Občinski svet Občine Majšperk je na osnovi 2. točke 11. člena in 5.
točke 14. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Ur. list RS, št. 33/07) ter 8. člena
Statuta občine Majšperk
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/12) na svoji 25. redni seji dne
19. 9. 2013 sprejel |
ODLOK |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MAJŠPERK |
|
I. Uvodne določbe |
1.
člen |
(splošno) |
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Majšperk
(OPN), ki ga je izdelal UMARH d.o.o., Ptuj, pod št. 11/08 leta 2012.
|
2. člen |
(sestavni deli odloka) |
Odlok sestavljata strateški in izvedbeni del OPN z grafičnimi prikazi.
|
3. člen |
(strateški del OPN) |
(1) Strateški del OPN določa: |
·
izhodišča in cilje prostorskega razvoja
občine, |
·
zasnovo prostorskega razvoja,
|
·
zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena, |
·
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
·
okvirna območja razpršene poselitve, |
·
posebna zaključena območja razpršene
poselitve
(vinogradniška območja), |
·
usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo, |
·
usmeritve za razvoj v krajini,
|
·
usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč in |
·
usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev (PIP). |
(2) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje karte: |
·
prostorski razvoj občine (karta št. 1), |
·
zasnova gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2), |
·
usmeritve za razvoj poselitve(karta št. 3), |
·
usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4), |
·
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5).
|
(3) Podlaga za strateški del OPN, ki se nanaša na razvoj občinskega
središča in lokalnih središč, so konceptualni deli urbanističnih načrtov
za naselja Majšperk, Breg, Ptujska Gora in Stoperce. |
4. člen |
(izvedbeni del OPN) |
(1) Izvedbeni del OPN določa enote urejanja prostora (EUP), podrobno
namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora, območja urejanja
gospodarske javne infrastrukture in prostorske izvedbene pogoje (PIP).
OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja
po predpisih o graditvi objektov za posege v prostor na celotnem območju
občine, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti (OPPN) ali drugimi državnimi in pokrajinskimi
prostorskimi akti. PIP določajo merila in pogoje za posege v prostor na
območjih naselij, na območjih razpršene poselitve in na območjih
krajine, in sicer glede: |
·
namembnosti objektov, |
·
lege objektov, |
·
velikosti objektov, |
·
oblikovanja objektov, |
·
parcelacije, |
·
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno
dobro, |
·
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva
okolja in naravnih dobrin, |
·
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
|
·
varovanja zdravja ljudi in |
·
urejanja območij, za katera je predvidena izdelava OPPN. |
(2) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje: |
·
pregledno karto listov v merilu 1 : 40.000, |
·
prikaz območij EUP, podrobnejše namenske rabe površin, obstoječe in
predvidene gospodarske javne infrastrukture ter PIP za posamezna območja
enot urejanja prostora na kartah v merilu 1 : 5.000. |
5. člen |
(priloge OPN) |
Priloge OPN so: |
1.
izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov; |
2.
prikaz stanja prostora z bilancami, |
3.
strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta : |
·
Analiza stanja in teženj v prostoru na območju občine Majšperk, |
·
Urbanistični načrti za naselja Majšperk, Ptujska Gora, Breg in Stoperce, |
·
Obrazložitev pobude 252 (Vrtnarski center Lecana), |
·
Obrazložitev pobude 283, |
·
Lokalni energetski koncept občine Majšperk, |
·
Vodnogospodarska ureditev Dravinje na odseku Stogovci- Koritno, IDP št.
3214/10, Karte poplavne nevarnosti ter razredov poplavne nevarnosti,
št. načrta 42,DHD d.o.o., december 2010, dopolnitve 2011, |
·
Elaborat Hidrološko hidravlična presoja za objekt Kmetijsko skladiščni
objekt na parc. št. 179, 180 in 187 k.o. Doklece, Št. 903/10, Higra
d.o.o., Maribor, junij 2010 (vodno soglasje številka 35507-534/2011-2,
z dne 30.3.
2011 Agencije RS za okolje). |
4.
