za urejanje prostora

Osnovni pogoj za učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska dokumentacija, zato bomo zagotovili:

– obnovo upravno davčnega dela zemljiškega katastra ter revizijo vrst rabe in katastrske klasifikacije,

– reambulacijo temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilu 1:5000 in 1:10000,

– ciklično aerosnemanje,

– postavitev točk navezovalne mreže in sanacijo točk njižjih redov,

– evidence: prostorski del zemljiškega katastra, register prostorskih enot, evidenca stavbnih zemljišč, evidence za potrebe urejanja prostora.

Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih moramo upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov.

V procesu kontinuiranega planiranja sprejemamo tudi obveznost in pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije.

Usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občine.

Pri urejanju pretežno ruralnih območij in naselij v njih bomo – skladno z dolgoročno zasnovo poselitve, namenske rabe in usmeritev razvoja v posameznih krajinskih območjih – upoštevali naslednja temeljna načela in merila:

– aktivirali bomo vse primarne proizvodne potenciale ter selektivno vnašali neagrarne funkcije,

– razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne ugraditve v krajino; opredeliti moramo podrobna merila za povezovanje in razmejevanje mejnih struktur,

– strokovna podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v posameznem kulturno-krajinskem sistemu mora biti agrokarta, ki mora opredeliti tudi poselitveni potencial prostora glede na njegovo primarno funkcijo,

– razvoj naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke značilnosti kulturnokrajinskih sistemov in samih naselij.

Za urejanje naselij z značilno enotno morfološko strukturo veljajo zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora naslednja okvirna merila in načela:

– pri razvoju vseh vasi (gručasta, vrstna, obcestna zasnova) je poudarek na ohranitvi morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji naselja,

– v primeru programske diferenciacije naselja moramo zagotoviti nemoten razvoj kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne površine od novih urbanih,

– v vrstnih vaseh je mogoča rekonstrukcija posameznih kmetij. Nadomestni objekti kmetijskih gospodarstev morajo slediti morfološkemu vzorcu naselja. Nedopustna je gradnja novih nekmetijskih objektov na zavrtnicah kmetij,

– za nekmečke prebivalce moramo zagotoviti lokacije na zunanjem robu naselja, vendar tako, da ne posegamo v najboljša kmetijska zemljišča in tako, da ne kvarimo vaške tipike,

– obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in komunalni sanaciji. Preprečiti moramo nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih naselij.

Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in načela:

– opredeliti moramo homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne planske celote) in določiti režime za njihovo urejanje,

– z ureditvenimi načrti (z elementi dolgoročnega razvoja) bodo opredeljeni stiki med posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno strukturo. Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine,

– za vsako homogeno območje znotraj naselij moramo definirati nadaljnji razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in načela. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi, postopnostjo izgradnje in lastniško problematiko bomo določili načine urejanja teh območij s prostorskimi izvedbenimi akti.

Podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij glede na njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju naselij pa bodo opredeljene v srednjeročnem planu Občine Dobrepolje.

5. člen

Srednjeročni plan Občine Dobrepolje za obdobje 1996–2000 se spremeni in dopolni tako, da glasi:

Srednjeročni plan Občine Dobrepolje za obdobje 1997–2000

I. UVOD

Srednjeročni plan Občine Dobrepolje za obdobje 1996 do 2000 temelji na dolgoročnem planu Občine Dobrepolje do leta 2000 ter na ocenjenih možnostih in pogojih družbenoekonomskega razvoja v občini. Podlaga za oblikovanje srednjeročnega plana so prav tako razvojne usmeritve oziroma predvideni pogoji nadaljnjega prostorskega razvoja, ki so opredeljeni v srednjeročnem planu Republike Slovenije.

1.1. Prebivalstvo in zaposlovanje

Počasna rast prebivalstva, demografska ogroženost v preteklih letih je in še bo povzročila vrsto problemov, predvsem na socialnem področju, kjer je najbolj opazno zaostajanje standarda na področju družbenih dejavnosti kot tudi na področju komunalne infrastrukture. V tem srednjeročnem obdobju predvidevamo ustavitev padanja rasti prebivalstva in njegovo ustalitev ali tudi skromno rast.

