Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2 Uradni list RS, št. 94/2007), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4 Uradni list RS, št. 3/2007), 16. člena Statuta občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 8/2003) in 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hoče–Slivnica (MUV, št. 8/2006) je Občinski svet občine Hoče–Slivnica na 13. redni seji dne 30. junija 2008 sprejel

O D L O K

o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Hoče–Slivnica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Namen odloka

Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe s pitno vodo iz vodovodov, gospodarjenje z napravami in objekti, pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode, nadzor nad izvajanjem tega odloka v Občini Hoče–Slivnica in prenos javnega vodovoda v last Občine Hoče– Slivnica.

2. člen

Zagotavljanje oskrbe s pitno vodo

Oskrba s pitno vodo, je obvezna lokalna javna služba, ki jo Občina Hoče–Slivnica zagotavlja na svojem območju. Oskrbo s pitno vodo Občina Hoče–Slivnica zagotavlja preko režijskega obrata, s podelitvijo koncesije javnim podjetjem, vaškim, oziroma vodovodnim odborom, ki izpolnjujejo vse zakonske in podzakonske predpise s področja urejanja oskrbe s pitno vodo in pogojev iz tega odloka.

3. člen

Območja oskrbe s pitno vodo

Občina Hoče–Slivnica zagotavlja oskrbo s pitno vodo na celotnem območju občine. Upravljavci vodovodnih omrežij zagotavljajo oskrbo s pitno vodo na območju, ki je določeno grafično z razmejitvijo območja občine na območja oskrbe. Upravljavec je na območju, za katerega ima koncesijo dolžan vsem zainteresiranim uporabnikom zagotoviti oskrbo s pitno vodo za potrebe gospodinjstva in kmetijske dejavnosti. Oskrba s pitno vodo za potrebe gospodarske dejavnosti se lahko zagotovi, če zaloge pitne vode in obstoječe vodovodno omrežje to dopušča.

4. člen

Vodovodno omrežje

Vodovodno omrežje je vsako vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno vodo. Vodovodna omrežja se delijo glede na lastništvo na javna ter zasebna vodovodna omrežja.

5. člen

Pogoji zagotavljanja vodooskrbe

Vodooskrba v Občini Hoče–Slivnica se zagotavlja pod pogoji, ki so določeni s tem Odlokom , Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Hoče–Slivnica (MUV, št. 8/06) in veljavno zakonodajo na področju oskrbe s pitno vodo .

6. člen

Javni vodovod

Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki zagotavljajo več kot 10 m3 pitne vode na dan in oskrbo s pitno vodo:

– več kot 50 oseb,

– javne objekte,

– objekte za proizvodnjo in promet z živili,

– javnih hidrantnih omrežij.

7. člen

Lastnik javnega vodovoda

Lastnik javnega vodovoda je Občina Hoče–Slivnica.

8. člen

Lastnik zasebnega vodovoda

Tista vodovodna omrežja, ki niso v lasti Občine Hoče–Slivnica in zagotavljajo s pitno vodo več kot 10 m3 pitne vode na dan in oskrbujejo s pitno vodo več kot 50 oseb imajo status zasebnega vodovoda, si morajo pridobiti za oskrbo s pitno vodo na njihovem območju koncesijo Občine Hoče–Slivnica v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi s področja urejanja oskrbe s pitno vodo in pogojev tega odloka.

9. člen

Upravljavci

Upravljavci morajo biti tehnično opremljeni in strokovno usposobljeni za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati morajo zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo, upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja urejanja oskrbe s pitno vodo, Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS Uradni list RS, št. 52/00, 42/02, 47/04), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006), Zakona o higieni živil (Uradni list št. 60/2002, 104/2003, 11/2004, 51/2004, 54/2007) . Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Pravilnika o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

10. člen

Uporabniki

Uporabniki javnega vodovoda so fizične osebe, osebe javnega prava in pravne osebe, ki uporabljajo pitno vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene, tudi za požarnovarnostno funkcijo.

Upravljavec sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.

Vsi uporabniki javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s kakovostno pitno vodo pod enakimi pogoji, ki so določeni z zakonodajo in s predpisi Občine Hoče–Slivnica, oziroma upravljavcev javnega vodovoda. V primeru pomanjkanja pitne vode imajo prednost pri oskrbi uporabniki za namene  gospodinjstva in kmetijskih dejavnosti.