Podrobne obrazložitve nosilcem urejanja prostora, ki vsebujejo
obrazložitve posegov, spremembe namenske rabe prostora po pobudah,
velikost posegov in prikaz sprememb namenske rabe prostora v digitalni
vektorski obliki (.shp), |
5.
Obrazložitev prostorskega akta, |
6.
Povzetek za javnost, |
7.
Okoljsko poročilo, izdelal IEI d.o.o, april 2012. |
|
II. Strateški del OPN |
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine majšperk
|
6. člen |
(stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja v občini) |
(1) Na
področju poselitve občina v zadnjem obdobju beleži zmerno rast. Število
prebivalcev se je v zadnjih desetletjih opazneje zmanjšalo v
gričevnatem delu občine zaradi težjih bivalnih pogojev. Izobrazbena in
socialna struktura občine je po več kazalcih na ravni širšega obmejnega
območja, ki pa je v primerjavi s slovenskim povprečjem manj ugodna.
Problem na področju poselitve v preteklem obdobju so bile težnje k
nadaljnji razpršeni gradnji, pogosto tudi na poplavnem območju.
|
(2) Na področju infrastrukture je splošni problem podpovprečna
opremljenost.
Ključni problemi so: |
·
prometna povezanost, ker del prometnega omrežja še ni asfaltiran,
nekatere asfaltirane ceste pa so v slabem stanju, |
·
javni vodovodni sistem ne doseže vseh gospodinjstev v gričevnatih
predelih občine. |
(3) Na območju krajine je velik problem zaraščanje kmetijskih površin,
ki je posledica depopulacije in upada interesa za primarne dejavnosti.
Drugi problem so naravne nesreče, predvsem poplave v dolini Dravinje in
ogroženost zaradi erozijskih procesov. |
(4) Velik del površine občine so območja različnih kategorij varovanja
narave. Ti varstveni ukrepi so omejitve za različne dejavnosti v
krajini, po drugi strani pa so znak kakovosti okolja, kar se izkoristi.
Z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja se ohranja poselitev in hkrati
doseže višjo kakovost življenja. |
Razvojne potrebe v občini |
7. člen |
(krepitev občinskega središča in posameznih lokalnih središč) |
(1) Krepi se občinsko središče Majšperk in lokalna središča Breg,
Ptujska Gora in Stoperce. Območje občine je izrazito območje razpršene
poselitve. Prebivalcem se zagotovi kakovostno bivanje z boljšo
dostopnostjo do javnih funkcij. |
(2) V občinskem središču se razvija: |
·
storitvene in oskrbne funkcije, |
·
delovna mesta, |
·
socialno oskrbo ter |
·
športne in kulturne dejavnosti. |
(3) Naselji Majšperk in Breg sta zaposlitveni središči območja s
posebnimi razvojnimi problemi, v določeni meri pa tudi del obmejnega
območja, kjer se razvija neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjo
državo. Na Bregu se krepi in širi obstoječo gospodarsko cono. Občinsko
središče in lokalna središča ne glede na obseg gravitacijskega območja
samostojno in v medsebojnih povezavah zagotavljajo zadostno in dobro
dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. |
(4) V lokalnih središčih Breg, Ptujska Gora in Stoperce se prebivalcem
naselij in zaledij zagotovi najmanj vsakodnevno oskrbo, javno avtobusno
povezavo z občinskim središčem, osnovno izobraževanje v Stopercah in na
Ptujski Gori, osnovno zdravstveno oskrbo na Bregu ter informiranje in
druženje v vseh treh lokalnih središčih. |
8. člen |
(krepitev obstoječih proizvodnih območij) |
Proizvodni obrati v občini so pomembni razvojni dejavniki tega manj
razvitega dela Slovenije. Po težavah v t.i. tranzicijskem obdobju se
proizvodno območje Breg oživlja in krepi. Z vidika razvoja delovnih mest
in razvoja območja je pomembno, da se proizvodna dejavnost koncentrira v
proizvodnih območjih in funkcionira v največji možni meri. |
9. člen |
(razvoj gospodarskih dejavnosti vezanih na kmetijstvo in gozdarstvo) |
Z vidika ohranjanja poselitve in kulturne krajine ter z
narodnoobrambnega vidika se vzpodbuja ohranjanje poseljenosti in