Razporeditev prebivalcev po območjih v občini bo enakomernejša kot doslej. V naseljih, kjer se je število prebivalcev precej zmanjšalo, bomo morali ta trend zaustaviti, predvsem z ukrepi za izboljšanje družbenega standarda ter zagotovitvijo delovnih mest v lokalnih središčih.

1.2. Razvoj družbenih dejavnosti

Ker je bil razvoj družbenih dejavnosti v preteklem srednjeročnem obdobju v zaostrenih gospodarskih razmerah močno okrnjen, jim bomo v tem planskem obdobju posvetili posebno skrb. Skrbeli bomo za izboljšanje kakovosti storitev v posameznih dejavnostih ter za dvig strokovne ravni zaposlenih. Še nadalje bomo uveljavljali enakomerno dostopnost dobrin in storitev družbenih dejavnosti za občane občine. Pri tem bomo dali prednost tistim krajem v občini, ki najbolj zaostajajo.

Ustrezne prostorske zmogljivosti in izvajanje programov družbenih dejavnosti bomo zagotavljali z načrtnim vzdrževanjem ter obnavljanjem že obstoječih objektov.

Zdravstvo in socialno varstvo

Na področju zdravstvenega varstva v Občini Dobrepolje zasledovali naslednje cilje:

– boljše zdravstveno stanje prebivalstva z zmanjševanjem obolevnosti,

– učinkovitejše, boljše in dostopnejše zlasti osnovno zdravstveno varstvo z zagotovitvijo primerne zdravstvene mreže in zobozdravstvene mreže,

– omogočili odprtje lekarne v občini.

Gornji cilji bodo doseženi z uresničevanjem prednostnih nalog, ki so:

– širitev zdravstveno vzgojne dejavnosti,

– večanje obsega preventivnih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja, rakastih obolenj in zobne gnilobe.

Otroško varstvo

S tem srednjeročnim planom določamo temeljne cilje razvoja otroškega varstva kot so postopno izenačevanje pogojev za razvoj in življenje vseh predšolskih otrok, pospešeno izgradnjo osrednjega občinskega vrtca, ter dopolnjevanje institucionalnih oblik dela z dodatnimi programi za vse otroke.

Osnovno šolstvo

Osrednja skrb bo namenjena izvajanju zagotovljenega programa z uveljavljanjem dela in življenja osnovne šole. Sprememba šolskih okolišev se ne predvideva. Sistem prevozov učencev je potrebno izboljšati tako, da bo vsak učenec imel možnost prevoza in možnost sodelovati v interesnih dejavnostih. Sicer pa bodo šole v tem obdobju izvajale več interesnih dejavnosti tehničnega in kmetijskega področja.

Med večje investicije na tem poročju predvidevamo v tem srednjeročnem obdobju razširitev osnovne šole na Vidmu. Poleg tega bomo v tem planskem obdobju skrbeli za modernizacijo opreme in učil, ki so za sodobni pouk potrebna. Sem spada tudi modernizacija učilnic za naravoslovne predmete in tehnično vzgojo, katere bomo uredili v vseh popolnih osemletkah.

Kultura

Na področju kulture bo dan glavni poudarek razvoju tistih dejavnosti, ki nudijo kulturne dobrine večjemu številu občanov in omogočajo njihovo aktivno udeležbo. Zato bomo v programu dela na področju kulture prednostno obravnavali naloge za razvoj knjižničarstva, krepitev in razvoj ljubiteljske dejavnosti v kulturnih društvih in ukrepe za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Pospešili bomo čimbolj skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini, ter povečali dostopnost kulturnih dobrin občanov z boljšo izrabo obstoječih kulturnih prostorov in izgradnjo novih.