11. člen

Javna služba oskrbe s pitno vodo

Javna služba oskrbe s pitno vodo obsega:

– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,

– zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom,

– varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi,

– vzdrževanje objektov in naprav,

- zagotavljanje minimalnega standarda oskrbe s pitno vodo,

– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav z namenom ohranjati in izboljševati kakovost pitne vode,

– izvajanje meritev in monitoringa kakovosti pitne vode,

– obveščanje uporabnikov o meritvah in monitoringa kakovosti pitne vode,

– razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih objektov in naprav, ter priključevanje novih uporabnikov na omrežje,

– vodenje in razvijanje katastra, ter registra komunalnih naprav,

– izdajanje soglasij za priključitev na javni vodovod.

II. NAPRAVE IN OBJEKTI OSKRBE S PITNO VODO

12. člen

Objekti in naprave upravljavcev

Objekti in naprave upravljavcev so:

a) Sekundarno omrežje in naprave:

– omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),

– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža),

– omrežje za vzdrževanje javnih površin,

– črpališča in naprave za dviganje ali zmanjševanje tlaka vode v sekundarnem omrežju,

– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;

b) Primarno omrežje in naprave:

– omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,

– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,

– vodohrani,

– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov,

– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);

c) Magistralno omrežje in naprave:

– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije,

– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,

– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

Objekti in naprave upravljavcev so v lasti Občine Hoče–Slivnica, upravljajo in vzdržujejo pa jih upravljavci na stroške uporabnikov.

13. člen

Objekti in naprave uporabnikov

Objekti in naprave uporabnikov:

– interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno (obračunsko) mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,

– vodovodni priključek, t.j. spojna cev med sekundarnim, oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom, ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim,

– vodomerni jašek,

– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za zmanjševanje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim mestom.

Objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške.

Če objekt in naprava v lasti uporabnikov nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti na javni vodovod samo na podlagi ustrezne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbena dovoljenja.

14. člen

Namen naprav in objektov upravljavca

Naprave in objekti upravljavca se glede na namen uporabljajo za individualno ali za skupno rabo. Vse naprave in objekti so praviloma namenjeni za individualno rabo, razen tistih, za katere ta odlok izrecno določa, da so namenjeni za skupno rabo.

15. člen

Naprave in objekti za skupno rabo

Naprave in objekti za skupno rabo so:

– objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidranti in hidrantna omrežja),

– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.

Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo se financira iz sredstev pridobljenih s prodajo vode in iz sredstev proračuna Občine Hoče–Slivnica, ter namenskih sredstev za rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnih sistemih, ki se zaračunavajo ob ceni vode. Upravljavci so dolžni vsako leto, najkasneje do 30. novembra za naslednje leto predložiti pristojni občinski strokovni službi, finančno ovrednoten plan vseh del, ki so povezana z vzdrževanjem in obnavljanjem naprav in objektov.

16. člen

Kataster vodovodnega omrežja

Upravljavci na območju na katerem zagotavljajo oskrbo s pitno vodo izdelajo in vzdržujejo kataster vodovodnega omrežja in register vodovodnih priključkov, ter hidrantov. Kataster in register sta last Občine Hoče–Slivnica. Upravljavci so dolžni trajno hraniti evidenco izdanih soglasij za priključitev objektov na javni predlovodovod.

17. člen

Tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov

Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka, tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov ter standard oskrbe s pitno vodo se določi s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda na območju Občine Hoče– Slivnica.

III. POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD

18. člen

Obveznost priključitve

Kjer je javni vodovod že zgrajen, se gradi ali rekonstruira, je priključitev novega objekta na javni vodovod obvezna. Obvezna izvedba priključitve na vodovodni javni sistem je izvedba v zunanjem vodomernem jašku.

19. člen

Priključitev na javni vodovod

Objekt se priključi na javni vodovod samo s pisnim soglasjem upravljavca, ki priključitev tudi izvede. Kolikor uporabnik, oziroma investitor sam ne zaprosi za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod, ga mora upravljavec obvestiti, da je priključitev obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javni vodovod.

