Na podlagi 172. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, popr. 8/03, 58/03 - ZZK-1) in na podlagi 15. člena statuta občine Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 14/3 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Miklavž na Dravskem polju, na svoji 3. izredni seji, dne 19. julija 2004, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986-2000 in družbenega plana občine Maribor za obdobje 1986-1990 za območje občine Miklavž na Dravskem polju, spremembe in dopolnitve v letu 2004

1. člen

Spremenijo in dopolnijo se:

- prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93, 8/93, 5/96, 6/96, 26/98 - v nadaljevanju dolgoročni plan) za območje občine Miklavž in

- prostorske sestavine družbenega plana Mesta Maribor (MUV 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 26/98 - v nadaljevanju srednjeročni plan) za območje občine Miklavž.

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine oziroma Mesta Maribor, ki se nanašajo na območje Občine Miklavž, se spremenijo in dopolnijo tako, da se glasijo, kakor je navedeno v tem odloku.

2. člen

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

Osnovni cilji prostorskega razvoja na območju občine Miklavž so: ohranjanje in varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in poselitve, prostorske možnosti za razvojno usmerjenost posameznih območij v občini in dobra infrastrukturna opremljenost.

V prihodnjem obdobju bo prostorski razvoj usmerjen v kvalitetno dograjevanje obstoječega, poseben poudarek bo tudi na varovanju dobrin splošnega pomena in krajinskih vrednot. Pomemben cilj je vzdrževanje enakomerne poselitve in intenzivna izraba kmetijskih površin.

Razvoj je v preteklih desetletjih generiral mnoga neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in z naravnimi viri, zato bo nadaljnje urejanje prostora mnogo bolj kot doslej usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje.

Prostorski razvoj občine se bo odvijal usklajeno tako, da se bodo pri načrtovanju posegov v prostor upoštevali tako vidiki razvoja kot tudi vidiki varstva okolja v najširšem smislu. Na ta način bo mogoče uresničevati trajnostni in uravnotežen prostorski razvoj. Izogibali se bomo razvojnim težnjam, ki bi generirale neenakomerno izrabo naravnih ali ustvarjenih danosti oz. razvoj enih področij na nesprejemljiv račun drugih področij.

2. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

2.1. USMERJANJE POSELITVE

Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na okolje.

Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu koncentracije prebivalcev v občinskem središču in v naseljih Dravskega polja. Težili bomo k ohranjanju kvalitetnih sestavin kulturne krajine, to pa je povezano z vzdrževanjem enakomerne poselitve, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji intenzivnosti in z zahtevo po skladnosti prostorskega razvoja z obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem.

Ureditveno območje naselja Miklavž, ki je občinsko središče in druga ureditvena območja naselij bomo razvijali v smislu dvigovanja kvalitete bivalnega in delovnega okolja. Prostorsko se bo širilo občinsko središče in sicer s povezovanjem že pozidanih bližnjih območij in z zapolnjevanjem tako dobljenih prostih površin.

Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v prostoru in upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur.

2.2. USMERITVE ZA RAZVOJ INFRASTRUKTURE

Osnovno vodilo za načrtovanje infrastrukture bo takšna opremljenost območij in naselij, ki bo zadovoljevala potrebe ljudi in lokalnih skupnosti. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje z namenom, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bomo poleg tehnoloških rešitev upoštevali še vidike varstva okolja in v okviru tega zlasti varstva naravne dediščine, kmetijskih zemljišč in gozdov.

Na področju prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri ter v izboljšanje kvalitete prometnega omrežja.Vse kraje bomo na zadovoljiv način povezali z urbanimi centri in zaposlitvenimi središči.

Na področju komunalne infrastrukture bomo zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne vode na celotnem območju občine ter izvajali varovanje izvirov pitne vode.

Na celotnem območju občine bomo s sistemom lokalnih kanalizacijskih vej in greznic zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda in preprečevali polucije vodotokov in okolja.

2.3. USMERITVE ZA VAROVANJE IN RAZVOJ NARAVNIH IN Z DELOM PRIDOBLJENIH VREDNOT OKOLJA

Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da ne bodo prizadeta ekološka in krajinska razmerja v prostoru. Pri tem bo poseben poudarek na ohranjanju biotske raznovrstnosti in preprečevanju degradacij površinskih vodotokov.

2.3.1. Usmeritve za rabo kmetijskih zemljišč

V največji meri bomo varovali kmetijska zemljišča, saj je v obdelovanju kmetijskih zemljišč pomemben delež oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza kulturne krajine. Raba, izkoriščanje in urejanje kmetijskih zemljišč bo trajnostno naravnano, to je takšno, da bodo trajno ohranjene lastnosti teh zemljišč, ki so pomembne za njihove kmetijsko pridelovalne, ekološke in krajinotvorne funkcije. V zvezi z navedenim bodo zlasti ohranjena in varovana najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo. Druga kmetijska zemljišča so sicer prav tako namenjena kmetijski proizvodnji, so pa tudi potencialni poselitveni prostor na območju občine.

Najboljša kmetijska zemljišča bomo za nekmetijsko rabo namenjali le izjemoma, če ne bo mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo in le tam, kjer bo izkazan širši družbeni interes ter v primerih, ki jih navaja prostorska zakonodaja.

2.3.2. Usmeritve za rabo gozdnih zemljišč

Gozdovi na območju občine Miklavž nimajo poudarjene lesnoproizvodne funkcije, temveč so pomembnejše njihove ekološke in socialne funkcije. Gozdovi na Dravskem polju so regenerator kulturne krajine in izravnalno območje za večje negozdne površine.

Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:

- sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,

- trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema in

- trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo.

Strategija gospodarjenja z gozdovi bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljšali s pravilno in rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih sestojev.

Z gozdovi bomo gospodarili sonaravno in zagotavljali skladno razmerje med različnimi funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik ekološki pomen. Raba, izkoriščanje in urejanje gozdov bo sonaravno in takšno, da bodo gozdovi in njihove številne funkcije ohranjeni. Pri urejanju prostora in zlasti pri lociranju nove infrastrukture v prostor bo v čim večji meri preprečeno drobljenje zaokroženih gozdnih območij. Med posameznimi gozdnimi območji je potrebno poskrbeti za ekološke koridorje, ki so pomembni za ohranitev ekoloških funkcij gozdov, na degradiranih gozdnih površinah pa za obnovo gozda.

Gozdne površine ob naselju Miklavž so tudi potencialne površine za poselitev.

2.3.3. Usmeritve za rabo in izkoriščanje vodnih virov

Raba in izkoriščanje vodnih virov bosta služili predvsem oskrbi z vodo, pri čemer ne bodo okrnjene bistvene lastnosti vodnih virov v prostoru in ne bo ogrožen njihov obstoj ter kakovost. Poleg že izvedenih ukrepov za varstvo in zaščito obstoječih vodnih virov, bodo predmet proučevanja in nadzora tudi načrtovani in potencialni vodni viri.

2.3.4. Usmeritve za vodnogospodarsko dejavnost

Vodnogospodarsko dejavnost bomo usmerjali v reševanje poplavnih območij in jo povezovali s kmetijskimi ureditvami in oskrbo s pitno vodo. Upoštevana bo naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora. Urejanje vodotokov je v občini potrebno tudi za odvodnjo za potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč. V okviru vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih, elektroenergetskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečena okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih.

2.3.5. Usmeritve za odvodnjavane in čiščenje odpadnih voda

Osnovne naloge na tem področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih v bližini obstoječih in bodočih vodnih virov.

Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so:

- izgradnja kanalizacijskih omrežij primarnih zbiralnikov, čiščenje odpadnih voda v čistilnih napravah,

- spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,

- odvodnja odpadnih voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih voda.

2.3.6. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine

Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oz. integralno varstvo, primerna raba, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.

S sistemom varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskimi odlokom. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oz. dediščine.

Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in priporočila:

- usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;

- ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;

- varovati in ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne vode;

- varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;

- varovati ekosisteme z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov nasploh;

- pri gradnji večjih utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.

- Izhajajoč iz zgoraj navedenega so globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru občine naslednji:

- skrb za ekološko ravnovesje,

- izboljšanje in varovanje okolja,

- ohranjanje poseljenosti celotnega prostora občine,

- smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,

- uravnotežena namenska raba prostora,

- prostorske možnosti za razvoj naselij v občini,

- dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine.

3. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU - ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA

Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.

Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".

3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Na območju občine Miklavž je 688,90 hektarjev zemljišč, ki na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel sodijo med najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko pridelavo.

S tem planom se je namembnost najboljših kmetijskih zemljišč zaradi širšega družbenega interesa, ugotovljenega v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in v skladu z zakonom o urejanju prostora spremenila na površini 30,14 ha in sicer za namene širitve ureditvenega območja naselja Miklavž in ureditvenih območij drugih naselij ter preselitve kmečkega gospodarstva iz naselja. Na najboljših kmetijskih zemljiščih je možna tudi začasna sprememba rabe, za potrebe črpanja gramoza n. pr., vendar mora začasni uporabnik po izkoriščanju zemljišče ponovno usposobiti za kmetijsko rabo.

Na območju občine Miklavž so obsežni kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč v intenzivni kmetijski rabi. Delno so na površinah v naselju Miklavž že izvedene agrarne operacije v obliki namakalnih sistemov, načrtovane pa so tudi v drugih naseljih Dravskega polja. Ker je Dravsko polje hkrati zavarovano območje podtalnice, je izvajanje namakalnih sistemov omejeno na območje izven ožjega območja varovanja, na ožjem območju pa le pod posebnimi pogoji in v obliki kapljičnega namakanja za potrebe intenziviranja vrtnarske proizvodnje.

Od drugih vrst agrarnih operacij so načrtovane še nižinske agromelioracije in komasacije. Za vse vrste agrarnih operacij je potrebno predhodno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, kjer morajo biti upoštevane omejitve, ki jih opredeljujejo drugi uporabniki prostora zlasti na področjih varstvo narave, varstvo kulturne dediščine, novogradnja in rekostrukcija cest, izgradnja plinovodov ter urejanje in upravljanje z vodami. Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.

Zasnova agrarnih operacij je prikazana na karti št. 3 "Zasnova vodnih virov, vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij ".

Druga kmetijska zemljišča, ki obsegajo 24,10 hektarjev, so manj primerna za kmetijsko obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega pejsaža pa tudi izvajanju rekreacije na prostem in delno predstavljajo tudi potencialni prostor za namene poselitve.

Namembnost drugega kmetijskega zemljišča se je za potrebe poselitve sprememnila v obsegu 1,56 ha.

Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti, kot npr. še rekreacija in turizem, pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati oziroma ovirati druga druge.

Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".

3.2. GOZDOVI

Po planu je v občini Miklavž skupno 257,72 hektarjev gozdnih površin. Zaradi širjenja poselitve je načrtovano zmanjšanje gozdnih površin in sicer zaradi urejanja nove proizvodne in obrtne cone v občinskem središču Miklavž, zaradi stanovanjske gradnje v naseljih Miklavž, Skoke in Dobrovce ter zaradi ureditve športnih igrišč v naseljih Skoke in Dobrovce. Površine gozdov v neposredni okolici naselja Miklavž se bodo zmanjšale tudi zaradi načrtovane trase obvoznice in zapolnitve med novo cesto in strnjenim delom naselja za namene stanovanjske in druge gradnje.

V tem planu je sprememnejena namembnost gozdnih zemljišč v zemljišča za namene gradnje v velikosti 4,03 ha.

Površine, ki jih pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora".

3.3. VODNI VIRI IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

3.3.1. Vodni viri

Varovanje in zaščito obstoječih in potencialnih vodnih virov bomo izvajali z aktivnimi in pasivnimi ukrepi. V skladu z odlokom o varovanju podtalnice na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju, ki zajema tudi del območja občine Miklavž na Dravskem polju ter v skladu s sanacijskim programom bomo izvajali naloge za zaščito in saniranje onesnaženosti podtalnice. Sodelovali bomo pri nadaljevanju raziskovalnih del za zagotovitev dodatnih količin pitne vode na Dravskem polju in Limbuški dobravi ter pri proučevanju možnosti za povečanje količine načrpane vode na Mariborskem otoku. Sodelovali bomo tudi pri proučevanju možnosti uporabe vode vzhodnopohorskih potokov in reke Drave.

Danes se celotno območje občine oskrbuje z vodo iz sistema Mariborskega vodovoda. Zaradi varnosti vodooskrbe, možnosti namakanja in zaradi ohranjanja etnološke dediščine načrtuje občina obnovo oz. revitalizacijo vodnjakov pa tudi črpališč, ki so v preteklosti omogočala oskrbo z vodo naselju Miklavž.

Zagotoviti je potrebno najvišjo stopnjo varovanja podtalnice, vodnih rezervatov in vodotokov pred onesnaženjem. Na območju vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato ima na teh območjih varstvo voda prednost pred kmetijstvom.

Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 2 "Zasnova vodnogospodarskoh ureditev, vodnih virov in agrarnih operacij".

3.3.2. Vodnogospodarske ureditve

Urejanje vodotokov bo usmerjeno v preventivno varovanje naselij in komunikacij pred poplavami.