Spomeniki na katerih se bo izvajalo varstvo v obdobju 1996–2000:

– Zdenska vas, p.c. sv. Antona Padovanskega, UA; n, planska faza: C1

– Zdenska vas, jedro / vaško, U; n, planska faza: C1

Telesna kultura

Bolj kot do sedaj bomo morali izenačevati pogoje otrokom za aktivnosti v telesni kulturi. Primanjkljaj čutijo otroci, ki niso vključeni v vrtec, mladina, ki nima ustreznih objektov, predvsem v manjših vaseh in šolah, kjer še nimajo izenačenih minimalnih pogojev z ostalimi učenci znotraj naše občine.

Šport mladih v inačici množičnosti pa naj bi se odrazil v športni rekreativni dejavnosti odraslih. Zatorej lahko pričakujemo nadaljnji porast in kvaliteto v športni rekreaciji v toliko večji meri, kolikor bo boljši pristop do mladih v društvih in šolah pri interesnih dejavnostih in telesni vzgoji. Za športno rekreativno dejavnost bomo skušali interesentom zagotoviti obstoječe in nove športne prostore in površine za vadbo; s prednostjo tistih rekreacijskih skupin, kjer je število aktivnih v vadbeni skupini večje.

1.3. Oskrbne in storitvene dejavnosti

Osnovna naloga trgovine je stabilna, kvalitetna in dobro dostopna preskrba prebivalstva. Razvoj trgovine bo temljil na privatni pobudi in na zahtevah trga, racionalizaciji in modernizaciji poslovanja ter kadrovski usposobljenosti.

Razvoj turizma v občini bomo gradili na osnovi naravnih danosti s krajinsko pestrostjo, bogate kulturne dediščine, bližine Ljubljane, z rekreacijskim povpraševanjem ter tranzitnega pomena občine. Nosilci razvoja turizma in gostinstva v občini se morajo povezati z večjimi turističnimi organizacijami ter proučiti možnost otvoritve turistične poslovalnice v občini Dobrepolje, ki bo obiskovalcem (izletnikom in turistom) nudila vse informacije glede kakovosti gostinskih uslug in možnosti obiskov naravnih in kulturnih znamenitosti v Občini Dobrepolje. V gostinski dejavnosti bodo posebno skrb namenili zlasti kvaliteti gostinskih storitev in pestri ponudbi. V zasebnem gostinstvu bomo pri odpiranju novih in boljšem izkoriščanju obstoječih lokalov poiskali možnosti stimuliranja kvalitetnejše gostinske in turistične ponudbe.

Drobno gospodarstvo in obrtne dejavnosti imajo pomembno vlogo tako z vidika prestrukturiranja in racionalizacije gospodarstva kot tudi možnosti večjega zaposlovanja. Pospeševali bomo razvoj drobnega gospodarstva. Ustanavljanje enot drobnega gospodarstva in obrtne dejavnosti bomo podprli, še podebej tiste dejavnosti, ki so ekološko nesporne in ki zagotavljajajo nova delovna mesta.

1.4. Komunalna, vodnogospodarska in energetska infrastruktura

Zaradi zoženih materialnih možnosti se opredeljujemo za selektivno politiko usmerjanja izgradnje prednostnih objektov komunalne in energetske infrastrukture.

Spodbujali bomo racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi (predvsem z dodatno toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov). Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne.

Komunalno gospodarstvo

Za zagotavljanje skupnih potreb in interesov za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav bodo uporabniki in izvajalci zagotavljali sredstva na sledeče načine:

– uresničevali bomo politiko cen komunalnih storitev,

– zaradi povečanja obsega komunalnih dejavnosti in s tem komunalnih uslug ter izboljšanja vzdrževanja na obstoječih sistemih se bodo upravljalci komunalnih dejavnosti ustreznejše organizirali,

– za razširitev kanalizacijskega omrežja bomo zagotovili investicije za izgradnjo kanalizacije v Občini Dobrepolje, skupaj s čistilnimi napravami,

– sanirali bomo vodovod in zamenjali dotrajana omrežja na območju občine,

– z odlokom bomo zaščitili obstoječe in potencialne vire pitne vode in določili njihove varstvene pasove,

– nevarne in strupene odpadke bodo organizacije in obrtniki, ki jih proizvajajo, odlagali na za to predvideni skupni deponiji v ljubljanski regiji; do njene usposobitve pa jih bodo skladiščili v skladu s sprejetimi pravilniki.