20. člen

Obveznost uporabnika

Uporabnik oziroma investitor je dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka ali za vse kasnejše spremembe na priključku, mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca.

21. člen

Soglasja upravljavca

Upravljavci vodovodnega omrežja dajejo za svoje območje soglasja k:

– prostorskim izvedbenim aktom,

– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,

– vlogi za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja,

– vlogi za začasni priključek.

22. člen

Vloga k določitvi projektnih pogojev

Uporabnik, oziroma investitor mora k vlogi za določitev projektnih pogojev za projektno dokumentacijo predložiti upravljavcu naslednjo dokumentacijo:

– idejni projekt,

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem merilu, ki je dostopno v katastru,

– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno porabo vode.

23. člen

Dokumentacija k vlogi za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji

Uporabnik, oziroma investitor mora k vlogi za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji ali pred priključitvijo objekta predložiti upravljavcu naslednjo dokumentacijo:

a) za soglasje k prostorsko izvedbenemu aktu:

– predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom potrebnih količin pitne vode;

b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za spremembo namembnosti objekta:

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s podrobnim projektom za priključitev na javni vodovod (detajl izvedbe priključka),

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

– soglasje lastnikov, oziroma oseb, ki razpolagajo z zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočno sodno odločbo, oziroma drugi ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje;

c) soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:

– pravnomočno gradbeno dovoljenje,

– odločbo o odmeri komunalnega prispevka,

– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem merilu, ki je dostopen v katastru,

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s podrobnim projektom za priključitev na javni vodovod (detajl izvedbe priključka),

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

– soglasje lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočno sodno odločbo

oziroma drugi ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje;

d) soglasje za začasni priključek (za gradbišče ali za začasni objekt), katero se izda za največ dve leti:

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali drugem merilu, ki je dostopno v katastru,

– odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno dovoljenje za objekt, ki se gradi,

– soglasje lastnikov oziroma oseb, ki razpolagajo z zemljišči, po katerih bo potekal priključek ali pravnomočno sodno odločbo oziroma drugi ustrezen pravni akt, ki nadomesti njihovo soglasje,

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

– opis predvidene porabe pitne vode,

– predviden datum odstranitve začasnega priključka.

Dokumentov, ki jih je uporabnik predložil že v fazi pridobivanja soglasja za priključitev, ni potrebno ponovno predložiti.

24. člen

Obstoječe zgradbe

Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 23. člen tega Odloka, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.

25. člen

Izdajanje soglasij

Soglasje, oziroma ustrezno upravno odločbo izdajajo upravljavci tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo (vodovodni sistemi s katerimi ne upravlja upravljavec, oziroma ne sodijo med javne vodovode), kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje pitne vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. Soglasja in projektne pogoje lahko izdaja upravljavec, ki ima zaposleno osebo z opravljenim preizkusom iz Zakona o upravnem postopku.

26. člen

Soglasja za obstoječe zgradbe

Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja določba člena, ki določa katera dokumentacija se prilaga k vlogi za soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja.

27. člen

Kriteriji pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec določiti:

– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,

– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,

– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,

– presek vodomera,

– reducirni ventil,

– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,

– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode,

– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,

– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda.

28. člen

Pridobitev soglasja

Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.

Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca, ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.

Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo.

29. člen

Dolžnost lastnika zemljišča

Pri izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo priključitev na vodovodno omrežje, so lastniki zemljišč oziroma osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dolžni dopustiti pooblaščenim osebam upravljavca dostop do naprav in objektov vodovodnega omrežja.

Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je škoda zaradi izvedbe del čim manjša.

30. člen

Dolžnost upravljavca

Upravljavec je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek in priključiti uporabnika na vodovodno omrežje, če je uporabnik oziroma investitor izpolnil vse pogoje soglasja, ko je k svoji vlogi predložil predpisano, oziroma zahtevano dokumentacijo, in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in propustnost omrežja.

V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan obvestiti uporabnika oziroma investitorja o razmerah, ter pogojih pod katerimi bi bila priključitev možna.

Upravljavec je dolžan vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje, v nasprotnem je upravljavec dolžan povrniti vso škodo, ki jo je lastnik oziroma oseba, ki z zemljiščem razpolaga, utrpela zaradi

posega.