Skrajni vzhodni del območja občine severno od regionalne ceste Maribor - Ptuj je ogrožen z visokimi vodami Drave, Mihčevega potoka in Miklavške studenčnice. Poplavna območja so prikazana na površinah, ki zajemajo 100 letno povratno dobo, gradnja objektov na teh območjih ni dovoljena oz. je mogoča le ob vnaprejšnjih ukrepih za zaščito območja pred visokimi vodami.

Na področju gospodarjenja z vodami bo upoštevana naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora. Na naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območjih ne bomo načrtovali razvoja poselitve, živalskim in rastlinskim vrstam v vodi in obvodnem pasu bomo zagotavljali prehodnost oz. strukturni in funkcionalni minimum.

Del občine seže v poplavno območje 100 letnih voda reke Drave. Na poplavnem območju niso dovoljene dejavnosti in posegi, ki imajo lahko v primeru poplav škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni pa so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in scer pri vodotokih 1. reda (reka Drava) 15 m in pri vodotokih 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37.člen Zakona o vodah (Ur. list RS št. 67/2002).

Na območju občine Miklavž je po naravovarstvenem pomenu kategoriziran le kanal Drave in sicer v 3 do 4 razred.

Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 2 "Zasnova vodnogospodarskih ureditev, vodnih virov in agrarnih operacij".

3.4. RUDNINE

Na območju občine ni opredeljenega raziskovalnega ali pridobivalnega prostora za mineralne surovine. Na Dravskem polju so številna območja nelegalnih kopov gramoza, ki pa so večinoma že samosanirana. V gramoznih jamah, ki so delno ali v celoti zasuta z neprimernimi odpadnimi materiali, je načrtovana sanacija z rekultivacijo območja oz. z ohranitvijo novonastalih biotopov. Predmet sanacije bo tudi gramozna jama na območju starega dela naselja Miklavž in sicer delno v površine za stanovanja in delno v zelene površine. Zasnova sanacij nekdanjih pridobivalnih površin za gramoz je prikazana na karti št. 4 " Zasnova sanacij in mineralnih surovin".

3.5. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oz. integralno varstvo in primerno rabo, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.

3.5.1. Naravna dediščina

V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.

Zasnovo varstva naravne dediščine tvorijo že zavarovane in za zavarovanje predvidene naravne vrednote. Območja zavarovanih naravnih vrednot, razglašenih z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št. 17/1992), obsegajo krajinski park Drava, hidrološki, zoološki in botanični naravni spomenik izviri in ribnik v Miklavžu in dendrološki naravni spomenik lipa v Miklavžu. Za zavarovanje predvidena naravna vrednota je območje Drava - rečna loka, ki predstavlja ekosistemsko in hidrološko naravno vrednoto. Na območje občine Miklavž sežeta dve ekološko pomembni območji (EPO) in sicer EPO Drava in EPO Razvanje, na območju Dravskega polja pa je zaradi pestre geološke sestave tal mogoče pričakovati najdbe bolj ali manj pomembnih geoloških naravnih vrednot. Za zavarovanje predlagana in druge naravne vrednote so opisane v Naravovarstvenih smernicah za območje občine Miklavž na Dravskem polju (Zavod za varstvo narave, OE Maribor, junij 2003).

Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice za prostor izven območij zavarovane naravne dediščine. Za območje naravnih znamenitosti, ki so zavarovane z odlokom (MUV št. 17/92), se upoštevajo določila tega odloka.

Za vse posege na območju naravne dediščine in naravnih vrednot ter ekološko pomembnih območjih je treba v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Ur. list RS št. 56/99) s strani pristojne strokovne službe za varstvo narave pridobiti predhodno naravovarstveno soglasje, za izdelavo vseh nadaljnjih planskih in izvedbenih aktov pa naravovarstvene smernice.

Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne gradnje in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja.

Območja naravne dediščine in naravnih vrednot, predlaganih za zavarovanje, so prikazana na karti št. 3 "Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine", zavarovana naravna dediščine je prikazana tudi v kartografski dokumentaciji k planu.

3.5.2. Kulturna dediščina

Kulturna dediščina na območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno, sakralno in memorialno dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je opredeljen v Strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, marec 2002). Del kulturne dediščine je že zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Maribor v letu 1992 (MUV, št. 5/1992), druga, za zavarovanje predlagana dediščina, obsega objekt gostilne Lipa in Marof v naselju Miklavž na Dravskem polju, vaške kapelice v Skokah in Dobrovcih ter objekt Dravski dvor v naselju Dravski dvor.

Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Pri pripravi prostorskih aktov je treba obvezno upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in strokovno podlago za varstvo kulturne dediščine v občini Miklavž na Dravskem polju. Skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS št. 7/99) je potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje, pri vseh posegih na območjih in objektih kulturne dediščine pa predhodne kulturnovarstvene akte.

Območja varstva kulturne dediščine so prikazana na karti št. 8 "Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine", zavarovana kulturna dediščina je prikazana tudi v kartografski dokumentaciji k planu.

3.6. OBMOČJA ZA REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU IN OBMOČJA ZA TURIZEM

Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na obstoječa območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski, zimsko športni, obvodni turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini. Ob športnem letališču je načrtovana površina za avtokamp.

Vse obstoječe ali potencialne rekreacijske površine bomo smiselno vključevali v prostor in povezovali z ostalimi rabami prostora.

3.7. SANACIJA NARAVNIH VIROV

Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se srečujemo tudi na območju občine Miklavž, določa naslednje skupne cilje:

- preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,

- ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij,

- izboljšati kvaliteto zraka,

- varno in gospodarno ravnati z odpadki,

- zmanjšati hrup, onesnaženost tal in ionizirajoča sevanja.

Zmanjšanje nevarnosti za okolje bo zagotavljeno med drugim tudi z ekološko varno proizvodnjo, transportom in uporabo zaščitnih sredstev za potrebe kmetijstva, nadalje s sanacijo ostankov zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev.

Za uresničitev navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov posegov na okolje in upoštevanje načela "povzročitelj plača".

Cilj sanacije zraka je izboljšati njegovo kvaliteto tako, da koncentracije škodljivih snovi nikjer v občini ne bodo presegale mejnih vrednosti, kar bomo dosegli s prehodom na primernejše vrste goriv.

Ob načrtovanju rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi ekološke vplive.

Onesnaženost voda in zmanjšanje neoporečnosti zalog pitne vode v občini bomo preprečevali z ukrepi, kot so:

- gradnja kanalizacije in čistilnih naprav,

- saniranje opuščenih površinskih kopov,

- prehod na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih sredstev,

- zmanjšanje tveganja z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti ali s preselitvijo rizičnih dejavnosti,

- vzpostavitev katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi.

Ravnanje z odpadki obsega sistema ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih) na izvoru, ureditev rednega odvoza na celotnem območju občine in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta sodeluje občina pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo izgradnjo.

Komunalni odpadki na območju občine se v okviru sistema za ravnanje odpadkov zbirajo, deponirajo in odvažajo ločeno glede na vrsto in materialni izvor odpadka. Odlagajo se na odlagališču komunalnih odpadkov Mestne občine Maribor. Za začasno odlaganje pred odvozom na stalno mesto načrtuje občina na območju naselja Dobrovce postavitev zbirnega centra za odpadke.

Hrupnost bomo preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril glede hrupnosti in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov. Nova poselitvena območja bomo načrtovali izven območij, ki so pod vplivom hrupa, v primeru širjenja poselitvenih površin ob avtocesti pa je potrebno med stroške gradnje, ki bremenijo investitorje objektov na poselitvenih površinah, šteti tudi vse potrebne ukrepe v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste."

Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.

Zasnova sanacij je prikazana na karti št. 4.

3.8. POSELITEV

Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče in v druga ureditvena območja. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča, komunalno opremo in oskrbne ter storitvene dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.

Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet energetske in komunalne infrastrukture.

Pri poseljevanju podeželja bomo ohranjali obstoječe poselitvene značilnosti, ki jih pogojujejo prirodne razmere in značilen sistem izrabe zemljišč na Dravskem polju.

S prostorskimi ukrepi bomo prispevali, da bodo s kakovostno infrastrukturno opremljenostjo naselja pridobila nove razvojne možnosti. Oblikovno bomo vsa naselja razvijali po urbanističnem konceptu, ki bo upošteval zasnovo naselbinskega jedra in pokrajinske značilnosti.

Prostor bomo urejali na način, ki bo ob upoštevanju razvojnih teženj in sprememb v osnovi ohranjal prvotno zasnovo poselitve in izrabe tal. Pri tem bo izhodišče uvrščenost območja občine glede identitete prostora v t.i. arhitekturno regijo Dravskega polja, za katero so značilna razložena obcestna naselja. Podrobno bodo načini urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor opredeljeni v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu.

Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne gradnje.

Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so prikazani v karti št. 14 "Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti".

3.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij

Omrežje naselij v občini izhaja iz osnovnega koncepta poselitve, ki predvideva policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni razvoj na celotnem območju občine.

Naselje Miklavž je po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeno kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, kultura, izobraževanje, uprava, zdravstvo ...).

Status ožjega lokalnega središča ima naselje Skoki. To naselje ima zaradi svoje lege nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti.

V občinskem središču, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti še ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti.

V ostalih naseljih ne bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da se ohrani značilnost podeželskih krajev.

Omrežje centralnih naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti št. 5 "Zasnova poselitve in funkcij naselij". Podatek v tej karti o velikosti oziroma številu prebivalcev v posameznem naselju se nanaša na ureditveno območje tega naselja in predstavlja ocenjeno modifikacijo podatka o številu prebivalcev v naselju kot statistično-administrativni prostorski enoti.

3.8.2. Ureditvena območja naselij, razpršena poselitev in razpršena gradnja

Ureditvena območja naselij so prostorske enote planskega značaja, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.

Na območju občine Miklavž imajo ureditveno območje naselja: Miklavž na Dravskem polju, Skoke, Dobrovce in Dravski Dvor.

Vsa zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so namenjena poselitvi, razen zemljišč, ki so namenjena za proste zelene površine.Poselitvene površine na območju naselij bomo urejali skladno z razvojem naselij za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge gradnje.

Širitev poselitvenih površin posameznih naselij je pogojena predvsem z izrabo že razpoložljivih površin za gradnjo. V kolikor znotraj meje ureditvenega območja naselja na osnovi opravljene analize in ob upoštevanju meril racionalnega zgoščevanja in zaokroževanja ne bo več prostih površin za gradnjo, bodo izpolnjeni pogoji za predlog širitve naselja navzven oz. za spremembo ureditvenega območja naselja.

Na območju občine je zaradi obširnih območij kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč in njihove intenzivne kmetijske izrabe zanemarljivo malo razpršene gradnje, ki se načeloma ne bo širila. Izjemoma bo nadzorovan razvoj razpršene gradnje mogoč na podlagi kriterijev, ki se nanašajo pretežno na obstoj primarnih dejavnosti. Pri ureditvi kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim kmetijam, je potrebno zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve oz. izpopolnitve dejavnosti na kmetiji za dopolnilno proizvodno in turistično dejavnost.Širitev ureditvenega območja naselja je predvidena za vsa naselja v občini in sicer za namene proizvodnje in obrti ter večinoma za stanovanjsko gradnjo.

Ureditvena območja naselij so prikazana na kartah kartografske dokumentacije.

3.8.3. Stavbna zemljišča

Občinska politika na področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v zagotavljanje racionalne rabe zemljišč, v racionalno gradnjo in v preprečevanje stihijskega razvoja v prostoru.

Stavbna zemljišča so zemljiške parcele, ki ležijo na območju, ki je s prostorskim planom občine namenjeno za graditev objektov in so na njih objekti že zgrajeni ali pa šele bodo. Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1:5000 kot stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij za poselitev in stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje oziroma poselitve. Znotraj navedenih ureditvenih območij so vsa zemljišča opredeljena kot stavbna razen zemljišč na območjih, ki se jim ohrani primarna namenska raba, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve.

Nova stavbna zemljišča se določijo v postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine.

Stavbno zemljišče po tem planu je v celoti ali v delu tudi tista zemljiška parcela, ki v kartografski dokumentaciji sicer ni prikazana kot stavbno zemljišče, vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

- na njej stoji objekt, zgrajen pred letom 1967;

- za graditev objekta, voda ali naprave na njej so bila izdana vsa predpisana dovoljenja.

Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti brez predpisanih dovoljenj, pravno niso stavbna zemljišča. Vsak primer tovrstnega zemljišča je potrebno posebej obravnavati in zanj ugotoviti, ali je možna legalizacija objekta, ki na njem stoji glede na kriterije za širjenje poselitve. Šele na podlagi take proučitve je možno v prostorskem planu določiti novo stavbno zemljišče in s tem omogočiti legalizacijo objekta.

Stavbna zemljišča pa so tudi:

- zemljišča, po katerih potekajo cestni objekti,

- zemljišča, na katerih stoje komunalni in energetski objekti (transformatorske postaje, podnožje električnih stebrov, črpališča za vodo, razbremenilniki in podobno).".

Na področju urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč bomo postopoma prehajali na realno vrednost stavbnih zemljišč. Finančni in drugi pogoji za oddajo stavbnega zemljišča bodo zagotovili smotrno in racionalno uporabo stavbnih zemljišč.