Toplotna oskrba

Proučili bomo možnost organizirane oskrbe območja Občine Dobrepolje s toplotno energijo.

Oskrba z električno energijo

Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema Republike Slovenije. Na območju občine se bodo popolnile lokalne transformatorske postaje, za katere je potrebno predvideti prosto lokacijo na koncu daljnovodnih koridorjev. Lokacija mora biti čim bliže eventualnim bodočim porabnikom ter normalno dostopna z vozili.

V planu za vsako naselje je potrebno rezervirati koridor širine 30m za izgradnjo 20kV nadzemnih napajalnih elektroenergetskih vodov.

Za posamezne objekte, kateri potrebujejo večjo priključno moč (obrtna cona, žaga, večje delavnice...) je potrebno predvideti koridor 20kV daljnovoda s pripadajočo transformatorsko postajo.

1.5. Prometna infrastruktura

Vzdrževanje cest je dejavnost posebnega družbenega pomena. Zagotovitev uspešnega vzdrževanja omrežja cest na območju Občine Dobrepolje je naloga, ki je nujna za normalen razvoj in ohranitev poseljenosti. Obnovljene ali rekonstruirane in asfaltirane bodo vse krajevne in lokalne ceste v občini.

Rekonstrukcija ceste pomeni razširitev ceste – oziroma razširitev vključno s položitvijo asfalta. Obnovitev in ojačitev ceste (večja vzdrževalna dela) pa pomeni zamenjavo tamponske podlage ceste z naravnim tamponom, oziroma navedena zamenjava tampona vključno z obnovitvijo asfalta.

Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov, ki se nahajajo v varovalnem pasu državnih cest ne bodo priznane odškodninske zahteve zaradi hrupa, tresenja in podobno.

1.6. Telekomunikacije

V naslednjih letih bomo storili vse, da bo telefonski priključek dosegljiv vsakemu občanu na celotnem območju občine. V sodelovanju s krajevnimi odbori (sofinanciranje) bodo v skladu s kapacitetami telefonskih central razpeljali telefonsko omrežje v vasi in naselke, kjer so potrebe in interes največji. Zato bo potrebno izdelati projekt TK in projekt razširitve oziroma zgraditve nove centrale.

Pri posegih v prostor, kjer je TK omrežje že zgrajeno je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije.

Do leta 2000 je planirana ATC Krka, ki sega tudi na področje občine do naselja Hočevje z okolico.

1.7. Stanovanjsko gospodarstvo

V Občini Dobrepolje bomo izvajali predvsem individualno stanovanjsko gradnjo glede na izkazani interes in potrebe. Pri gospodarjenju s stanovanjskim skladom bomo skrbeli, da bodo izpolnjeni minimalni tehnični in drugi normativi in standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš.

1.8. Stavbno zemljiško gospodarstvo

Za stanovanjsko gradnjo, gradnjo proizvodnih, oskrbnih in infrastrukturnih objektov bomo zagotovili potrebna nova stavbna zemljišča. Pridobivali in urejali jih bomo na podlagi sprejetih zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtov. Pridobili bomo tudi del zemljišč, ki bodo potrebna za gradnjo po letu 2000. Območja stavbnih zemljišč so opredeljena v prostorskih vidikih tega plana.

II. CILJI IN USMERITVE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA IN VARSTVOM OKOLJA

2.1. Temeljni cilji razvoja v prostoru

Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:

– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,

– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,

– varovanje in izboljšanje človekovega okolja. Dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, bo osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.

Sprejeta zasnova poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in za širitev sedanjih zmogljivosti:

– Razvoj naselij bomo usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem planu. Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so delno komunalno že opremljena.

– Zagotovili bomo hitrejši razvoj lokalnih središč vseh stopenj v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja. V teh naseljih bomo z načrtnim usmerjanjem stanovanj in novih dejavnosti postopoma zagotovili višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč.

– Osnovni pogoj za uresničevanje planiranega razvoja v pretežno urbanih naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter preprečevanje neusmerjenega prometa z zemljišči.

– Trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike.