31. člen

Stroški vodovodnega priključka

Vodovodni priključek izdela uporabnik na svoje stroške in ga po končani gradnji prenese v upravljanje upravljavcu. Upravljavec vpiše lastnika objekta v kataster javnega vodovoda in vnese v register priključkov in hidrantov.

Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek, vključno z obračunskim vodomerom vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika. Stroški vzdrževanja so zajeti v vzdrževalnini priključka, ki se zaračunava ob ceni vode.

Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.

32. člen

Prepoved uporabnikov

Upravljavec si pridružuje pravico preureditve priključka, če je ta potrebna za priključitev ostalih porabnikov preko obstoječega priključka.

33. člen

Izvajalec del na javnem vodovodu

Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovna usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec.

Ne glede na izvajalca, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

IV. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV ZA OSKRBO S PITNO VODO V UPRAVLJANJE

34. člen

Prenos sistemov v upravljanje izvajalcu javne gospodarske službe

Prenos zasebnega vodovodnega sistema v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe, se opravi zapisniško. Za prenos vodovodnega sistema se smiselno uporabljajo določila 34. člena tega odloka.

35. člen

Pogoji pri prenosu sistemov

Za prenos novozgrajenega infrastrukturnega sistema in zasebnega vodovodnega sistema, ki ima status javnega vodovoda v upravljanje upravljavcu, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

a) vsi uporabniki morajo imeti vgrajene obračunske vodomere in izgrajene vodomerne jaške,

b) vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani, skladno s predpisi Republike Slovenije, c) postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji; dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev.

V. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE PITNE VODE

36. člen

Količina porabljene pitne vode

Količina porabljene pitne vode se meri z obračunskimi vodomeri.

Kadar meritev ni mogoča, se lahko z uporabniki sklenejo posebne pogodbe s pavšalnim odjemom za dobo dveh mesecev. Za pavšalni odjem pri porabi pitne vode v gospodinjstvu se za enoto vzame 4,5 m3 na osebo na mesec, vendar to velja le za obstoječe vodovodne sisteme.

37. člen

Obračunski vodomer

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.

Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno, oziroma v skladu s projektom. Upravljavec je dolžan na vsak obračunski vodomer namestiti plombo. Uporabnik ne sme plombe poškodovati ali prestavljati, zamenjati in popravljati obračunskega vodomera. Vsak obračunski vodomer mora pregledati in žigosati pristojni organ. Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in zamenjavo.

38. člen

Prostor za vodomer

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer ali vgraditi tipski vodomerni jašek, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca. Vodomerni jašek mora uporabnik izgraditi izven objekta.

V primeru rekonstrukcije vodovodnega cevovoda ali prestavitve vodomera je le tega potrebno prestaviti v vodomerni jašek izven objekta. Stroške izvedbe vodomernega jaška krije uporabnik.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu.

Uporabnik ima zraven rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če obstaja sum na nepravilnost delovanja le tega. Uporabnik podpiše soglasje upravljavcu ob izredni zamenjavi in v primeru, da obračunski vodomer deluje v mejah tolerance nosi stroške izredne menjave. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec.

Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara vroče vode in mehanskih poškodb) bremenijo uporabnika.

39. člen

Vodomeri v interni napeljavi

Vodomeri v interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov.

40. člen

Tarifni sistem za obračun pitne vode

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.

Cena kubičnega metra vode se določa skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev.

Tarifni sistem za obračun pitne vode sprejme in potrdi občinski svet skladno z veljavnimi predpisi v roku šest mesecev od uveljavitve tega odloka.

V času gradnje gradbenih objektov se izvede gradbiščni priklop vode. Gradbiščni priklop vode se izvede za dobo največ dveh let. V času uporabe gradbiščnega priklopa se zaračunava gospodarska tarifa porabe pitne vode.

41. člen

Tehnične težave pri odčitavanju

Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.

42. člen

Plačevanje porabe pitne vode

Uporabniki plačujejo porabljeno pitno vodo na podlagi izdanih mesečnih računov, ki upošteva povprečno porabo od zadnjega popisa vodomerov. Uporabnik mora plačati račun v roku navedenem na računu. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor ne zadrži plačila. Če porabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode brez ponovnega opozorila.