vitalnosti celotnega območja občine. Kmetijstvo in gozdarstvo ter
gospodarske dejavnosti, vezane na kmetijstvo in gozdarstvo, posredno ali
neposredno prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski
privlačnosti naravne in kulturne krajine. Na območju občine so možnosti
predvsem za naslednje dejavnosti, ki se jih vzpodbuja: |
·
gozdarstvo, predvsem izraba kvalitetnega lesnega prirasta za izdelavo
zahtevnejših lesnih produktov pa tudi izraba preostale lesne biomase, še
posebej energetska izraba, |
·
kmetijstvo, predvsem živinoreja (pašna, hlevska), |
·
dopolnilne dejavnosti na kmečkih gospodarstvih in |
·
vinogradništvo na posameznih območjih. |
10. člen |
(posodobitev infrastrukture) |
(1) Na področju opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo so
največje potrebe pri razvoju komunalne infrastrukture. Na območjih
razpršene poselitve se predvidi individualne ali skupinske male čistilne
naprave. |
(2) Z razvojem prometnih omrežij se omogoča izkoriščanje potencialov
prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti,
rekreacijo in turizem. Naselja se funkcionalno zaokroža in omogoča
pestrost dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z
razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov, in sicer:
|
·
posodobi se cestno omrežje. Prevladujejo cestne povezave lokalnega
pomena, s katerimi se omogoča dobro dostopnost do lokalnih središč. Z
dobrimi cestnimi povezavami regionalnega pomena se izboljša dostopnost
medobčinskih oziroma regionalnih središč in izboljša dostopnost
turističnih območij. |
·
v občini so velike možnosti za ureditev kolesarskih poti zaradi
relativno majhne obremenjenosti cest z motornim prometom. Za kolesarske
poti se zato izkoristi obstoječe prometnice in se jih ureja tudi glede
na večjo primernost za kolesarje. Vzpostavi se dobra navezava na
regionalne oziroma daljinske kolesarske povezave. |
·
razvoj poselitve se usmerja v območja z možnostmi oskrbe z javnim
potniškim prometom, ki bo na ta način bolj dostopen. Poveča se
povezanost z regionalnim središčem Ptuj. |
(3) Na podeželju in na odročnih območjih se temu ustrezno zagotovi
infrastrukturne pogoje. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do
interneta se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v
informacijsko družbo. Za zagotavljanje usposobljenosti mladih za
informacijsko družbo se zagotovi optimalno telekomunikacijsko
opremljenost izobraževalnih ustanov. |
11. člen |
(razvoj turizma) |
Možnosti razvoja turizma na območju občine imajo: |
·
Ptujska Gora s svojo kulturno dediščino, primerno za verski in kulturni
turizem (romanja, ogledi, prireditve, koncerti), z muzejem- Starotrško
hišo, sprehajalnimi potmi, |
·
Majšperk kot kulturno središče z gledališče, gradom in sprehajalnimi
potmi, |
·
Breg z galerijska dejavnostjo in muzejem, |
·
Haloze in Donačka gora z naravnimi kakovostmi in prepoznavno krajino,
primerno za mehki turizem kot pohodništvo in kolesarstvo, kmečki
turizem, predstavitev lokalne kulinarike, in |
·
območja vinskih kleti, predvsem na Janškem Vrhu in na Jelovicah, |
·
ribniki in spremljajoče ureditve (rekreacija, gostinstvo), |
·
vodni zadrževalnik Medvedce, predvsem turizem vezan na opazovanje ptic. |
12. člen |
(potencial izkoriščanja kamnolomov peščenjaka) |
Na območju občine je več opuščenih kopov naravnega kamna -
ptujskogorskega peščenjaka, nekaterih še potencialno zanimivih. Glede na
grobo ugotovljene montanogeološke razmere je kot prostor za pridobivanje
naravnega kamna (peščenjaka) zanimivo celotno potencialno območje II.
Znotraj tega potencialnega prostora se aktivira vsaj dve najzanimivejši
območji, Vundušek in Medvedov kamnolom. |
13. člen |
(ohranjanje narave) |
Občina ima bogato in kakovostno naravno krajino z obsežnim območjem
Natura 2000, zavarovanimi območji in številnimi naravnimi vrednotami.