– V ruralnih in pretežno ruralnih naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev.

– Zagotovitev poseljenosti v manj dostopnih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja.

Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom.

Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč bomo dosledno upoštevali usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših občinskih interesov pred vaškimi:

– Varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih območij tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja.

– Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.

– Črpanje kamnitih agregatov moramo omejiti samo na nov urejen kamnolom, pri opredelitvi lokacije in načina črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravne in kulturne dediščine. Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.

– Naravno in kulturno dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora. Pri tem moramo preseči današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezati interese družbenega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju.

– Naravne razmere s krajinsko pestrostjo in bogato dediščino moramo bolje izkoristiti pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in širšega zaledja.

Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:

– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,

– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,

– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja,

– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,

– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,

– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaževanje,

– varstvo okolja in izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del ravnanja organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev, pri delu in v prostem času.

Na podlagi določil dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog.

– Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.

Pri urejanju naselij bo v obdobju 1996–2000 poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju pretežno pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.

– Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov moramo zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: gradnji cest, hidromelioracijam, gradnji počitniških objektov, črpanju kamnitih agregatov, urejanju odlagališč odpadkov.

2.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora

Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1996–2000 temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana (glej kartografski del plana in pripadajočo kartografsko dokumentacijo).

Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah, planskih celotah in ureditvenih območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski dokumentaciji. H kartografski dokumentaciji srednjeročnega plana sodijo tudi strokovne osnove izdelane v merilu 1:2500 za planske celote I., II. in III:, ki vsebujejo podrobnejše opredelitve za urejanje posameznih naselij.

PLANSKA CELOTA I.

PLANSKA CELOTA II.

PLANSKA CELOTA III.

PLANSKA CELOTA IV.

PLANSKA CELOTA V.

Stanovanjska gradnja

Gradnja stanovanj, ki bo v Občini Dobrepolje predvsem individualna, se bo vršila predvsem znotraj ureditvenih območij naselij (seznam naselij in načine urejanja glej v tabeli zgoraj). Površine v ureditvenih območjih teh naselij zadoščajo tudi za potrebe po letu 2000.

Izven ureditvenih območij naselij je možna le dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov namenjenih za lastne potrebe prebivalcev, v območjih, ki so označeni kot razpršena gradnja. Ta območja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Možna je tudi prenova, obnova, prezidava in dozidava objektov, ki je v skladu z obstoječo tipologijo objektov v tem območju in širšem prostoru.

V območja stavbnih zemljišč so vključena tudi zemIjišča z gospodarskimi objekti. Novogradnja stanovanjskih objektov na teh zemljiščih ob robovih in izven ureditvenih območij naselij je mogoča le izjemoma na podlagi predhodne strokovne presoje.

Centralne dejavnosti

Prednostna naloga v zvezi s prostorsko organizacijo teh dejavnosti je v tem planskem obdobju rezervacija primernih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti pred nesmotrno pozidavo. To bomo zagotovili s pravočasno pripravo in sprejemom prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo upoštevali razvojne potrebe tudi po letu 2000.

Tako na Vidmu načrtujemo širitev šolskega prostora in sicer kot dopolnitev k obstoječi strukturi s širitvijo šolskih prostorov na sosednje parcele.

V vseh večjih vaseh bomo skladno z izraženimi interesi in potrebami zagotovili primerne površine za razvoj storitvene in uslužnostne obrti. Lokacije za te dejavnosti bomo zagotovili predvsem v centralnih območjih naselij, delno pa v novi obrtni coni med Ponikvami in Predstrugami, za katero je potrebno izdelati zazidalni načrt, ki bo opredeljeval tudi gradnjo teh objektov.

Proizvodne in servisne dejavnosti

Razvoj proizvodnih dejavnosti bo v obdobju 1996–2000 usmerjen predvsem v širitev in tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih organizacij in sicer pretežno na sedanjih zemljiščih delovnih organizacij (glej kartografsko dokumetacijo in strokovne osnove v merilu 1:2500).