Kadar je na enem vodomeru priključnih več uporabnikov upravljavec izstavi račun lastniku objekta ali upravljavcu objekta v kolikor je ta določen.

43. člen

Odčitki obračunskih vodomerov

Upravljavec opravi odčitke obračunskih vodomerov praviloma enkrat letno in opravi obračun porabljene vode za vsakega uporabnika.

44. člen

Objava spremembe cene pitne vode

Upravljavec je dolžen objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način. Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno pitno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene pitne vode izračuna iz povprečne porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.

VI. PREKINITEV DOBAVE VODE

45. člen

Prekinitev dobave pitne vode

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode za krajši čas do 10 ur zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja na krajevno običajen način ali neposredno vsaj 48 ur pred prekinitvijo dobave pitne vode.

46. člen

Prekinitev dobave pitne vode za krajši čas

Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila uporabnikov v primerih:

– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju,

– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali pa ni v skladu s soglasjem upravljavca,

– če interna inštalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,

– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo,

– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka,

– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka glede na stanje ob priključitvi,

– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,

– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu – položnici niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,

– če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode povzroča nevarnost onesnaževanja vode,

– če uporabnik pisno zahteva prekinitev dobave pitne vode ali ukinitev priključka.

47. člen

Ukinitev priključka

Upravljavec ukine priključek tako da:

– fizično odstrani priključni ventil in cev,

– izbriše priključek iz katastra,

– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

Stroške ukinitve priključka bremenijo uporabnika.

48. člen

Prekinitev dobave pitne vode

Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Stroške prekinitve in stroške morebitne ponovne priključitve nosi uporabnik, v kolikor so vzrok prekinitve določila

45. člena tega odloka.

VII. ODVZEM PITNE VODE IZ HIDRANTOV

49. člen

Hidranti

Hidranti v omrežju javnega vodovoda, služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje upravljavec. Za uporabo vode iz hidrantov mora imeti uporabnik tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki ga registrira upravljavec.

50. člen

Odvzem pitne vode iz hidrantov

Iz hidrantov se sme odvzemati pitne voda brez soglasja upravljavca, le za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Zaradi registracije odvzete pitne vode, je potrebno najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidranta. Upravljavec po obvestilu nemudoma pregleda hidrant in o morebitnih poškodbah obvesti uporabnika hidranta.

Odvzem pitne vode iz hidrantov za primere:

– čiščenja ulic, cest in trgov,

– zalivanja parkov in javnih nasadov,

– izpiranje kanalov,

– utrjevanje cestišč in pri drugih gradbenih delih,

– javnih prireditev,

– gasilskih vaj,

– polnjenja cistern za razvoz pitne vode (suša ipd.),

– polnjenje bazenov

je dovoljen samo s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem pitne vode se sklene pogodba o odvzemu pitne vode, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine.

51. člen

Interni hidranti

Za uporabo hidrantov v lasti uporabnika (interni hidranti), ki se napajajo direktno iz javnega vodovoda in so brez vodomera, veljajo prav tako določbe 49. člena. Te hidrante plombira upravljavec, vzdržuje pa jih lastnik na lastne stroške. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje naslednji delovni dan.

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru, da uporabnik poškoduje hidrant nosi vse stroške popravila.

VIII. IZREDNE RAZMERE IN VARČEVANJE Z VODO

52. člen

Nadzor nad uporabo pitne vode

Upravljavec je dolžan porabo pitne vode stalno nadzirati. V primeru čezmerne porabe oziroma pomanjkanja pitne vode, lahko izda navodilo za racionalno porabo pitne vode, ki so ga porabniki dolžni upoštevati.

V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo pitne vode. V teh primerih mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere in o tem poročati pristojnim občinskim službam.

Upravljavec mora v primeru izrednih razmer in varčevanja z vodo skrbeti predvsem za prednostno preskrbo s pitno vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in za požarno varnost.