Skupna površina stavbnih zemljišč v občini je 246,05 hektarjev, od tega znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij 234,10 hektarjev in na območjih razpršene gradnje 11,95 hektarjev. S tem planom se je zaradi spremembe namebnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč površina stavbnih zemljišč povečala za 36,33 ha, od tega 31,52 ha za širitev ureditvenih območij naselij in 4,81 za razpršeno gradnjo. Stavbna zemljišča so prikazana na kartah kartografske dokumentacije.

3.9. PROMETNO OMREŽJE

Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezanost le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost.

Za povečanje propustnosti in prometne varnosti bomo izboljšali in dogradili cestno mrežo na območju občine, vzporedno pa reševali problematiko parkirišč, razvijali javni potniški promet in urejali kolesarske steze in površine za pešce.

3.9.1. Cestno omrežje

Cestno omrežje občine Miklavž tvorijo kategorizirana državna cesta glavna cesta 1. reda GI-1 Maribor - Ptuj in kategorizirane občinske ceste: lokalne ceste, zbirne mestne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste oz. ceste, ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije.

Prometna navezava Občine Miklavž na sosednje občine in širše je neposredna ali posredna preko glavne ceste G1-1, ki je zelo obremenjena. Na glavni cesti je načrtovana izgradnja pločnika in kolesarske steze v dolžini 500 m.

Višinsko neproblematičen ravninski teren je pogojeval dobro razvejano cestno omrežje, ki povezuje ostala naselja med seboj in z zaposlitvenimi ter oskrbnimi središči. Večina kategoriziranih in nekategoriziranih cest pa ne zagotavlja potrebne prometne varnosti. Z vidika prometno-tehničnih elementov je prometna mreža nepopolna, zato bomo aktivnosti na področju cestnega prometa usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri in izboljšanje kvalitete prometnega omrežja..

Potrebno bo rekonstruirati oz. razširiti lokalne in zbirne mestne ceste, na javnih poteh, ki so preozke, pa vzpostaviti enosmerni promet, kjer je to mogoče ali zagotoviti izogibališča.

Zasnova cestnega omrežja je prikazana na karti št. 6 z naslovom "Zasnova prometnega omrežja".

3.9.2. Omrežje kolesarskih povezav

Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo sodelovali pri izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav in uredili lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah. V ta namen bomo sprovedli aktivnosti za izdelavo dokumnetacije, ki bo opredelila lego kolesarskih povezav, prometno tehnične standarde za njihovo izvedbo in opredelila vključenost kolesarske infrastruktue v turistične in rekreacijske dejavnosti ter prostorske ureditve na območju občine.

Vzpostavljanje kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili.

3.9.3. Avtocestno omrežje

Potek avtoceste na relaciji Maribor - Ptuj s povezavo na Hrvaško je za ureditev prometne mreže v občini ključnega pomena. Izbrana trasa načrtovane avtoceste na odseku Fram (Slivnica) - Ptuj (Draženci), ki temelji na osnovi primerjalne študije variant, poteka pri naselju Dravski Dvor tudi preko občine Miklavž. Z določitvijo trase načrtovane avtoceste je določeno tudi pričakovano odvijanje lokalnega prometa v občini Miklavž, predvsem v občinskem središču Miklavž na Dravskem polju, kjer izbrana varianta trase avtoceste bistveno ne razbremeni glavne ceste skozi naselje, zato je načrtovana nova povezovalna cesta na obrobju naselja Miklavž na Dravskem polju.

3.9.4. Omrežje zračnega prometa

Območje Občine Miklavž na Dravskem polju se nahaja v vplivnem področju "izključne" rabe prostora letališča Maribor in na območju podaljšane osi vzletno pristajalne steze letališča pod območjem omejene rabe. Preko območja občine potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v nadzorovani coni CTR letališča Maribor, v terminalni kontrolni coni - Maribor TMA in v kontrolni coni CTA - Mura 1. Na območje občine seže tudi del športnega letališča.

Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati, da se za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju takih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.

Zasnova omrežja zračnega prometa oz. omejitvena področja so prikazana na karti št. 6 z naslovom "Zasnova prometnega omrežja".

3.10. ZVEZE

3.10.1. Zasnova telekomunikacijskga omrežja

Na tem področju bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Telekomunikacijske zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane. Območje občine je pokrito z zemeljskim telekomunikacijskim omrežjem. Telefoska centrala v naselju Miklavž ima analogne telefonske priključke zasedene 78%.

Razširjeno bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve cca. 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo telekomunikacijski koridorji.

Zasnova telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 11 "Zasnova radijskega, televizijskega, telekomunikacijskega in poštnega omrežja".

3.10.2. Zasnova poštnega omrežja

V občinskem središču je poštni center s poštno enoto. Zasnova poštnega omrežja je prikazana na karti št. 5 "Zasnova radijskega, televizijskega, telekomunikacijskega in poštnega omrežja".

3.10.3. Zasnova radijskega in televizijskega omrežja

Od naselja Miklavž v smeri proti Mariboru poteka od sprejemne postaje kabelsko komunikacijskega sistema linkovski radijski in televizijski koridor. Načrtovana je ustrezna pokritost televizijskega omrežja na celotnem območju občine.

Zasnova radijskega in televizijskega omrežja je prikazana na karti št. 5 "Zasnova radijskega, televizijskega, telekomunikacijskega in poštnega omrežja".

3.11. ENERGETSKO OMREŽJE

Energetska preskrba občine Miklavž bo v prihodnje temeljila na treh energetskih sistemih: elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo). Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije in uvajanju alternativnih virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.

3.11.1. Elektroenergetsko omrežje

Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih kapacitet. Elektrogospodarska podjetja bodo skrbela za večjo razvejanost električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.

Preko območja občine poteka objekt za prenos električne energije - daljnovod 2x400 kV Maribor - Mihovci (Krško/Podlog) z oznako D-411(410/412), načrtovana pa je postavitev vzporednega daljnovoda enakih kapacitet Maribor - Mihovci z oznako D-427. Pri daljnovodih visokih napetosti 110 kV je potrebno upoštevati urbanistično širino koridorja, ki znaša 15 m na vsako stran trase, skupaj 30 m. Znotraj koridorja obstoječega ali predvidenega daljnovoda je pri poseganju v prostor potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca daljnovoda, pri tem pa je za objekte, ki so namenjeni stalnemu ali občasnemu bivanju ter za pomožne objekte pomembno, da na območju niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetskega polja, v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS št. 70/96).

Drugi elektroenergetski objekti so transformatorske postaje 20/0,4 kV ter 20 kV srednjenapetostno omrežje in pripadajoče nizkonapetostno omrežje z javno razsvetljavo. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj Dobrava in Slovenska Bistrica. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe, pri tem pa bo tudi v bodoče gradnja v strnjenih urbanih območjih podzemne, izven naselij pa nadzemne izvedbe.

Postopno bo dograjena mreža transformatorskih postaj z novima transformatorskima postajama v Miklavžu in Dobrovcih, z 20 kV priključnima daljnovodoma oz. kablovodoma novih transformatorskih postaj ter pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Načrtovana je tudi postavitev nove 20 kV kabelske povezave med transformatorsko postajo Dobrovce črpališče in Loko v sosednji občini Starše. Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti pogoje upravljalca elektroenergetskega omrežja.

Zasnova elektroenergetskega omrežja je prikazana na karti št. 9 "Zasnova elektroenergetskega omrežja".

3.11.2. Plinovodno omrežje

Preko območja občine poteka magistralni tranzitni plinovod Ceršak - Rogatec premera 500 mm in tlaka 50 bar. Pri urejanju prostora je potrebno upoštevati 200 m nadzorovani pas z omejitvami, kjer je potrebno za vse posege pridobiti soglasje upravljalca plinovodnega omrežja. V 10 m pasu ob plinovodu se smejo dela izvajali pod posebnimi pogoji in pod ustreznim nadzorom. Načrtovana je izgradnja vzporednega plinovoda na isti relaciji.

Na območju občine ni plinovodnega omrežja, vendar je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnerja in sicer za posamično zgradbo ali skupino zgradb.

Zasnova plinovodnega omrežje je prikazana na karti št. 10 "Zasnova plinovodnega omrežja".

3.12. OSKRBA Z VODO IN RAVNANJE Z ODPLAKAMI

3.12.1. Oskrba z vodo

Na področju vodooskrbe je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Strategija razvoja oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh:

- zmajšati izgube v vodovodnem sistemu,

- optimalno izkoristiti obstoječe vodne vire v občini,

- sodelovati pri izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda oz. sodelovati pri izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za sistem mariborskega vodovoda.

Urediti bo potrebno upravljanje z lokalnimi vodovodi, za kar je potrebno predhodno ugotoviti njihovo stanje, urediti tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in izvesti sanacijske programe ter opredeliti ustreznega upravljalca.

Na območju občine potekajo vodovodi, ki oskrbujejo večji del občine s pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Mariborskega vodovoda. Izgradnja novih cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet.

Tudi v bodoče bomo prioritetno urejali lokalno vodooskrbo in vzdrževali ter obnavljali obstoječi vodovodni sistem.

Izvajali bomo ukrepe za zmanjšanje izgub vode iz omrežja, ukrepe za varčevanje s pitno vodo, za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema.

Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu, je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo.

Vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo".

3.12.2. Ravnanje z odplakami

Za celovito rešitev vprašanja zbiranja in odvajanja odpadnih voda v občini je izdelana Generalna študija odvodnje naselij v občini Miklavž (IEI, oktober 1999), v kateri je podan koncept odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju celotne občine. Koncept predvideva zbiranje odpadnih voda na območju celotne občine, njihovo čiščenje pa delno na centralni čistilni napravi in delno na skupnih manjših čistilnih napravah.

Del načrtovanega kanalizacijskega omrežja, ki se nanaša na izgradnjo kolektorja Hoče - Rogoza -Miklavž - centralna čistilna naprava v Dogošah v občini Maribor, je že realiziran. Mestoma so zgrajeni tudi komunalni vodi v naselju Miklavž, ki pa še nimajo povezave s primarnim zbirnim kolektorjem.

Zlasti za zaščito podtalnice na Dravskem polju je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda tudi na območjih drugih naselij, kjer so načrtovane manjše čistilne naprave.

Omrežje predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav je prikazana na karti št. 8 "Zasnova ravnanja z odplakami".

3.13. ZAŠČITA IN REŠEVANJE

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče, ki jih je mogoče pričakovati na območju občine Miklavž na Dravskem polju so poplava, potres in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč.

Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.

Zaradi preprečevanja škod spričo neurij je potrebno ohranjati nižinske gozdove in obrobne gozdove, ki so naravna pregrada za vetrove . Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih nasadov, gradnja energetskih napeljav v kabelski izvedbi ipd.

Z vidika poplavne ogroženosti bo potrebno skrbeti za dovolj veliko prepustnost strug in prepustov v njih.

Pri vseh prostorskih in gradbenih aktih je potrebno poseben poudarek nameniti ukrepom prometne varnosti in preprečitvi ekoloških nesreč.

Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII: stopnje po MSK dvanajstopenjski lestvici.

Občina bo v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč, telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru nesreč oz. v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bodo v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana evidentirani in zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE

Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v prostorskih izvedbenih aktih.

4.1. USMERITVE GLEDE NAČINOV UREJANJA PROSTORA Z IZVEDBENIMI PROSTORSKIMI AKTI (IPA)

Akti za urejanje prostora, prikazani v karti št. 12 "Zasnova načinov urejanja z izvedbenimi prostorskimi akti", bodo omogočali racionalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni predvideni posegi v prostor.

Ureditveno območje naselja Miklavž bomo pretežno urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji, še proste oz. nezazidane komplekse v naselju in površine, ki so postale zazidljive v tem postopku sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine bomo urejali z lokacijskimi načrti.

Ostala naselja in odprti prostor bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Za zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bomo pripravili ustrezne strokovne podlage. Pomembnejše posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti.

Kjer bo mogoče, bo pri izdelavi novih izvedbenih prostorskih aktov upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let.

4.2. MERILA ZA UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETIH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA, KI NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA

V primerih, ko bo izvajanje nalog in ciljev iz dolgoročnega plana nemogoče ali neprimerno, bodo nastopile okoliščine za spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine. Dolgoročni plan podaja obvezna izhodišča za pripravo sektorskih planov in razvojnih programov. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije in obvezna izhodišča občine so navedena v poglavju 5. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana bodo spremenjene v primerih, ko bomo na osnovi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih obveznih izhodišč. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, izvedbenimi prostorskimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti.

4.3. PROGRAM DODATNIH RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ

Za konkretizacijo planskih zasnov in uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje raziskave in analize:

- program nadomeščanja kmetijskih zemljišč, ki so zaradi širšega (javnega) interesa prenehala biti kmetijska,

- izdelava strokovne podlage za opredelitev novih območij za pridobivanje gramoza v občini,

- izdelava katastra onesnaževalcev voda,

- izdelava katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi, izdelava katastra drugih odpadkov,

- proučitev visokovodnih razmer na območju občine Miklavž na Dravskem polju in ukrepi za doseganje protipoplavne varnosti.

4.4. NALOGE, KI JIH OBČINA MIKLAVŽ IZVAJA SKUPAJ Z DRUGIMI OBČINAMI ZA SKLADNEJŠI PROSTORSKI RAZVOJ REGIJE

Občina Miklavž bo skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:

z Mestno občino Maribor: oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), varovanje vodnih virov, čiščenje odpadnih voda, povezave na drugih področjih komunalne infrastrukture,

z občinami v Podravski regiji: ravnanje z odpadki (regijski center za ravnanje z odpadki).

5. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE, TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE MIKLAVŽ, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO SEKTORSKIH PLANOV IN RAZVOJNIH PROGRAMOV

Obvezna izhodišča so povzeta po dolgoročnem planu Republike Slovenije. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Miklavž.

6. URBANISTIČNA ZASNOVA ZA NASELJE MIKLAVŽ

Sestavni del dolgoročnega prostorskega plana občine Miklavž je urbanistična zasnova za naselje Miklavž.

VSEBINA POGLAVIJ URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA MIKLAVŽ

SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV

PROSTORSKE RAZVOJNE POTREBE

PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

3.1. Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje

3.2. Usmeritve za razvoj zaposlitvenih kapacitet v proizvodnih in storitvenih dejavnostih

3.3. Usmeritve za razvoj družbenih, oskrbnih in storitvenih (centralnih) dejavnosti

3.4. Razvoj infrastrukturnih objektov, naprav in omrežja

3.4.1. Usmeritve za razvoj prometne ureditve

3.4.2. Usmeritve za razvoj energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter vodooskrbnega in kanalizacijskega omrežja

3.5. Usmeritve za ureditev zelenih, športnih in rekreacijskih površin

3.6. Varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja

PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA

4.1. Zasnova organizacije dejavnosti

4.1.1. Površine za stanovanja

4.1.2. Mešana območja izven urbanega središča

4.1.3. mešana območja - urbano središče (centralne dejavnosti)

4.1.3. Površine za družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti (centralne dejavnosti)

4.1.4. Površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti - območje javne infrastrukture

4.1.5. Površine za prometno infrastrukturo

4.1.6. Območje za gospodarske dejavnosti

4.1.7. Območja za zelene, športne in rekreacijske površine

4.2. Zasnova infrastrukturnih objektov in naprav

4.2.1. Prometna ureditev

4.2.2. Vodnogospodarske ureditve

4.2.3. Vodooskrbno omrežje

4.2.4. Kanalizacijsko omrežje

4.2.5. Elektroenergetsko omrežje

4.2.6. Plinovodno omrežje in ogrevanje

4.2.7. Odstranjevanje odpadkov

4.3. Zasnova varstva okolja

4.3.1. Varstvo narave

4.3.2. Varstvo kulturne dediščine

4.3.3. Varstvo območij virov pitne vode in podtalnice

4.3.4. Druga področja varstva okolja

ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA IN ČLENITEV NA PODROBNO NAMENSKO RABO

5.1. Ureditveno območje naselja

5.1.1. Predlagane spremembe namenske rabe

5.1.2. Aktiviranje prostih nezazidanih stavbnih zemljišč 5.1.3. Širitev ureditvenega območja naselja

5.2 Območja pretežne namenske rabe prostora v naselju

5.3. Podrobna namenska raba prostora

5.3.1. Območja za stanovanja (S)

5.3.2. Posebna območja za dejavnosti v funkciji naselja (D)

5.3.3. Območja proizvodnih dejavnosti (P)

5.3.4. Mešana območja (M)

5.3.5. Območja športno rekreacijskih in zelenih površin (Z)

OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANOV OBČINE TER SEKTORSKIH PLANOV IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV NA OBMOČJU NASELJA MIKLAVŽ

6.1. Sestavine prostorskega plana R Slovenije (Ur. List SRS 1/86, 41/87, 12/89, Ur. list RS 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03), ki so obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov lokalnih skupnosti.

6.2. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Miklavž, za območje občine Miklavž (MUV št. 14/94, dopolnitev 5/98), ki so obvezno izhodišče za pripravo sektorskih planov, razvojnih programov in prostorskih izvedbenih aktov na območju naselja Miklavž.

OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA MIKLAVŽ

7.1. Območje, na katerem se bo izvajala kompleksna graditev in bo zanj izdelan prostorski izvedbeni načrt

7.2. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji

7.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij v naselju

KARTOGRAFSKI DEL

1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU IN MERILA ZA DOSEGANJE TEH CILJEV

Ustvarjanje pogojev za gospodarski in socialni razvoj

Naselje Miklavž je občinsko središče in je tudi zaposlitveno središče. Še naprej se bo krepila vloga naselja v sistemu poselitve v občini, s poudarjenim razvojem tistih dejavnosti v naselju, ki imajo občinski pomen. Hkrati bodo prihodnji napori na področju urejanja prostora usmerjeni v ustvarjanje čim boljših bivalnih pogojev, pogojev za delo in rekreacijo ter drugih pogojev za življenje in delo prebivalcev naselja.

Pri širjenju in urbanističnem urejanju naselja bodo upoštevani interesi varstva dobrin splošnega pomena. S prostorom bomo gospodarili smotrno in izkoristili prednostno prostorske potenciale v območju naselja, naselje pa širili skladno s potrebami v smislu zapolnjevanja in zaokroževanja gradbeno že načetih zemljišč.

Na območju naselja bomo opredelili dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo, za proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti ter za rekreacijo.

Varovanje okolja in dvig kakovostne ravni bivanja

Varovanje okolja oz. ohranjanje narave je osnovni pogoj za izvajanje kakršnekoli dejavnosti v prostoru. Temu cilju bodo podrejene vse bodoče prostorske ureditve, zatečena neustrezna stanja bodo postopoma sanirana tako, da se bo dvignil kvalitativni nivo bivalnega in delovnega okolja v posameznih delih naselja.

Naselje je organizirano v manjše prostorske in funkcionalne enote, za katere je potrebno ustvariti pogoje uravnoteženega razvoja. Ne glede na organizacijo dejavnosti v posameznih enotah je cilj prostorskega urejanja v največji možni meri varovati okolje in dvigovati kakovost življenja v njih. Razvoj posameznih enot bo sicer podrejen celovitemu urejanju naselja, raba prostora pa bo podrejena varovanju okolja, naravnih dobrin ter varstvu naravne in kulturne dediščine.

Izboljšanje nivoja prometne in komunalne infrastrukture

Prometno in komunalno infrastrukturo bomo prostorsko prilagodili potrebam naselja ter izboljšali nivo kvalitete tam, kjer so ugotovljene neustrezne rešitve. Komunalno infrastrukturo bomo dograjevali (kanalizacija) ali na novo urejali na celotnem območju naselja enakomerno in varovali načrtovana območja pred nenamensko rabo.

Varovanje kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti

Kmetijska zemljišča, ki obkrožajo poselitveno območje, so hkrati tudi potencialni prostor za njegovo širitev. Prednostno bodo za te namene porabljena manj kakovostna zemljišča in zemljišča, ki ne sodijo v komplekse obdelovalnih površin najvišje kakovosti. Spremembe namembnosti bomo izvajali v primeru, da so za posamezne dejavnosti znotraj naselja večinoma že izkoriščene možnosti, ki jih lahko pridobimo s sanacijo in prenovo že pozidanih območij ter s pozidavo še razpoložljivih prostih površin.

Urejanje posegov v prostor na podlagi ustreznih prostorskih aktov

Območje naselja bomo urejali s prostorskimi akti, ki bodo natančno določali urbanistične pogoje za novogradnje ali prenovo, nepozidane komplekse pa bomo urejali z določnejšimi lokacijskimi načrti.

Varovanje krajinsko vrednejših območij pred onesnaženjem in degradacijo

Izrazito krajinsko značilnost predstavlja v naselju Miklavž prostor najnižje dravske terase, ki je ekološko pomemben zaradi bližine stare struge reke Drave, potoki in obširna kmetijska zemljišča, ki se zajedajo globoko v poselitveno območje naselja. To so območja z izrazitim ekološkim potencialom. Varovanje krajinskih kvalitet pomeni tudi ohranjanje kvalitetnih pogledov na naselje in na krajinsko atraktivne ambiente.

Krajinsko vrednejša območja bomo varovali in jih smatrali kot omejitve za nemoten prostorski razvoj, pri načrtovanju novih površin za urbane dejavnosti pa bomo upoštevali naravne determinante in topografski položaj naselja.

2. PROSTORSKE RAZVOJNE POTREBE

Pri razvoju poselitvenega prostora izhajamo iz dejstva, da je zaradi visoke stopnje urejenosti stavbnega tkiva v naselju praktično zanemarljiv odstotek površin, ki bi jih bilo moč pridobiti s prestrukturiranjem obstoječega stanja. Zato je v kontekstu bodočega prostorskega razvoja in z ozirom na pričakovano rast prebivalcev potrebno:

- zagotavljati zadostne površine bivalnih kapacitet,

- zagotavljati manjkajoče poslovno trgovske kapacitete,

- zagotavljati manjkajoče športno rekreacijske kapacitete,

- zagotavljati sodobnejše proizvodne kapacitete,

- zagotavljati manjkajoče infrastrukturne objekte in naprave

Prostorski razvoj je z ozirom na omejitve, kot je varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, sicer omejen, vendar mogoč. Pri tem pa je potrebno vseskozi upoštevati vidik varstva okolja, vidik prostorskih potreb z novimi vsebinami in oblikovni vidik.

Z zapolnitvijo robov naselja bo na voljo dovolj površin za gradnjo.

3. PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU

3.1. Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje

Način pozidanosti je odvisen od historiata razvoja. V naselju je kot stavbna tipologija stanovanjske gradnje zastopana individualna prostostoječa hiša ter v starem delu naselja tradicionalna kmečka hiša.

Širitev oz. povečanje razpoložljivih površin za gradnjo v naselju, ki predvideva prvenstveno izgradnjo obstoječega naselbinskega tkiva, nedvomno najbolj zadeva prav zasnovo stanovanjske gradnje, odraža pa se v naslednjih opredelitvah:

- težišče stanovanjske gradnje bo na individualni gradnji večje gostote in na organizirani, kompleksni gradnji;

- večje gostote v stanovanjskih območjih individualnih hiš naj bi dosegli z izgrajevanjem že načetih zemljišč oz. z zapolnitvami manjših prostih površin znotraj že pozidanih stanovanjskih kompleksov;

- za pridobivanje novih stanovanjskih površin naj bi v večji meri uporabili že gradbeno načeta območja in manj intenzivno izrabljene kmetijske površine.

Osnovne usmeritve za stanovanjsko gradnjo v naselju Miklavž so:

- stanovanjska gradnja naj bo odmaknjena od virov hrupa in emisij, upoštevani naj bodo potrebni odmiki in protihrupni ukrepi;

- funkcionalnost in racionalnost izkoriščanja razpoložljivih površin naj enakovredno upošteva humana in estetska merila izgradnje stanovanjskih območij;

- zvezno prehajanje grajenih form naselja v njegovo prirodno okolico naj bo zagotovljeno z redkejšo zazidavo na obrobju naselja;

- območja stanovanjske gradnje morajo biti zasnovana tako, da zagotavljajo vse potrebne funkcionalne površine ob objektih;

- tipologija stanovanj naj bo čimbolj raznovrstna, zasnova stanovanjskih območij pa naj teži k ustvarjanju sosedstev in omogočanju socialnih kontaktov prebivalcev.

Strategija razporeditve stanovanj je usmerjena v racionalno izkoriščanje prostih površin in komunalne opreme, kar pomeni zapolnitev vmesnega prostora med obstoječo zazidavo ter predvsem na zahodnem delu formiranje zaključenih kompleksov.

3.2. Usmeritve za razvoj zaposlitvenih kapacitet v proizvodnih in storitvenih dejavnostih

Zaposlitvene kapacitete naselja so majhne, zato je visok odstotek (78,5%) dnevnih delovnih migrantov (pretežno zaposlenih v Mariboru). Nove zaposlitvene možnosti bodo predvsem v dejavnostih, ki so bodo razvile v novi gospodarski coni in ki bo zaposlovala predvsem domače prebivalstvo.

Izven gospodarske cone je mogoče v območjih, namenjenih stanovanjski funkciji, izvajati storitvene in drobno obrtne dejavnosti, predvsem kot samozaposlitve. Večje možnosti razvoja dejavnosti in s tem delovnih mest so poleg tega še v dveh območjih za proizvodnjo in obrt. Gospodarska dejavnost se bo v naselju na posameznih območjih razvijala upoštevaje stopnje varovanja pred hrupom in emisijami. Na območju stanovanjske gradnje bo v vseh pogledih potrebno upoštevati prioritetno stanovanjsko dejavnost, zato bodo omejitve na takih območjih dopuščale le selektivne vrste gospodarske dejavnosti. Okoljsko zahtevnejša proizvodna dejavnost bo usmerjena v novo gospodarsko cono

3.3. Usmeritve za razvoj družbenih, oskrbnih in storitvenih (centralnih) dejavnosti

Naselje Miklavž je občinsko središče, je vodilno centralno naselje z oskrbovalnimi funkcijami in z gravitacijskim območjem, na katerem živi cca 5.700 prebivalcev. Centralne dejavnosti so locirane v dveh območjih naselja, glede na potrebe pa ni potrebna njihova bistvena širitev območja temveč izboljšava kvalitete, le v nekaterih primerih tudi dopolnjevanje manjkajočih oz. po kapaciteti nezadostnih storitvenih dejavnosti. Centralno območje se bo kvalitetno izboljševalo tudi zaradi nove funkcije naselja Miklavž kot občinskega središča.