V obdobju do leta 2000 bomo zagotovili za prostorski razvoj proizvodnih dejavnosti stavbna zemljišča in določili pogoje za urejanje sedanjih stavbnih zemljišč.

Nove, danes še neznane investicije bomo usmerjali predvsem v novi obrtni coni med Ponikvami in Predstrugami ter pri Strugah.

Počitniška naselja

Za gradnjo počitniških objektov so v občini predvidena dve ureditveni območji, ki so: Kračice, in Gregorovce-Pekel (glej kartografsko dokumetacijo in tabelo zgoraj). Drugih območij za gradnjo počitniških hiš ne bomo odpirali.

Prometne in komunalne dejavnosti

Prometne dejavnosti

Do leta 2000 bomo zagotovili stavbna zemljišča in potrebno dokumentacijo za izboljšanje občinske cestne mreže. Pri načrtovanju in urejanju naselij bomo posvetili posebno pozornost ureditvi primernih dostopnih poti in cest.

Komunalne dejavnosti

Do leta 2000 bomo zagotovili stavbna zemljišča in potrebno dokumentaciio za razširitev pokopališča v Strugah (glej tabelo zgoraj) in pripravili načrte za ureditev vaških centrov.

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo. Na območju varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna kanalizacija. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov za navedeno območje in navodila za izgradnjo gnojišč in greznic.

V vseh naseljih je potrebno forsirati izgradnjo ločene kanalizacije. Sanitarne odplake je potrebno speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere kot to zahteva sanitarna inšpekcija. Kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določena odlagališča.

Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olja v meteorno kanalizacijsko omrežje, ponikalnico ali naravni vodotok.

Meteorne vode z zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikalnice oziroma naravne recipiente (odprte jarke).

Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko to v celoti prestreže.

Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. Za trde odpadke (ki niso strupeni) je dovoljeno odlaganje le na deponijah, ki so za to posebno urejene.

Zaradi občutljivega kraškega območja bo posebej predpisana dovoljena uporaba gnojil (herbicidov, pesticidov) na kmetijskih intenzivnih površinah.

Vodnogospodarske ureditve

Za načrtovane vodnogospodarske ureditve bomo v obdobju do leta 2000 zagotovili predvsem prostorske pogoje za obnovo in sanacijo dotrajanih ali poškodovanih objektov in naprav.

Vsi vodotoki in hudourniki ter njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostnosti) območja predstavljajo prostor varovalnega režima. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje odnosno soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodnogospodarstvo. V ta zaščiteni prostor je potrebno vključiti tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenje občanov.

Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je potrebno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati vse do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti iste brez škode za dolvodne obrežne lastnike (prebivalci, naselja).

Pred izdelavo zazidalnih načrtov za dele ureditvenega območja si mora investitor pridobiti elaborat poplavne in hudourniške ogroženosti območja. Ta elaborat je sestavni del zazidalnega načrta območja.

Kmetijske in gozdne površine

Kmetijske površine

Za večjo kmetijsko proizvodnjo bomo določili pogoje za izvedbo agromelioracij na območju Strug. Območje agromelioracij prostorsko še ni proučeno, zato je pri načrtovanju le-teh potrebno predhodno preveriti omejitve v prostoru (varovalni pasovi vodnih virov, kulturne – predvsem arheološke in naravne dediščine ter druge prostorske planske odločitve). Na vseh kmetijskih zemljiščih 1. in 2. kmetijske cone v občini so možne in dopustne zemljiške operacije (agromelioracije, komasacije), če se s tem strinjajo lastniki zemljišč v skladu s pozitivno zakonodajo.

V letih 1996-2000 bomo zaustavili trend zaraščanja kmetijskih zemljišč in jih, kjer je le mogoče ponovno vključili v kmetijsko dejavnost.

Gozdne površine

Gospodarske gozdove bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov.

Upoštevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu. Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo, bo Zavod za gozdove pripravil programe za vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.

Gradnja novih gozdnih cest je prikazana v grafičnem delu DP v M 1 : 25000

Območja za pridobivanje mineralnih surovin

Pridobivanje dolomitnih in apnenčastih agregatov bomo zagotovili na podlagi izdelanih izvedbenih aktov na novem območju pri naselju Predstruge (način urejanja glej v kartografsko dokumentacijo in tabelo zgoraj).