Ohranjenost biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot je pomembni del
naravnih kakovosti krajine, katerih varstvo se zagotavlja s prostorskim
razvojem, ki te kvalitete spoštuje in jih na ustrezen način vključuje. V
območjih z naravnimi kakovostmi se zagotavlja take oblike kmetijske
dejavnosti, ki omogočajo sožitje med človekovimi dejavnostmi in naravo.
Dopušča se prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in
rekreacije v naravnem okolju, turistično in rekreacijsko infrastrukturo
pa se praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. |
Razvojne potrebe države in regije |
14. člen |
(razvojne potrebe države) |
(1) Občina Majšperk zaradi svoje periferne lege in drugih omejevalnih
dejavnikov spada med manj razvita območja. Z ukrepi, ki izhajajo iz
politike skladnega regionalnega razvoja država spodbuja enakomeren
razvoj na svojem celotnem teritoriju. Cilj je večanje gospodarske rasti,
izboljšano finančno poslovanje države in uresničitev osnovnih družbenih
načel ter nalog države, zapisanih v temeljnih ustavnih listinah. |
(2) Za enakovredno vključenost Slovenije v evropski prostor se v skladu
z usmeritvami iz državnih strateških prostorskih aktov spodbuja
oblikovanje čezmejnih regij. Za reševanje skupnih vprašanj se spodbuja
oblikovanje skupnih razvojnih programov in projektov z Republiko
Hrvaško. V ta namen se krepi prometno dostopnost območja občine in
sosednjih občin ter povezuje njihova središča s slovenskimi regijami.
|
15. člen |
(razvojne potrebe regije) |
(1) Za skladen regionalni prostorski razvoj Slovenije se spodbuja
policentrični urbani sistem. Tega tvori dvostopenjsko strukturirano
omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, na katerega se s
primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami
navezuje omrežje naselij v občini. Razvoj poselitve se prednostno
usmerja v lokalna središča. To so občinsko središče Majšperk ter ostala
lokalna središča Breg, Ptujska Gora in Stoperce. |
(2) Omrežje družbene javne infrastrukture, t.j. šolstvo, zdravstvo,
socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z
omrežjem naselij. Ohranja se dosežena raven družbene infrastrukture. |
(3) V lokalnih središčih se spodbuja razvoj storitvenih in oskrbnih
funkcij in razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. V lokalno
središče se umešča primarno zdravstveno in socialno oskrbo (zdravstveni
dom, lekarno,) ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost.
Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja
dobro vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in
druženje. Na območjih izrazito razpršene poselitve se še posebej
spodbuja razvoj lokalnih središč z ustrezno oskrbo in osnovno ravnijo
javnih funkcij. V občini sta to lokalni središči Stoperce in Ptujska
Gora. |
(4) V naseljih Majšperk in Breg, ki sta zaposlitveni središči območja s
posebnimi razvojnimi problemi, ter v obmejnem območju se razvije
neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjo državo. V naselju Breg se
razvija proizvodno območje, v naselju Majšperk pa storitvene in oskrbne
dejavnosti. Naselji zagotavljata kakovostno in dobro dostopno oskrbo z
družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi ne glede na obseg njunih
gravitacijskih območij. |
(5) Spodbuja se usklajen razvoj prometnega omrežja ter izgradnjo
gospodarske javne infrastrukture. Javni potniški promet se medsebojno
povezuje in razvija s podporo države. Razvoj in širjenje javnega
potniškega prometa, dopolnjenega s kolesarskim prometom in v manjši meri
z osebnim avtomobilskim prometom, se usklajuje z načrtovanim razvojem
urbanih območij. S tem se zagotavlja povezanost mest in naselij na
območju ter čim boljšo povezanost občine predvsem s Ptujem, Mariborom,
Slovensko Bistrico in Rogatcem. Znotraj vplivnih območij urbanih naselij
in med njimi se zagotavlja dobro dostopnost do javnih funkcij z
učinkovitim javnim potniškim prometom na vseh poseljenih območjih.