Ker je naselje nepopolno opremljeno s centralnimi funkcijami in je tudi izbira storitvenih manjša, je pričakovati, da se bo storitvena ponudba povečala predvsem v okviru opredeljenih površin za centralne in storitvene dejavnosti. Ponudba storitev je možna tudi s preureditvami v stanovanjskih objektih, kar povečuje izhodiščne možnosti za pričetek dejavnosti.

3.4. Razvoj infrastrukturnih objektov, naprav in omrežja

Infrasrukturna omrežja, objekte in naprave bomo načrtovali in gradili ob upoštevanju potreb, tehničnih predpisov, možnosti etapne gradnje ter možnosti navezovanja novega omrežja, objektov in naprav na že obstoječe. Infrastrukturne vode in objekte je treba združevati v skupne koridorje, ki naj čim manj vizualno degradirajo prostor. Osnovna struktura in hierarhizacija infrastrukturnega omrežja, ki predstavlja funkcionalno celoto, je vezana na naselje kot celoto kot tudi na posamezna območja v njem.

3.4.1. Usmeritve za razvoj prometne ureditve

Prometno omrežje na območju naselja Miklavž sestavlja cestno omrežje. Elementi cestnega omrežja so še: mirujoči promet, omrežje peščevih povezav in mirujoči promet. Element urejanja prometa je tudi oblikovanje con z umirjenim prometom in ukrepi za umirjanje prometa na področju šole in ob vstopu v strnjeni del naselja.

Pri tem bo potrebno upoštevati obliko in velikost ureditvenega območja naselja Miklavž, ki je primerna za vzpodbujanje nemotoriziranega prometa pešcev in kolesarjev, vendar jim je treba zagotoviti varno, zanimivo in prijazno prometno omrežje. Ker tega zaradi tesne obzidanosti ni možno doseči s širitvijo obstoječih cestnih koridorjev, bo potrebno obstoječe cestno omrežje dograditi z novogradnjami.

Osnovno načelo urejanja prometa na območju naselja Miklavž je povečanje mobilnosti, zagotavljanje prometne varnosti vseh, posebej še nemotoriziranih udeležencev v prometu ter izboljšanje prometne orientacije v prostoru.

3.4.2. Usmeritve za razvoj energetskega in telekomunikacijskega omrežja ter vodooskrbnega in kanalizacijskega omrežja

Naselje ima osnovno komunalno opremo, ki pa ni popolna (predvsem kanalizacija) in jo bo potrebno na območjih obstoječe rabe ustrezno dopolniti, na območjih novogradenj pa v celoti zgraditi na novo in jo priključiti na osnovno oz. primarno infrastrukturno omrežje.

Vodovod

Predviden razvoj urbanizacije naselja zahteva tudi širitev omrežja in odgovarjajoči standard v vodooskrbi. Celotno naselje se z vodo oskrbuje preko sistema Mariborski vodovod. Izboljšanje stanja vodooskrbe, s čemer se izraža kvaliteta omrežja, je zato vezano na reševanje problematike z vodo v mariborski regiji in realizacijo plana Mariborskega vodovoda.

Kanalizacija

Generalna študija odvodnje naselij v občini Miklavž zajema naloge, katere je potrebno izvesti, da se miklavški kanalizacijski sistem tehnološko zaokroži in konča.

Osnovni koncept programa izgradnje kanalizacije v naselju Miklavž je prvenstveno izgradnja manjkajoče kanalizacije za obstoječo pozidavo ter skladno z dinamiko izgradnje nove zazidave še izgradnja nove kanalizacije.

Elektrooskrba

Zaradi slabših napetostnih razmer na delih naselja (ali iz drugih vzrokov) bo potrebno zgraditi nove elektroenergetske vode in naprave. Povečanje kapacitet bo sledilo povečanim obremenitvam zaradi gradnje stanovanjskih, obrtno poslovnih in industrijskih objektov ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere.

Področje telekomunikacij

Telekomunikacijsko (TK) omrežje sestavljajo: TK kanalizacija, TK kabli (klasični in optični) in TK prosti vod.

Kabelsko telefonsko omrežje sestavlja prostozračno omrežje, ki ga bo postopoma nadomestilo podzemno kabelskego omrežje.

Ogrevanje

Kot energent za ogrevalne naprave naj se poleg lesa in lesne bio mase uporabljajo le plin, ekstra lahko kurilno olje in izjemoma električna energija. Kjer je le možno, naj se ogrevanje organizira preko skupnih kotlovnic.

Odstranjevanje odpadkov

Na celotnem območju občine se zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov izvaja na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor (MUV št. 11/92). V sistem zbiranja odpadkov so vključena vsa gospodinjstva, javni in gospodarski objekti.

Kljub organiziranemu zbiranju se pojavljajo lokacije nedovoljenega odlaganja odpadkov, kar bo mogoče v prihodnosti preprečiti z ustanavljanjem t.im. ekoloških dvorišč s stalnim zbiranjem in odvažanjem kosovnih odpadkov.

3.5. Usmeritve za ureditev zelenih, športnih in rekreacijskih površin

Zelene površine v obliki urbanega zelenja predstavljajo v mejah ureditvenega območja naselja organski prehod urbaniziranega dela (grajena struktura) v kulturno (kmetijske površine) in te v naravno krajino (gozdovi). Prav tako členijo in rahljajo grajeno substanco ter skrbijo za ohranjanje ravnotežja gradbenih mas.

Naselje Miklavž je vzhodno, zahodno in južno obdano s prirodnim okoljem, znotraj naselja pa se nahaja oblikovno in strukturno zelo pomembno zelenje ob stanovanjskih hišah (posamezna drevesa in vrtovi) in ter naravna zarast ob Mihčevem potoku. Obstoječe zelene površine, ki pomembno sooblikujejo naselje, so površine ob potoku in arheološko območje, ki sicer niso vključene v ureditveno območje naselja.

Rekreacijskih površin zaenkrat v naselju ni, so pa načrtovane ob miklavškem ribniku in vzdolž cestne povezave arheološkega območja in ribnika.

Vse površine, namenjene rekreaciji, je potrebno primerno urediti. Športne površine naj se primerno vzdržujejo, prav tako tudi zeleni pasovi ob cestah in zelenice v naselju.

3.6. Varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja

Naravna dediščina oz. širši pojem naravne vrednote so območja in posamezni deli narave, ki imajo kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. Deli narave s posebno poudarjenimi naštetimi funkcijami so posebej zavarovane naravne znamenitosti. Po namenu in obliki so to naravni spomeniki, naravni rezervati, naravni, regijski in krajinski parki ter zavarovane rastlinske in živalske vrste. Z zavarovanjem se na določenem območju narave vzpostavi poseben varstveni status, praviloma z namenom njegove ohranitve v obstoječem naravnem stanju.

Nekateri ukrepi varstva narave se nanašajo na celotno naravo, kot je primer pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in tako v okviru tega preko varstva habitatnih tipov, ekološko pomembnih in posebnih varstvenih območij ter varstva rastlinskih in živalskih vrst posegajo praktično na vsa področja delovanja človeka.

Naravna vrednota so tudi podtalnica, vodotoki in viri pitne vode, ki jih je potrebno ohranjati in preprečevati njihovo degradacijo.

Z delom ustvarjene vrednote okolja so kulturna dediščina, ki naj se ustrezno vključi v načrte urejanja posameznih območij in delov naselja.

4. PODROBNEJŠA ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA NA UREDITVENEM OBMOČJU NASELJA

4.1. Zasnova organizacije dejavnosti

Organizacija dejavnosti ima svoje izhodišče v različnih zgodovinskih in gospodarskih dejavnikih. Predlagana organizacija dejavnosti upošteva dosedanje razvojne trende, naravnana pa je tudi krajinsko varovalno, saj predstavlja le sinhronizirani prehod grajene strukture preko kulturne v naravno krajino tisto kvaliteto, ki naselje definira in ga napravi atraktivnega tako za prebivalce kot za obiskovalce.

Načeloma lahko govorimo o umeščenosti proizvodnih dejavnosti na robove naselja, umeščenosti centralnih dejavnosti v središčna območja naselja ter o obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območjih.

Zasnova organizacije dejavnosti temelji na obstoječi namenski izrabi površin v naselju, nadgrajeni z rešitvami za celovito urejanje prostora. Pretežna izraba površin kaže na prevladujočo dejavnost na določenem območju, vendar so v nekaterih predelih naselja dejavnosti tako zelo prepletene, da jih je težko enotno opredeliti. Zaradi bivalnih pogojev, predvsem kar zadeva pogoje z ekološkega vidika, je potrebno ohraniti čiste stanovanjske predele, kjer je to možno. Opredelitev območja po namenski rabi in prevladujoči dejavnosti ima namen doseči koncentracijo te dejavnosti na opredeljenem območju ter prikazati eventualne potrebe po sanaciji obstoječih konfliktov med posameznimi dejavnostmi.

V naselju Miklavž je izrazito ločena bodoča gospodarska cona in dve manjši obrtni coni, ostali del naselja pa je pretežno stanovanjski.

Na podlagi analize dosedanjega razvoja naselja, stanja in razvojnih trendov in teženj ter usmeritev za prostorski razvoj naselja je predvideno, da bo naselje Miklavž tudi v bodoče gravitacijski center celotne občine. Njegova funkcija kot oskrbnega centra se bo še okrepila; ker je to edino zaposlitveno središče v občini, bo naselje v bodoče tudi področje koncentracije poslovnih ter proizvodnih dejavnosti.

4.1.1. Površine za stanovanja

Stanovanjska funkcija je, če izvzamemo površine za proizvodnjo, karakteristična za velik del naselja in je zastopana v vseh delih naselja. Vsa naselja v občini sodijo v del obmestja Maribora in tudi v bodoče je zaradi želenih preselitev iz mesta pričakovati veliko povpraševanje po stanovanjskih površinah, zato je potrebno povečati delež organizirane stanovanjske gradnje, ki zagotavlja racionalnejšo in cenejšo gradnjo ter kvalitetnejše oblikovanje.

Proste površine v naselju in nove zazidljive površine so namenjene predvsem gradnji eno in dvostanovanjskih stavb, na zahodnem delu naselja ob bodoči obvoznici pa tudi večstanovanjsklim stavbam. Stanovanjska gradnja je prisotna tudi na mešanih območjih, kjer je poleg stanovanj prisotna še storitvena, proizvodna in trgovska dejavnost. Taka območja so ob osrednji prometnici Ptujski cesti, ob bodoči obvoznici in v območjih urbanih središč. Stanovanjska gradnja je prisotna tudi na območjih za obrtne dejavnosti.

Miklavž bo kot občinsko središče deležen precejšnje rasti prebivalstva, za kar so znotraj obstoječe meje ureditvenega območja naselja in na razvojnih območjih naselja zagotovljene zadostne in primerne stanovanjske površine.

Površine za stanovanja so v deležu 10 % namenjene kompleksni stanovanjski gradnji. Večina območij, ki so namenjena stanovanjski gradnji, je že sedaj pozidana z objekti z enim ali dvema stanovanjema. Prostostoječa enodružinska hiša je najbolj pogost in v tem okolju najbolj zaželjen tip stanovanjske gradnje.

Največje nove stanovanjske površine so na območju bodoče obvozne ceste zahodno od naselja ter vzhodno od njega na površini, doslej rezervirani za pokopališče Dobrava. Na teh območjih je mogoče s kvalitetnejšim oblikovanjem stanovanjske soseske izboljšati podobo naselja.

Stanovanjska gradnja bo organizirana in strukturirana tako, da bo dosežena v povprečju gostota okoli 50 prebivalcev na hektar.

Individualna gradnja bo usmerjena pretežno v obstoječa in na novo opredeljena stanovanjska območja.

4.1.2. Mešana območja izven urbanega središča

Na območjih s stanovanjsko, storitveno, proizvodno in trgovsko dejavnostjo se prepletajo stanovanjska dejavnost in oskrbne dejavnosti s področja storitvene obrti in gostinstva, poslovne dejavnosti in tiste trgovske dejavnosti, ki nimajo značaja trgovskega centra. Taka območja so predvsem ob važnejših prometnicah in na prehodih od proizvodnega območja k čistim stanovanjskim območjem.

V naselju sta posebej določeni dve območji, ki imata mešano stanovanjsko storitveno funkcijo, v kateri najdejo svoje mesto tudi primerne obrti.

4.1.3. Mešana območja - urbano središče (centralne dejavnosti)

V južnem delu naselja je obstoječe urbano središče naselja. Nastalo je okrog občinske stavbe in pošte. Objekti družbenega standarda se bodo usmerjali v glavnem v že obstoječo centralno cono v naselju, ki se bistveno ne bo širila, pač pa adaptirala in zaokroževala.

Glede na razpotegnjenost naselja ob osrednji prometnici v naselju je v severnem delu naselja določeno novo urbano središče. Na območju je trgovski center, okrog katerega se bo s selektivno določeno podrobno namensko rabo ustvarilo novo urbano središče.

4.1.4. Površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti - območje javne infrastrukture

Površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti obsegajo območja z obstoječimi naštetimi funkcijami. V naselju Miklavž so to površine v južnem delu naselja na območju za šolo.

4.1.5. Površine za prometno infrastrukturo

Površine za prometno infrastrukturo obsegajo območje cest in območja mirujočega prometa. Na območju naselja parkirišča niso opredeljena kot posebna območja, temveč so opredeljena kot del pretežne rabe.