Za obstoječi kamnolom predlagamo postopno ukinitev, ki mora biti v skladu s prostorskimi izvedbenimi načrti, do katerih se mora opredeliti tudi LRZVNKD.

2.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora

Izdelava prostorskih planskih in izvedbenih aktov

V obdobju do leta 2000 bomo dopolnili prostorske planske akte in izvedbene akte. Prostorski izvedbeni akti so:

– Prostorski izvedbeni načrti PIN, zazidalni načrt ZN, Ureditveni načrt UrN, Lokacijski načrt LN.

– Prostorski ureditveni pogoji PUP za celotno obdobje občine v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Kot dopolnitev dolgoročnega plana občine in podlago na pripravo prostorskih izvedbenih aktov bomo zagotovili izdelavo krajinske zasnove dobrepoljske in struške doline.

Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor.

PIN, ki se bodo izdelali in sprejeli v tem planskem obdobju, so prikazani v tabeli na straneh 28 in 29 tega dokumenta. Prikazani so tudi PIN, ki bodo v tem obdobju izdelani zaradi pravočasne priprave zemljišč za posege v prostor po letu 2000 (opredeljeni kot II. faza izvedbe).

Dinamika in zaporednosti izdelave PIN bo opredeljena v programu, ki ga sprejme OS Dobrepolje. V programu se bo določil tudi obseg in dinamika priprave geodetskih in drugih podlag in način financiranja izdelave PIN.

Za celotno območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere se ne bodo izdelali PIN oziroma se bodo izdelali v kasnejši fazi, bomo zagotovili pripravo in sprejem PUP. PUP se bodo izdelovali in sprejemali postopoma za zaključena območja – planske celote. Tudi ta območja so prikazana v tabeli na straneh 28 in 29 tega dokumenta.

Do sprejetja posameznih PUP veljajo za urejanje naselij in območij določila urbanističnega reda Občine Grosuplje, za območje Dobrepolja in Občine Kočevje za območje Strug, razen v elementih, ki niso v skladu z DDP in SDP.

PUP bodo izdelani in sprejeti namesto urbanističnega reda Občine Grosuplje, oziroma Občine Kočevje, za vse štiri planske celote v Občini Dobrepolje. V posameznih planskih celotah bomo pri urejanju prostora upoštevali organizacijo dejavnosti, namensko rabo površin in varovanja območja kot obvezna izhodišča, opredeljene z DDP ter dodatno konkretne naloge pri urejanju prostora v obdobju 1996–2000.

Usmeritve za urejanje naselij različnih tipov so opredeljene v dolgoročnem planu in se upoštevajo kot obvezno izhodišče pri pripravi PUP.

Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (PIA)

Pri pripravi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve:

– Podrobno bomo razčlenili namensko rabo skladno s planirano organizacijo dejavnosti v posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in naprave širšega družbenega pomena, ki se bodo gradili v kasnejših fazah;

– Izboljšali bomo sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom;

– Zmanjšali bomo komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati;

– Upoštevali bomo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah v teh območjih;

– Upoštevali bomo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov;

– Pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje dediščine;

– Prednostno bomo pripravili načrte sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v varovanih območjih;

– Pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bomo urejevalsko pozornost enakovredno posvečali urbanim in ruralnim naseljem;

– Pri urejanju krajine bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja;

– Za vse peskokope in kamnolome se izdelajo ureditveni načrti; sanacija se izvaja sočasno z eksploatacijo;

– Ureditveni načrti in sprotna sanacija se izvaja na vseh odlagališčih;

– Vsi melioracijski posegi se pred pripravo tehničnega načrta kompleksno ovrednotijo iz krajinskega in ekološkega vidika; skladno z ugotovljeno problematiko se izdela UrN ali PUP na podlagi celovitih strokovnih usmeritev;

– Pri urejanju vodotokov je uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in vsaj delno ohranjanje vegetacije;

– Oblikovalsko pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik);