|
(6) Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko
naravnano turistično ponudbo zaradi omogočanja zdrave telesne aktivnosti
prebivalstva. |
Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi občinami |
16. člen |
(povezave s sosednjimi občinami) |
(1) Občina je v največji meri vezana na medobčinsko središče Ptuj, ki
predstavlja upravno in izobraževalno pa tudi zaposlitveno središče
širšega območja. |
(2) Prometno je občina preko regionalnih cest povezana s Ptujem,
Kidričevim, Slovensko Bistrico, Rogatcem, Rogaško Slatino, Makolami in
Poljčanami. V te kraje poteka tudi avtobusni potniški promet, ki je
edina oblika javnega potniškega prometa. |
(3) Zraven Ptuja so pomembna zaposlitvena središča še Kidričevo,
Slovenska Bistrica in Maribor. |
(4) Na področju varstva okolja je povezana z občinami širšega ptujskega
območja, predvsem glede ravnanja z odpadki. V podobnem obsegu je z
ostalimi občinami povezana z vodovodnim sistemom. |
(5) Zelo aktivna oblika povezave je nastajajoča turistična regija Haloze
– Zágorje, v katero se povezujejo haloške občine na slovenski strani
meje in zágorske občine na hrvaški. |
(6) Povezovanje s sosednjimi območji je interes občine tudi v prihodnje,
predvsem na področju infrastrukture in turizma, pa tudi na ostalih
področjih, kjer se bodo pokazale možnosti. |
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine |
17. člen |
(cilji prostorskega razvoja občine)
|
Na podlagi izhodišč in upoštevaje hierarhično nadrejene prostorske akte,
sektorske akte ter temeljna načela prostorskega razvoja, so določeni
sledeči cilji skladnega prostorskega razvoja občine: |
·
Usmerjati dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarjajo največji
pozitivni učinki za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj in socialno povezanost ob ohranitvi kakovosti naravnega in
bivalnega okolja. |
·
Zagotavljati racionalno rabo prostora in varnost prebivalstva z
ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. |
·
Spodbujati funkcijske in infrastrukturne povezave naselij. |
·
Zagotavljati povezanost naselij z občinskim in regionalnim središčem z
učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom. |
·
Učinkovito razmeščati dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih
možnosti in omejitev. |
·
Zagotavljati zadostno število različnih stanovanj predvsem v občinskem
središču. |
·
Zagotavljati varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena
naselja. |
·
Zagotavljati kvaliteto bivalnega okolja z vključevanjem kulturne
dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje naselij. |
·
Zagotavljati kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter z dostopnostjo do družbene javne
infrastrukture. |
·
Zagotavljati ustrezno vodooskrbo prebivalcem na celotnem območju občine. |
·
Zagotavljati varstvo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in naravnega
okolja z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
·
Izkoriščati prostorski potencial podeželja za razvoj raznolikih
gospodarskih dejavnosti na podeželju. |
·
Izboljšati povezanost prometnega omrežja. |
·
Izboljšati povezanost električnega in drugih energetskih omrežij. |
·
Izboljšati telekomunikacijska omrežja |
·
Varčno in večnamensko izrabljati tla in vire. |
·
Smotrno izrabljati prostor za urbanizacijo in nadzirati širjenje
poselitvenih območij. |
·
Ohranjati pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo. |
·
Spodbujati rabo obnovljivih virov povsod, kjer je to prostorsko
sprejemljivo. |
·
Usmerjati prostorski razvoj izven območij, ogroženih zaradi možnosti
naravnih ali drugih nesreč, predvsem izven poplavnih območij reke
Dravinje in erozijskih območij v Halozah. |
·
Preusmerjati obstoječe dejavnosti iz območij, ki so ogrožena zaradi
naravnih ali drugih nesreč ter izboljševati zaščito pred posledicami
naravnih in drugih nesreč. |
·
Usmerjati dejavnosti in prostorske ureditve ter posege na način, da se
pri tem ohranja in varuje kulturno dediščino. |
·
Zagotavljati dostopnost do kulturne in naravne dediščine in s tem
povečati identifikacijske, vzgojne in gospodarske potenciale ter njihovo
trajnostno izrabo. |
·
Spodbujati ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in
naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. |
·
Zagotavljati ustrezno vključitev biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. |
·
Vključevati sestavine varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja
in dejavnosti. |
·
Zagotavljati komunalno opremljanje obstoječih in novih zemljišč za
gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in
klimatizacije). |
·
Racionalno ravnati s komunalnimi in drugimi odpadki. |
Zasnova prostorskega razvoja občine |
18. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve) |
Gričevnato do hribovito površje in socialno-posestne razmere v
preteklosti so narekovale izrazito razpršen tip poselitve občine. Z
vidika ohranjanja kulturne krajine, z narodno-obrambnega vidika in tudi
z vidika ohranjanja habitatov, se aktivno ohranja avtohtono poselitev
na območjih razpršene poselitve. Za dvig kvalitete življenja prebivalcev
v naseljih razpršenega tipa se prednostno razvija Majšperk kot občinsko
središče in lokalna središča Stoperce, Ptujska Gora in Breg. Razvija se
jih predvsem v smislu funkcijske širitve (oskrba, storitve, kultura,
izobraževanje). Prednostno se zapolnjuje proste zazidljive površine
znotraj naselij, a se naselja tudi prostorsko širi. |
19. člen |
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
|
(1) Prednostno območje razvoja turizma je območje naselja Ptujska Gora.