4.1.6. Območje za gospodarske dejavnosti

Čista gospodarska cona je načrtovana v severozahodnem delu naselja ob Ptujski cesti, primerno ločena od obstoječega stanovanjskega naselja. Prednost gospodarskega območja je, da leži v bližini avtocestnega priključka na Ptujski cesti in da ne seže v varovani pas podtalnice na Dravskem polju.

Nova gospodarska cona bo zaradi ugodne prometne lege zelo privlačen prostor za investicije, zato je nujna racionalna izraba prostora v coni, poskrbeti pa bo treba tudi za vizualno ustrezno prostorsko obdelavo gospodarskega kompleksa. Velikost območij, namenjeni razvoju gospodarskih dejavnosti je ha.

4.1.7. Območja za zelene, športne in rekreacijske površine

Zelene površine v naselju nudijo potrebno sfero javnega prostora, ki ga drugod v naselju ni. Pomaknjene so na rob naselja in hkrati na rob zanimivih krajinskih območij. Najpomembnejša je zelena površina pri starem Miklavžu, ki služi kot vstopna točka v krajinski park Drava.

Drugje v naselju zelene površine kot samostojna prostorsko planska enota niso načrtovane, temveč so del območij z drugo pretežno rabo. Niso še vzpostavljeni elementi povezave med posameznimi zelenimi površinami, kot n. pr. drevored na severu Miklavža, ki naj bi povezoval parkovno površino ob pokopališču Dobrava s preostalim sistemom zelenih površin.

4.2. Zasnova infrastrukturnih objektov in naprav

4.2.1. Prometna ureditev

Značilnost prometne ureditve v naselju Miklavž je izrazita prometna os, ki prostorsko razpolavlja naselje, nepopolna mreža ulic, mnogih od njih slepih, pomanjkanje javnih parkirnih površin in kolesarskih poti. Bodoče urejanje prometne mreže je že dalj časa pod močnim vplivom izbire trase avtoceste proti Zagrebu, ki glede na dve varianti te trase pogojuje različne rešitve urejanja prometne mreže v naselju. Načrtovana prometna mreža v naselju, prikazana v urbanistični zasnovi, upošteva varianto avtoceste "Slivnica-Fram" in izgradnjo nove ceste - obvoznice, ki poteka vzporedno z glavno cesto G1-1 (Ptujsko cesto).

Cestno omrežje

Bodoče cestno omrežje je sestavljeno iz obstoječih cest, rekonstrukcij in načrtovanih novogradenj. Zasnovano je tako, da omogoča fazno izgradnjo.

Najpomembnejšo spremembo v cestni mreži predstavlja nova povezovalna cesta, t.im. obvozna cesta, ki poteka po zahodnem robu naselja. Posredno se bo preko te ceste prometno napajala obstoječa stanovanjska zazidava in predvidena poslovno stanovanjska zazidava vzdolž te ceste. Naselje bo s tako koncipirano novo cesto pridobilo močno vzporedno prometnico, ki bo prevzela ves tranzitni in delno tudi izvorno/ciljni promet ter bo tako razbremenila Ptujsko cesto.

Načrtovana je tudi nova prečna povezava in sicer na severnem delu naselja, ki poteka od lokalne ceste vzdolž kanala proti zahodu do Ptujske ceste, jo prečka in se naveže na obstoječo cesto skozi stanovanjsko območje (Ulica Zlatke Karer). V nadaljevanju je spet načrtovana nova cesta skozi bodočo poslovno stanovanjsko cono do nove obvozne ceste in naprej proti zahodu proti Rogozi. S to cesto bo naselje pridobilo močno prečno povezavo, ki bo olajšala dostopnost do severovzhodnega dela naselja in s katere se bo napajala nova poslovno stanovanjska cona.

Od ceste ob kanalu je proti Ptujski cesti načrtovana še ena vzporedna cesta, ki se v naselju priključi na obstoječo Ekartovo cesto, le-ta se pri tem prekategorizira iz lokalne ceste v zbirno mestno cesto.

Za boljšo dostopnost do južnega dela naselja Miklavž je koncipirana nova cesta, ki se južno od naselja odcepi od ceste proti Dobrovcem, prečka cesto Skoke - Rogoza in se usmeri proti Rogozi.

Za izboljšanje dostopnosti do vseh delov naselja se bodo slepe ulice dograjevale v smislu povezovanja v mrežo, kjer je to možno, sicer pa je na njih potrebno zagotoviti obračališča.

Novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest bodo povezane s predvidenim urejanjem naselja. Določitev profilov teh cest in njihova umestitev v prostor bo prilagojena okolju, skozi katero bodo potekale in predvideni strukturi prometa.

Kolesarsko omrežje

Kolesarjem je potrebno zagotoviti varno udeležbo v prometu. Za zadovoljitev potreb dnevnega kolesarjenja na delo je zasnovano občinsko kolesarsko omrežje, ki se navezuje na državno kolesarsko omrežje izven območja občine ob cesti Maribor - Vurberk - Ptuj. Kolesarske steze in to obojestranske so načrtovane ob Ptujski cesti, cesti Miklavž - Rogoza in ob lokalni cesti ob kanalu ter enostranske ob lokalni cesti Miklavž - Marjeta - Kungota, kjer je na odseku mimo šole načrtovana obojestranska kolesarska povezava.

Za potrebe rekreacijskega kolesarjenja je osnovno kolesarsko omrežje dopolnjeno z rekreacijskimi kolesarskimi potmi. Glavna rekreacijska kolesarska povezava poteka vzdolž ceste skozi stari del Miklavža do Miklavškega ribnika in nazaj proti arheološkemu območju.

Mikrolokacijski potek kolesarskih povezav, lociranje odstavnih (parkirnih) mest za kolesa in elementi prometno-tehnične izvedbe bodo določeni s projektno dokumentacijo.

Omrežje peščenih povezav

Omrežje peščenih povezav sestavljajo pločniki, ploščadi, trgi, skupne prometne površine in poti za pešce. Na teh površinah je treba zagotoviti pešcem neovirano gibanje in jih urejati brez arhitektonskih ovir.

Ob glavni Ptujski cesti je za pešce načrtovana obojestranska skupna peš in kolesarska površina, ob lokalnih cestah, zbirnih mestnih cestah, ob šolah in vrtcih ter v strnjenih zazidavah so pešcem namenjeni pločniki, drugje pa skupne prometne površine. Pešpoti za namene sprehajanja in rekreacije se bodo urejale znotraj zelenih površin.

Javni potniški promet

Kot javni potniški promet je na območju občine mogoč le avtobusni promet, na katerega je vezanih veliko število prebivalcev naselja in občine Miklavž, ki dnevno migrirajo v Maribor zaradi dela ali izobraževanja. Urejanje javnega potniškega prometa se bo vključilo v izvajanje ukrepov iz programa, opredeljenega z resolucijo prometne politike RS, potrebnih za dosego zastavljenih ciljev. Na območju naselja in občine Miklavž bo potrebno v bodoče zagotoviti večjo frekvenco prevozov in uvajati nočne krožne linije. Zaradi povezanosti prebivalcev naselja Miklavž z mestom Maribor bi bilo potrebno proučiti vključitev obmestnega naselja Miklavž v mestni avtobusni promet Maribor.

Mirujoči promet

V naselju Miklavž ni javnih parkirnih površin. Potrebno jih je urediti ob objektih centralnih dejavnosti širšega pomena kot so pošta, banka, zdravstveni dom. V naselju Miklavž je načrtovano novo javno parkirišče na območju prestrukturiranja, parkirišča pa se lahko uredijo še pri diskoteki v primeru ukinitve priključka na Ptujsko cesto. Javna parkirišča se bodo uredila tudi pri novogradnjah javnih objektov, pri dozidavah in spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno urediti tudi dodatna parkirišča v kapaciteti, ki se določi glede na vrsto dejavnosti.

Tabela za določitev potrebnih parkirnih mest v odvisnosti od dejavnosti:

Umirjanje prometa

V stanovanjskih območjih bodo urejene cone z umirjenim prometom, ki bodo izboljšale prometno varnost in bivalne razmere.

Te cone bodo omogočale urejanje skupnih prometnih površin za vse udeležence v prometu. Vstopi v cone z umirjenim prometom bodo opremljeni s prometno signalizacijo in ukrepi za umirjanje prometa na voziščih.

4.2.2. Vodnogospodarske ureditve

Največji vodnogospodarski objekt v naselju je kanal hidroelektrarne Zlatoličje, ki deli naselje na njegov avtohtoni stari del in novejši del naselja. Za varnost pred visokimi vodami pa so pomembnejši reka Drava, Mihčev potok in Miklavška studenčnica. Vsi trije vodotoki poplavljajo, zato je pri prostorskem načrtovanju potrebno predvideti predhodno proučitev vodnih razmer in v nadaljevanju pred pričetkom gradnje izvesti ukrepe varovanja pred visokimi vodami.

4.2.3. Vodooskrbno omrežje

Vodooskrba naselja Miklavž poteka iz vodooskrbnega sistema Maribor. Problematične so predvsem posledice visokih tlakov, mestoma skoraj maksimalno dopustne. Izgradnja vodovodnega omrežja in objektov, s čemer se pričakuje izboljšanje stanja vodooskrbe, se izvaja na podlagi študije Analiza in reševanje problematike z vodo v mariborski regiji (Mariborski vodovod, 1996).

Vodovodno omrežje na območju obravnave sestavljajo primarni in sekundarni vodovodi ter hišni priključki. Večina vodovodnega omrežja je starega.

Vodovodno omrežje se bo dopolnjevalo hkrati s širitvijo stanovanjske in druge gradnje. Predvideno je sprotno investicijsko vzdrževanje omrežja.

4.2.4. Kanalizacijsko omrežje

Obstoječe kanalizacijsko omrežje se bo širilo na neurejene dele stanovanjskih območij in skladno s potrebami zaradi novogradenj.

V projektu Generalna študija odvodnje naselij v občini Miklavž (IEI, št.6KD12.04, oktober 1999) je prikazan koncept izgradnje manjkajoče kanalizacije in navezava na centralno čistilno napravo v Dogošah. Skladno s projektom Varstvo voda je že bila izvedena gradnja kolektorja Hoče - Rogoza - Miklavž - centralna čistilna naprava Dogoše. Nadaljevanje izgradnje mreže kolektorjev se izvaja po izvedbenih projektih, ki so bili pripravljeni za celotno naselje.

Skladno s širitvijo pozidave se bo širilo tudi kanalizacijsko omrežje, ki se bo priključilo na obstoječo kanalsko mrežo, pri čemer bo potrebno preveriti propustnost cevi in izvajati kanalizacijo v vodotesni izvedbi.

V okviru industrijskih obratov bo potrebno ločiti onesnažene vode od čistih voda ter jih priključiti na čistilno napravo. Tehnološke vode, ki so manj onesnažene, predčiščenja ne potrebujejo.

4.2.5. Elektroenergetsko omrežje

Širitev elektroenergetskega omrežja se bo izvajala skladno s širitvijo novogradenj. V kolikor bodo potrebe presegale zmogljivosti obstoječih transformatorskih postaj, je potrebno predvideti povečanje njihovih zmogljivosti ali novogradnjo novih z lokacijo v centru potrošnje. Vzporedno z novogradnjami je predvidena, kjer je to potrebno, dograditev nizkonapetostnega omrežja in javne razsvetljave.

V naselju Miklavž je za izboljšanje nizkonapetostnih razmer načrtovana nova transformatorska postaja Miklavž občina.

4.2.6. Plinovodno omrežje in ogrevanje

Skozi naselje Miklavž poteka visokotlačni magistralni plinovod premera 500mm in tlaka 50 bar M1 Ceršak - Rogatec, ki predstavlja omejitveni element v prostoru. Vzporedno z obstoječim je načrtovan t.im. vzporedni plinovod M1/1 prav tako Cršak - Rogatec. Na trasi plinovoda je potrebno upoštevati, da seže 100m na vsako stran od osi visokotlačnega plinovoda nadzorovani pas, znotraj katerega je za vse posege v prostor potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda. Ne glede na kapaciteto plinovoda pa je potrebno v 2x5m pasu plinovoda izvajati dela le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom upravljalca plinovoda.

V naselju Miklavž še ni distribucijskega plinovodnega omrežja. Ogrevanje poteka individualno, iz lastnih kotlovnic večinoma s tekočim naftnim plinom ali kurilnim oljem.

4.2.7. Odstranjevanje odpadkov

Komunalne odpadke je treba zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Maribor (MUV št. 11/92 in ) in Odlokom o uvedbi sistema ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na območju Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 27/2001). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizualno neizpostavljenih mestih oz.v ekoloških otokih. Posebne odpadke oz. njihovo odstranjevanje ureja Odlok o ravnanju s posebnimi odpadki. (MUV št. 2/91).

Kljub organiziranem zbiranju se v občini pojavljajo "črna odlagališča", vsebina katerih so predvsem kosovni odpadki in gradbeni material. V bodoče bo na območju občine urejenih več t. im. ekoloških dvorišč, kjer bo mogoče stalno odlagati večje kosovne odpadke.

4.2.8. Telekomunikacijsko omrežje

V nekajletnem planskem obdobju ni načrtovana širitev telekomunikacijskega omrežja. Vzporedno z izgradnjo objektov se bo dograjevalo sekundarno telekomunikacijsko omrežje, ki se bo navezalo na obstoječe.