– Preverili bomo vse obremenitve okolja (sedanje in pričakovane) ter načrtovali njihovo sanacijo;

Preverili bomo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin ter vključili v PIA določila v zvezi z gradnjo tehničnimi in obrambno zaščitnimi ukrepi na obravnavanem območju. Izdelava prostorskih izvedbenih aktov mora biti tudi v skladu z usmeritvami, ki jih poda pristojna varstvena služba LRZVNKD k vsakemu aktu posebej, v obliki posebnih strokovnih podlag. Obstoječi elaborat (Strokovne podlage s področja varstva naravne in kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje), ki so ga izdelali na LRZVNKD julija 1997 je v celoti vključen v prostorsko plansko dokumentacijo občine kot del posebnih strokovnih podlag.

Geodetska dela

Geodetska dela in prostorske evidence so sestavni del urbanističnega in prostorskega načrtovanja. V skupnem programu občine, upravne enote in republike bodo pričete in v pretežni meri opravljene naslednje naloge:

– revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije,

– nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra,

– dopolnitev registra območij teritorialnih enot,

– nastavitev evidence stavbnih zemljišč,

– nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora.

Geodetska uprava bo z ustrezno organizacijo zagotovila tudi redno vzdrževanje naštetih geodetskih evidenc. Geodetska uprava bo skupaj s posameznimi naročniki izdelave prostorskih izvedbenih aktov (zazidalnih in drugih načrtov) pravočasno zagotavljala izdelavo ustreznih podlag v merilu 1:1000 in 1:500.

2.4. Programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova

Skladno z zakonom o urejanju prostora so sestavni deli srednjeročnih planov tudi programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova. Dopuščena je možnost, da občinski sveti sprejmejo programske zasnove naknadno, po istem postopku kot družbeni plan. V tem poglavju obravnavamo zato le znane elemente programskih zasnov, ki jih je mogoče dopolniti na podlagi priprave dodatnih strokovnih podlag.

PLANSKA CELOTA I.

Program:

– dopolnitev in izboljšava programa centralnih dejavnosti, predvsem osnovne preskrbe,

– stanovanjska gradnja, predvsem zgostitev obstoječih struktur,

– ureditev trga v naselju,

– ohranitev kmetijske kot prevladujoče funkcije v naselju,

– razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti,

– nadaljnji razvoj Delavsko varstvenega zavoda,

– ohranjanje in vzpostavitev zaključenih, kvalitetno oblikovanih ambientov.

Program:

– razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti za potrebe celotne občine,

– komunalna ureditev območja,

– oredelitev načina zazidave.

PLANSKA CELOTA II.

Program:

– razvoj mešanih obrtno stanovanjskih dejavnosti,

– preveritev možnosti za izkoriščanje obstoječega stavbnega fonda v obrtno-storitvene dejavnosti s prveritvijo možnosti za spremembo namembnosti objektov,

– preprečitev stihijske gradnje – faznost izgradnje,

– postopna ukinitev kamoloma s preveritvijo za preureditev v športno rekreacijske namene,

– renaturacija kamnoloma.

– uredtev območja novega kamnoloma,

– komunalna ureditev naselja

Program:

– ureditev centra vasi,

– ohranitev pretežno kmetijske funkcije,

– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo skupinske lokacijske dokumentacije v delu naselja, ki se bo urejal z ZN.

Program:

– ureditev centra vasi,

– ohranitev pretežno kmetijske funkcije,

–preprečitev stihijske gradnje z izdelavo skupinske lokacijske dokumentacije v delu naselja, ki se bo urejal z ZN.

Program:

– ekološko in krajinsko sprejemljiva ureditev kamnoloma s sprotno sanacijo opuščenih delov.

– komunalna ureditev območja.

Program:

– dopolnitev in izboljšava programa centralnih dejavnosti, ki sodijo v pomembnejše (občinsko) lokalno središče,

– ureditev centra vasi z avtobusno postajo,

– stanovanjska gradnja za potrebe lokalne koncentracije prebivalcev,

– razvoj manjše proizvodne in storitvene obrti,

– ohranitev in razvoj kmetijske funkcije,