Tukaj se še bolj intenzivno vzpodbuja razvoj romarskega in kulturnega
turizma ter razvoj potrebnih spremljajočih dejavnosti. Ob ustrezni
prostorski ureditvi prometnega omrežja se v največji meri ohranja
zaščiteno staro vaško jedro s cerkvijo Marije Zavetnice. Na ostalih
delih naselja se dejavnosti vključuje usklajeno z njegovo tradicionalno
urbanistično in arhitekturno podobo. |
(2) Na tromeji občin Kidričevo, Slovenska Bistrica in Majšperk je
nedokončan vodni zadrževalnik Medvedce, ki je postal habitat številnih
živalskih in rastlinskih vrst, vezanih na vodo. Tu se razvija mehki
turizem brez večjih posegov v prostor (pohodniške in kolesarske poti,
opazovanje ptic ipd.). |
(3) Prednostno območje za proizvodne dejavnosti je obstoječe proizvodno
območje v naselju Breg. |
(4) Prednostno območje za razvoj kmetijstva je skrajni severni del
občine, Dravsko polje. Meliorirano območje južno od reke Polskave je
namenjeno poljedelstvu, prilagojenemu zahtevam varstva vodnih virov ter
Dravinjska dolina, ki je namenjena poljedelstvu, prilagojeno varstvu
narave in poplavam. |
(5) Zaradi velikih naravnih možnosti in kakovosti se razvoj dejavnosti
na območju prilagodi ohranitvi naravnih kakovosti. Na območje Haloz in v
Dravinjsko dolino se usmerja dejavnosti, ki temeljijo na prednostni
usmeritvi v trajnostno sonaravni razvoj. Take so predvsem: |
- različne oblike mehkega turizma kot kolesarjenje, pohodništvo,
turistične kmetije, |
- sonaravno gozdarjenje in izraba kvalitetnega lesa za zahtevnejše lesne
produkte ter preostale lesne biomase v energetske namene, |
- pašna živinoreja, |
- vinogradništvo z vinogradniškimi kletmi predvsem na območju Janškega
Vrha, Jelovic in Stoperc ter |
- izkoriščanje mineralnih surovin, peščenjaka. |
20. člen |
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij ter temeljne smeri
prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
|
(1) Omrežje naselij v občini sestavlja 16 strnjenih naselij. Občinsko
središče Majšperk je upravno, izobraževalno, oskrbno in zaposlitveno
središče občine. |
(2) Lokalna središča so Ptujska Gora, Breg in Stoperce. Naselje Breg je
zaposlitveno in oskrbno središče občine. V naselju je tudi edini otroški
vrtec v občini in torej funkcijsko dopolnjuje občinsko središče.
|
(3) Funkcijsko pomembni naselji sta Ptujska Gora kot središče verskega
in kulturnega turizma in Stoperce kot oskrbno središče razpršeno
poseljenega južnega dela občine. Ostalih 12 strnjenih naselij so vasi
brez pomembnejših funkcij. |
21. člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
Občinsko središče in vsa tri lokalna središča so med seboj povezana z
državnimi regionalnimi cestami, vsa ostala naselja pa z lokalnimi.