Telefonska centrala v Miklavžu je izkoriščena 78%, nanjo pa so priključeni naročniki ne le v naselju Miklavž, temveč tudi v naseljih Skoke in Dobrovce.

Za sprejem televizijskih programov tudi na območje širitve naselja bo potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga navezati na obstoječe.

4.3. Zasnova varstva okolja

4.3.1. Varstvo narave

Naravna dediščina je na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Ur.list RS št. 56/99) evidentirana in ovrednotena v Naravovarstvenih smernicah za območje občine Miklavž na Dravskem polju (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, junij 2003). Naravovarstvene smernice so akt, kjer so prikazane usmeritve, izhodišča in pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot oz. akt, ki vsebuje naravovarstvene strokovne podlage za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin.

Na območju naselja Miklavž je evidentirana naslednja naravna dediščina:

naravni spomenik Miklavž - izviri in ribniki - hidrološki, zoološki in botanični naravni spomenik. Izviri studenčnic pod diluvialno Dravsko teraso pri Miklavžu so hidrološki fenomen, saj gre za pohorske vode, ki na prehodu na prodnato Dravsko polje poniknejo, pod teraso pa ponovno pritečejo na površje in se kot Miklavški potok pri Loki pri Rošnji izlivajo v Dravo. Ribniki so pomembni habitati redkih in ogroženih rastlin in živali.

krajinski park Drava, ki se s svojo najbolj zahodno mejo območja naselja Miklavž le dotakne. Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.

Naravna dediščina je zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV št. 17/92). Na območju velja varstveni režim za hidrološko, zoološko in botanično naravno vrednoto.

Prostor okoli naselja Miklavž je skoraj v celoti ovrednoten kot ekološko pomembno območje (EPO). Vzhodno in južno od starega dela Miklavža se razprostira ekološko pomembno območje kot del EPO Drava od Maribora do državne meje pri Središču ob Dravi, zahodni, pretežno gozdnati del pa kot EPO Dravsko polje.

Ekološko pomembna območja so območja habitatnega tipa, njegovega dela ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

4.3.2. Varstvo kulturne dediščine

Leta 1992 je tedanja občina Maribor sprejela Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor (MUV št. 5/92), s katerim je zavarovala objekte in območja kulturne dediščine, ki so posebnega kulturnega pomena. To se odraža v višji stopnji javnega interesa in s tem v zahtevnejših prostorskih omejitvah in usmeritvah. Po tem odloku, ki ga je za svoj teritorij prevzela tudi občina Miklavž, so zavarovani objekti in območja arheološke, sakralne stavbne, profane stavbne in memorialne dediščine.

Za varstvo kulturne dediščine je bila v letu 2002 izdelana nova strokovna podlaga (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, marec 2002), temelječa na novem Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99), ki vključuje že zavarovano kulturno dediščino in dodaja primere stavbne dediščine, ki doslej ni bila evidentirana (znamenja, objekti etnološke in umetnostno arhitekturne dediščine).

Vsi spomeniki imajo predpisan režim varovanja z namenom, da se ohranijo v avtentičnosti in pričevalnosti in z namenom, da se čim bolj ustrezno vključijo v naselje.

Na širšem območju naselja Miklavž je zavarovan naslednji kulturni spomenik:

arheološko območje Miklavž - rimske gomile žarnih grobišč (EŠD 6820).

V naselju samem je že zavarovan kulturni spomenik:

cerkev sv. Miklavža (EŠD 3181), ki stoji na obzidanem pokopališču v starem delu naselja Miklavž na Dravskem polju.

Kot nov predlog za vpis v zbirni register dediščine je predlagana kulturna dediščina:

profana stavbna dediščina Marof v starem delu naselja Miklavž na Dravksem polju (EŠD 630018).

4.3.3. Varstvo območij virov pitne vode in podtalnice

Kot vir pitne vode se koristi podzemna voda s črpanjem podtalnice na lokaciji na Dravskem polju v črpališču Dobrovci, ki je eno glavnih črpališč regionalnega pomena.

Vodni vir je upravno zavarovan z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV št. 19/98, 23/1998).

Območje vodovodnega vira je opredeljeno kot najožji varstveni pas podtalnice z najstrožjim režimom varovanja, preostali deli podtalnice pa kot ožji, širši in vplivni varstveni pas podtalnice. Varstvo podtalnice na ožjih območjih ima značaj strogega režima varovanja, na širših območjih pa se podtalnica varuje s sanitarnim režimom varovanja, na vplivnih območjih je predpisan blagi varstveni režim. Le skrajni južni del naselja Miklavž je v vplivnem pasu varstva podtalnice, vsi ostali deli naselja pa leže izven njih.

4.3.4. Druga področja varstva okolja

Hrup

Stopnje varstva pred hrupom se določajo glede na občutljivost posameznega območja naravnega in življenjskega okolja in mejne vrednosti ravni hrupa za posamezno stopnjo varstva pred hrupom (Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS št. 45/95, 66/96). Naselje Miklavž je v nekaterih delih naselja, ki so namenjena bivanju ter dejavnostim, za katere velja povečano varstvo pred hrupom (izobraževanje, zdravstvo, varstvo, pa tudi javne zelene in rekreacijske površine in igrišča), uvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom, kar pomeni nizke mejne vrednosti dnevnega in nočnega hrupa, na območjih mešanih dejavnosti in območjih centralnih dejavnosti v III. stopnjo in na območju proizvodnje v IV. stopnjo varstva pred hrupom. To zadnje je območje brez stanovanj, namenjeno industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.

Zrak

Občinski odlok o varstvu zraka (MUV št. 10/92) uvršča ureditveno območje naselja Miklavž v območje III. stopnje onesnaženosti zraka, kar pa ni skladno z Odlokom o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (UR. list SRS št. 19/88), kjer je naselje Miklavž skupaj z Mariborom razvrščeno v IV. območje onesnaženosti zraka. Podatek je zelo star, medtem so se z ukrepi na področjih, ki vplivajo na onesnaženje zraka, razmere bistveno spremenile in realno sodi naselje Miklavž v območje III. stopnje onesnaženosti zraka tudi po kriterijih države.

V izogib prekomernemu onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove objekte priporoča ogrevanje z zemeljskim plinom. Obstoječi objekti se ogrevajo iz lastnih individualnih kotlovnic. Ob rekonstrukciji je obvezen prehod na ekološko neoporečen energent.

5. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA IN ČLENITEV NA PODROBNO NAMENSKO RABO

Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja je posledica dosedanjega razvoja naselja in zasnove organizacije dejavnosti v bodoče. Skupna površina naselja meri 259,50 ha, namenska raba površin pa je prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora" in je obvezno izhodišče za pripravo srednjeročnih planov in prostorskih izvedbenih aktov občine Miklavž.

5.1. Ureditveno območje naselja

Pri razvoju naselja v okviru meje ureditvenega območja naselja izhajamo iz dejstva, da je v naselju praktično zanemarljiv odstotek površin, ki bi jih bilo moč pridobiti s prestrukturiranjem obstoječega stanja. Naselje je razmeroma skladno in enotno pozidano in ima manjši delež degradiranih površin.

Pri določevanju nove meje ureditvenega območja so bile relevantne potrebe po zagotavljanju ustreznega prostora za stanovanja, manjkajoče gospodarske, poslovne in trgovske dejavnosti in potrebe po širitvi površin za šport in rekreacijo.

5.1.1. Predlagane spremembe namenske rabe

Spremembe namenske rabe so predlagane predvsem na tistih območjih, kjer se že dalj časa (dolgoročno obdobje) ni uveljavila normativna planska raba površin.

Spremembe se bodo izvajale fazno z izvajanjem strategije urbanistične zasnove naselja Miklavž in predvidena je popolna zapolnitev predlagane končne meje ureditvenega območja naselja Miklavž v času do leta 2020.

5.1.2. Aktiviranje prostih nezazidanih stavbnih zemljišč

Na območju naselja Miklavž je zaznati določen obseg stavbnih zemljišč, ki iz najrazličnejših vzrokov niso aktivirana. Njihova pozidava je povezana z mnogimi faktorji, najosnovnejši pogoj za pozidavo je urejanje prostora s podrobnejšim prostorskim izvedbenim aktom.

5.1.3. Širitev ureditvenega območja naselja

Širitev naselja na nove površine za urbanizacijo je dolgoročno predvidena na 20,30 ha najboljših kmetijskih zemljišč in 15,5 ha gozdnih zemljišč. Naselje obkrožajo najboljša kmetijska zemljišča in za urbanizacijo ni mogoče nameniti manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč.

V ureditveno območje naselja se priključuje 2,20 ha veliko območje, ki je imelo do sedaj status stavbnega zemljišča razpršene gradnje.

Spreminjanje namembnosti se nanaša na:

Površine kmetijskih zemljišč, ki se v bodoče namenjajo stanovanjskim in stanovanjskim in dopolnilnim dejavnostim;

Površine kmetijskih zemljišč, ki se spreminjajo le statusno, saj so v naravi že dalj časa v drugi rabi;

Površine degradiranega in okoliškega kmetijskega območja za namene ureditve športnega in rekreacijskega območja;

Površina gozdnega zemljišča, ki se namenja gradnji v gospodarske namene.

Prikazi sprememb v prvi fazi so razvidni iz posameznih kart kartografske dokumentacije k planu v merilu 1:5 000.

5.2. Območja pretežne namenske rabe prostora v naselju

Namenska raba prostora se deli na območja osnovne namenske rabe prostora, ki se po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti deli še na območja podrobnejše namenske rabe.

Na območju ureditvenega območja naselja Miklavž so zastopana naslednja območja osnovne namenske rabe:

- območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, stroritvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem (S),

- območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena proizvodnim in servisnim dejavnostim (P),

- posebna območja, ki so območja javne infrastrukture, namenjena za potrebe izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, javne uprave in opravljanja verskih dejavnosti (D),

- mešana območja, namenjena bivanju, trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim (M),

- območja urejenih zelenih površin, ki so namenjena dejavnosti športa in rekreacije (Z).

Osnovna namenska raba površin je prikazana na karti št. 1 Zasnova namenske rabe prostora.

Za organizacijsko obvladovanje prostora je v območju ureditvenega območja naselja Miklavž vzpostavljeno coniranje po načelu prostorsko planskih enot (enota podrobnejše namenske rabe). Prostorsko planska enota je omejeno območje, ki izpolnjuje naslednje kriterije:

- zaključenost gradbene strukture,

- vsebinsko enovitost ali podobnost,

- enovitost naravnih danosti prostora,

- enovitost ustvarjenih razmer v prostoru,

- enovitost problematike urbanističnega urejanja in omejevanja,

- enovitost načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti.

Za naselje Miklavž je izoblikovanih 22 prostorsko planskih enot oz. območij podrobne namenske rabe, ki so označene z oznakami v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Ur. list RS št. 20/2003).

Taka razdelitev prostora je smiselna glede na izoblikovanost naselja in njegovih delov. Prostorsko planske enote in načini urejanja so prikazani v karti št. 4 "Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti".

5.3. Podrobna namenska raba prostora

Podrobna namenska raba prostora v naselju Miklavž je kot organizacija dejavnosti razčlenjena v karti št. 4 "Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti" kot sledi:

5.3.1. Območja za stanovanja (S)

Območje za stanovanja je podrobneje deljeno na območja eno in dvostanovanjskih stavb (SE), na območje večstanovanjskih stavb (SV) in na stanovanjsko območje z kmetijskimi gospodarstvi v starem delu naselja Miklavž. Območje eno in dvostanovanjskih stavb je večinoma že pozidano, novo stanovanjsko območje ob površini, rezervirani za pokopališče Dobrava, pa pomeni v bistvu sanacijo stanja v naravi z zgoščevanjem in zapolnjevanjem obstoječe stanovanjske gradnje. Območje pretežno večstanovanjskih stavb omogoča sodobnejšo obliko in bolj racionalno izrabo prostora.

V stanovanjska območja sodijo:

- stanovanjski objekti vseh tipologij, namenjeni stalnemu bivanju prebivalstva

- spremljajoče dejavnosti, potrebne za oskrbo prebivalstva, osnovno oskrbo, otroško varstvo, varstvo in oskrbo starejših občanov, obrtne osebne storitve in servisne storitve za gospodinjstvo, ki niso hrupne, združevanje in družbene aktivnosti prebivalstva, rekreacija otrok v okviru zelenih površin stanovanjskega - območja, odstavljanje motornih vozil v skupnih večetažnih garažah, gostinske in penzionske storitve, intelektualne storitvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti izven sistema rednega izobraževanja ipd.

V stanovanjska območja sodijo tudi površine za naslednje dejavnosti, ki služijo predvsem v območju živečim prebivalcem:

- funkcionalne površine objektov osnovne oskrbe in specializiranih dejavnosti, otroških igrišč, večnamenskih rekreacijskih igrišč za otroke in naprave za starejše občane, za objekte in prostore krajevnih skupnosti, društev in organizacij občanov, domov za ostarele, za osebne in servisne storitve za gospodinjstva, za penzione, študentske in dijaške domove, površine za odstavljanje osebnih vozil prebivalstva in/ali večetažni garažni objekti za potrebe prebivalstva in zgoraj naštetih dejavnosti na stanovanjskem območju.