IX. OBVEZNOST IN NALOGE UPRAVLJALCA, TER UPORABNIKOV

53. člen

Obveznosti upravljavca

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:

a) zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in izkoriščanja vodnih virov,

b) redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,

c) vzdrževati in obnavljati vodovodne priključke,

d) redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno z zakonodajo Republike Slovenije in predpisi Občine Hoče–Slivnica oziroma upravljavca ali na zahtevo uporabnika,

e) redno kontrolirati kakovost pitne vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,

f) obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave pitne vode v sredstvih javnega obveščanja na krajevno običajen način ali neposredno,

g) voditi kataster in register vodovoda, ter ostale evidence,

h) odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem tarifnem sistemu,

i) izdajati soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod kot to določa ta odlok,

j) organizirati preskrbo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,

k) sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube, ter skrbeti za avtomatizacijo,

l) preizkušati in vzdrževati hidrante,

m) kontrolirati ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod,

n) opraviti pregled interne napeljave in opraviti kontrolo kakovosti vode, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,

o) meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih,

p) skrbi, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji,

r) pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preverja in po potrebi obnavlja vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje,

s) pripravlja načrte za izvedbo del iz zbranih amortizacijskih in investicijskih sredstev.

54. člen

Način oskrbe iz javnega vodovoda

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov priključenih na javni vodovod ali bi morda lahko vplival na kakovost pitne vode v javnem vodovodu.

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

55. člen

Obveznosti uporabnikov

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

a) na javni vodovod se lahko priključijo le s soglasjem upravljavca, b) redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih pred snegom, ledom in ostalimi zunanjimi vplivi,

c) ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer,

d) dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev pitne vode,

e) dovoljujejo dostop, ko upravljavec kontrolira stvarno porabo pitne vode in jo primerja z dovoljeno ob priključitvi,

f) javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov za sekundarni sistem na katerega so priključeni,

g) pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki lahko vplivajo na odvzem – porabo in obračun porabe pitne vode,

h) redno plačujejo porabljeno vodo in števnino na podlagi izdanih računov – položnic,

i) upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode,

j) pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije,

k) povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj.

(l) ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške. Vodomerni jašek je strošek uporabnika, prevezave vodomernih mest pa strošek upravljavca.

56. člen

Pregledi zdravstvene ustreznosti pitne vode internega hišnega omrežja

V primeru, da uporabnik zahteva izredno kontrolo kvalitete pitne vode na internem hišnem omrežju pri katerem se na vzporednih vzorcih na javnem vodovodnem omrežju dokaže vzrok neskladnosti interno hišno omrežje ali neutemeljen sum na neustreznost kvalitete pitne vode je uporabnik dolžan kriti stroške izredne kontrole.

57. člen

Dela na infrastrukturnih objektih

Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic, trgov in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.

Upravljavci drugih komunalnih inštalacij (Telekom, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovane.

X. NADZOR

58. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat, pooblaščeni delavci upravljavca pa strokovni nadzor.

Če je kot ukrep nadzora nad izvajanjem določb tega odloka izrečena denarna kazen, predstavlja plačilo te kazni prihodek proračuna Občine Hoče–Slivnica.

XI. KAZENSKE DOLOČBE

59. člen

Prekrški uporabnikov

Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba če:

- se ne priključi in ne uporablja vodovoda, pod pogoji določeni s tem odlokom,

- se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca,

- ne izpolnjuje svojih obveznosti iz 54. člena tega odloka,

- prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi,

- neupravičeno odvzema vodo iz hidranta.

Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z globo 400,00 EUR kaznuje uporabnik – fizična oseba v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se z globo 1.400,00 EUR kaznuje uporabnik – pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 400,00 EUR.

Z globo 1.400 EUR se kaznuje pravna oseba, ki:

- ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju,

- pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane, Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

60. člen

Prilagoditev zahtevam odloka

Upravljavec in uporabniki vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine, vaških, oziroma vodovodnih odborov, se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po začetku veljave tega odloka.

61. člen

Sprejem pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov Občinski svet občine Hoče–Slivnica sprejme v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega Odloka Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda ter pravilnik o ravnanju v izrednih razmerah.

62. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Pravilnik o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 7/2002), spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 2/2003), Pravilnik o spremembi Pravilnika o pogojih dobave in načinu oskrbe s pitno vodo na območju občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 3 /2008).

63. člen

Veljavnost odloka

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 032-10/2008-008                                          Župan Občine Hoče–Slivnica

Datum: 30. junij 2008                                                        Jožef Merkuš, s. r.