5.3.2. Posebna območja za dejavnosti v funkciji naselja so območja javne infrastrukture: šolstvo, zdravstvo, kulturne dejavnosti, šport in verska dejavnost (D)

Posebna območja so ločena na območje vzgoje in izobraževanja (DI) na jugu naselja in na območje čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti (DC) v starem delu naselja Miklavž. Na območju vzgoje in izobraževanja so načrtovane tudi površine za gasilsko dejavnost in sicer prostor za vadbene in športne priprave ter večnamenski center s prostori društva upokojencev ter ostalih društev in prostori za srečanja, kulturne in druge prireditve.

Obseg površin, ki so namenjene za t. im. centralne dejavnosti, je 10,00 ha.

5.3.3. Območja proizvodnih dejavnosti (P)

Edino območje za proizvodne dejavnosti sodi med t.im. druga proizvodna območja (PD) in predstavlja gospodarsko cono brez težke industrije. Locirano je ob bodoči obvoznici na severu naselja Miklavž v velikost 14,5 ha.

V območje sodijo:

industrija in proizvodna obrt, servisi in remonti za vozila, gradbene dejavnosti predfabriciranja, separacije ipd., lesnopredelovalna, mizarska in živilska industrija ipd.

Možne dopolnilne dejavnosti:

skladišča, trgovine gradbenega materiala, skladiščno prodajna in predelovalna dejavnost, interni servisi, manjše obrtne dejavnosti, javne gospodarske službe, tovarniške trgovine.

Na teh območjih se lahko organizirajo ekonomske cone v skladu z zakonom.

5.3.4. Mešana območja (M)

Mešana območja so ločena na območja urbanega središča (MS) in na območja bivalnih, storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnost (MP). Slednja so locirana ob glavni prometnici skozi naselje Ptujski cesti ter na drugih s tovrstnimi dejavnostmi že zastopanih površinah.

Na območja bivalnih, storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti sodijo:

trgovina s priročnimi skladišči, hoteli in druga gostinska in turistična dejavnost, storitve na področju prometa in zvez, osebne storitvene dejavnosti, storitve gospodinjstvom, zdravstveni nastanitveni centri, nezdravstveni nastanitveni centri, domovi za ostarele, šolski nastanitveni centri, pridrževalni centri, poslovne storitve, predstavništva, javna uprava, pravosodje, obramba in zaščita, finančne, zavarovalniške in druge storitve, storitve in objekti za šolstvo in šport, cerkve s pripadajočimi objekti, trgovski centri, ambulante ipd, izobraževalne, socialne in zdravstvene ustanove, športno rekreacijski objekti in urejena igrišča, kulturne ustanove, zdravstveni nastanitveni centri, nezdravstveni nastanitveni centri, domovi za ostarele, šolski nastanitveni centri, dijaški domovi, študentski domovi, razni zavodi za mladino in odrasle ipd.

5.3.5. Območja športno rekreacijskih in zelenih površin (Z)

V naselju Miklavž ločimo dve območji in sicer območje za šport in rekreacijo ob Miklavškem ribniku (ZS) in druge zelene površine (ZD) na območju med arheološkim najdiščem in ribnikom.

Na športnem in rekreacijskem območju so načrtovane urejene površine in objekti za šport, rekreacijo, pa tudi turistične dejavnosti v urbanem prostoru vključno s spremljajočimi parkovnimi in drugimi ureditvami, s površinami za odstavljanje motornih vozil, s funkcionalnimi površinami upravnih klubskih objektov in objektov za vzdrževanje površin za šport ipd.

Na območju drugih zelenih površin je mogoče urejati sklenjene površine javnih zelenic, parkovnih gozdov, parkov, vrtičkov za rekreacijsko obdelavo ter površine za spremljajoče vzdrževanje zelenih površin javnih gospodarskih podjetij.

Površine za možne dopolnilne dejavnosti v območju drugih zelenih površin so površine za športno rekreacijske objekte in naprave, turistične zmogljivosti, informacijske točke in za kioske za napitke in slaščice.

Gradnja objektov na zelenih površinah je možna le v primeru, ko imajo te površine status stavbnega zemljišča, saj so na drugih zelenih površinah možne le ureditve zemljišč, ki nimajo značaja graditve objektov.

6. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DOLGOROČNIH IN SREDNJEROČNIH PLANOV OBČINE TER SEKTORSKIH PLANOV IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV NA OBMOČJU NASELJA MIKLAVŽ

6.1. Sestavine prostorskega plana R Slovenije (Ur. list SRS št. 1/86, 41/87, 12/89, Ur. List RS 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99), ki so obvezno izhodišče za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov lokalnih skupnosti

Pri pripravi planskih in izvedbenih aktov je na območju naselja Miklavž potrebno upoštevati naslednje sestavine plana R Slovenije kot obvezno izhodišče:

- glavna cesta G I-1 Ptuj - Miklavž,

- načela in usmeritve za urejanje in varovanje vodnega sistema,

- naravovarstvene smernice,

- strokovna podlaga za varstvo kulturnih spomenikov,

- načela in kriteriji za usmerjanje poselitve.

6.2. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Miklavž na Dravskem polju, za območje občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. 14/94, dopolnitev 5/98), ki so obvezno izhodišče za pripravo sektorskih planov, razvojnih programov in prostorskih izvedbenih aktov na območju naselja Miklavž na Dravskem polju

Občina je opredelila kot obvezno izhodišče naslednje sestavine plana:

- zavarovana območja podtalnice pitne vode

- ureditveno območje naselja Miklavž

- omrežje lokalnih cest.

Na podlagi urbanistične zasnove naselja Miklavž opredeljuje občina še dodatni obvezni izhodišči in sicer:

- zasnova namenske rabe površin v ureditvenem območju naselja Miklavž in

- zasnova načinov urejanja naselja Miklavž s prostorskimi izvedbenimi akti.

7. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE NASELJA MIKLAVŽ

7.1. Območje, na katerem se bo izvajala kompleksna graditev in bo zanj izdelan prostorski izvedbeni načrt

Območja kompleksne graditve se urejajo z lokacijskimi načrti. Lokacijski načrti so način urejanja v prostorsko planski enoti.

Glede na možnosti se lahko območja kompleksne ureditve urejajo z enim ali več posamičnimi lokacijskimi načrti, za celotno območje pa mora biti predhodno izdelan koncept rabe prostora in predstavljen v programski zasnovi. Z lokacijskim načrtom se lahko urejajo tudi območja, za katera so kot način urejanja predvideni prostorski ureditveni pogoji, pa se v fazi strokovne proučitve ugotovi, da jih je potrebno podrobneje urejati z zahtevnejšim prostorskim izvedbenim aktom.

7.2. Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji

Večinoma že pozidane površine z možnostjo zapolnitve še prostih površin se bodo urejale s splošnim prostorskim dokumentom Prostorski ureditveni pogoji. S tem dokumentom se bodo trajno urejali tisti deli naselja, za katere ni predviden podrobnejši urbanistični dokument in začasno tisti deli, za katere bo kasneje izdelan zazidalni načrt.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo tisti posegi v prostor, ki ne spreminjajo koncepta obstoječih prostorskih ureditev in nimajo večjih vplivov na prostor. V takem dokumentu se določijo zlasti merila in pogoji za posege v prostor v zvezi z vzdrževanjem, prenovo (v omejenem obsegu) in sanacijo obstoječe gradbene in druge prostorske strukture, pa tudi adaptacije, dozidave, nadzidave in podobno ter gradnja posamičnih objektov in naprav.

Za nepozidana območja, kjer je potrebna sprememba parcelnega stanja, je potrebno predhodno izdelati strokovno podlago za celotno nepozidano površino, kar bo omogočilo smotrno urbanistično izrabo prostih površin ter opredelitev komunalne in infrastrukturne ureditve območja, lahko pa se taka območja po predhodni strokovni proučitvi urejajo tudi z lokacijskim načrtom.

7.3. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij v naselju

Urejanje stanovanjskih območij

Na območju obstoječe stanovanjske zazidave individualnih prostostoječih hiš je potrebno zgolj ohranjati in vzdrževati stavbni fond in urejati okolje. Pri novih posegih v prostor, ki pomenijo zapolnjevanje in zaokroževanje, je potrebno vključevanje arhitekturnih rešitev v naravno okolje ter upoštevanje tipologije in morfologije kulturne krajine.

Na območjih kompleksne stanovanjske gradnje, ki obsega vrstno in prostostoječo individualno gradnjo ter stanovanjsko gradnjo z več stanovanjskimi enotami, bo določena najracionalnejša izraba prostora z lokacijskim načrtom.

Z obliko kompleksne gradnje naj se izoblikujejo robovi posameznih delov naselja.

Urejanje družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti

Objekte centralnih dejavnosti je potrebno vzdrževati in obnavljati ter pri tem arhitekturne rešitve vključevati v okolico in tako povečevati kvaliteto samega osrednjega dela naselja.

Urejanje industrijskega območja in območja za obrt ter storitve

Potrebno je določiti skupno noto pri oblikovanju proizvodnih objektov in jo uresničiti v novi gospodarski coni. Novi objekti v drugih delih naselja naj se primerno vklopijo v obstoječo zazidavo. Pri tem je potrebno oblikovati čim več novih zelenih površin v obliki drevoredov, zelenic in drugega obcestnega zelenja.

Urejanje zelenih površin

Opredeljeno športno in rekreacijsko območje je treba oblikovati v cilju ohranjanja dostopov do Miklavškega ribnika, med športnimi objekti pa prostor parkovno zasaditi. Povezava med arheološkim območjem in ribnikom je namenjena bogati zasaditvi in parkovni ureditvi.

8. KARTOGRAFSKI DEL

Kartografski del urbanistične zasnove naselja Miklavž sestavljajo prikazi na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000 in sicer:

- Karta št. 1 Zasnova namenske rabe površin

- Karta št. 2 Zasnova prometnega omrežja

- Karta št. 3 Zasnova energetskega in komunalnega omrežja

- Karta št. 4 Zasnova organizacije dejavnosti in usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti

- Karta št. 5 Etapnost širitve meje ureditvenega območja naselja

7. KARTOGRAFSKI DEL PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE

Kartografski del sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.

A. Karte v merilu 1:25.000:

- Zasnova namenske rabe prostora

- Zasnova vodnih virov, vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij

- Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine

- Zasnova sanacij in rudnin

- Zasnova poselitve in omrežja naselij

- Zasnova prometnega omrežja

- Zasnova oskrbe z vodo

- Zasnova ravnanja z odplakami

- Zasnova elektroenergetskega omrežja

- Zasnova plonovodnega omrežja

- Zasnova radijskega, televizijskega, telekomunikacijskega in poštnega omrežja

- Zasnova načinov urejanja prostora z izvedbenimi prostorskimi akti

B. Kartografski del plana v merilu 1:5000 (kartografska dokumentacija k planu):

Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oziroma zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer:

- območja najboljših kmetijskih zemljišč; to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo,

 - območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov,

- vsa druga območja, katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih oziroma republiških odlokih.

Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu so v njej prikazana še:

- zemljišča, ki spadajo med druga kmetijska zemljišča,

- lesnoproizvodni gozdovi,

- ureditvena območja naselij,

- stavbna zemljišča razpršene gradnje,

- območja večjih infrastrukturnih objektov in naprav.

3. člen

Prostorske sestavine srednjeročnega plana občine Miklavž na Dravskem polju sestavljajo elaborati programskih zasnov. Elaborat programske zasnove obsega tekstualni in kartografski del, ki je sestavljen iz kompleta štirih kart z vsebino:

- Izsek iz dolgoročnega plana občine Maribor

- Uradna katastrska kopija z mejo območja obdelave

- Namenska raba površin

- Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave.

Del prostorskih sestavin srednjeročnega plana sta naslednji programski zasnovi:

- PROGRAMSKA ZASNOVA ZA VZPOREDNI MAGISTRALNI PLINOVOD M1/1 CERŠAK - ROGATEC v delu, ki se nanaša na občino Miklavž na Dravskem polju,

- PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBMOČJA NAMAKANJA DRAVSKI DVOR, OREHOVA VAS - HOTINJA VAS, ROGOZA - BOHOVA - RAZVANJE - BETNAVA IN RAČE - GOMILA (DEL) v delu, ki se nanaša na občino Miklavž na Dravskem polju.

Teksti programskih zasnov so objavljeni v MUV št. 7/93 in 5/96.

4. člen

Sestavni del plana je sklep Vlade Republike Slovenije, št. 350-00/2001 -289 dne 13.7.2004, sprejet na osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorsko planiranje št. 352-11-9/2002, z dne 7.7.2004, o usklajenosti predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine Maribor za območje občine Miklavž z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.

5. člen

Spremembe v rabi zemljišč iz kmetijskega v stavbno zemljišče se nanašajo na naslednje parcele:

Bilanca površin v občini Miklavž na Dravskem polju

6. člen

Določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Miklavž (MUV št. 11/93, 26/98), Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora za območje občine Miklavž (MUV 26/98) se smiselno uporabljajo tudi za nove poselitvene površine, nastale s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana občine Miklavž v letu 2004.

7. člen

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Miklavž so na vpogled v prostorih Občine Miklavž na Dravskem polju.

8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Občinski Svet

Občine Miklavž na Dravskem polju

Župan

Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s. r.

Številka: 35003-00001/2004 0001 04

Datum: 19. julij 2004