Regionalno je občina povezana z državnimi cestami v štiri smeri: |
·
proti severu do Ptuja in Kidričevega ter do avtocestne povezave A4 v
smeri Maribora in dalje Avstrije, |
·
proti vzhodu do občin Videm in Podlehnik ter do državne cestne povezave
proti mednarodnemu mejnemu prehodu s Hrvaško Gruškovje, |
·
proti jugu do občin Rogatec, Rogaška Slatina in v Posotelje ter |
·
proti zahodu po dolini Dravinje do občin Makole, Poljčane in Slovenska
Bistrica ter do avtocestne povezave A1 v smeri Ljubljane. |
22. člen |
(druga za občino pomembna območja)
|
(1) Na območje občine segajo obsežna posebna varstvena območja Natura
2000, v podobnem obsegu tudi ekološko pomembna območja. Prisotne so
številne naravne vrednote. Severno pobočje Donačke gore je zavarovano
območje narave, pomembno z naravovarstvenega in s turističnega vidika. |
(2) Površinski vodotoki v občini so reka Dravinja, ki je edini vodotok
1. reda, skupaj s pomembnejšimi pritoki potoki Skralska in Jesenica,
ter Polskava na severnem obrobju občine z vodnim zadrževalnikom
Medvedce, ki je največja stoječa voda na območju. |
(3)
Območja mineralnih surovin: V občini sta dve opuščeni območji
izkoriščanja mineralnih surovin v dolini potoka Vundušek, ki sta bili v
uporabi v preteklosti, z OPN pa ju ponovno revitaliziramo.
|
(4)V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
lokacijah bo Občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s
podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s
površinskim vplivom, ki onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN). |
(5) Odlagališča odpadkov v občini ni. |
(6) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vse enote
kulturne dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(objekti in območja kulturne dediščine). Dediščina se varuje glede na
njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in
registrirane enote kulturne dediščine) in je prikazana v Prikazu stanja
prostora. |
(7) V območjih ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive
ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in
oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Pri
načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh
območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve
morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim
varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
(8) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov
je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati
režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in
ravnanja, ki bi utegnili spreminjati in degradirati lastnosti zaradi
katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni. |
23. člen |
(urbana oz. lokalna središča, za katera je izdelan urbanistični načrt)
|
(1) Urbana in lokalna središča, obdelana z urbanističnimi načrti, so: |
·
Majšperk kot občinsko središče s poselitvenimi in funkcijskimi
širitvami, |
·
Breg kot zaposlitveno središče, ki na posameznih področjih funkcijsko
dopolnjuje občinsko središče, |
·
Ptujska Gora kot lokalno središče, kjer se intenzivno razvija turistične
dejavnosti, ter |
·
Stoperce kot lokalno središče, ki se ga krepi zaradi oskrbe prebivalcev
v širokem razpršeno poseljenem zaledju. |
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
|
24. člen |
(prometna infrastruktura)
|
(1) Na območju občine so tri državne ceste: |
·
regionalna cesta II. reda z oznako 432, Rogatec-Majšperk-Hajdina, |
·
regionalna cesta III. reda z oznako 688, Slovenske
Konjice-Žiče-Poljčane-Majšperk in |
·
regionalna cesta III. reda z oznako 690, Majšperk-Jurovci-Tržec- Zg.
Leskovec. |
·
Predvsem na območjih strnjene poselitve se ob teh cestah predvidi
ločene površine za pešce. |
(2) Lokalne ceste in javne poti na poselitvenih območjih se na kritičnih
odsekih rekonstruira. Lokalno cestno omrežje se asfaltira v celoti. |
(3)Omrežje
kolesarskih poti tvori omrežje državnih daljinskih in glavnih
kolesarskih povezav, ki povezujejo urbana središča in turistična naselja
ter se navezujejo na daljinski evropski kolesarski povezavi št. 8 in 9
skozi Slovenijo. Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno
infrastrukturo se za kolesarske poti izkoristi obstoječe z motornim
prometom malo obremenjene prometnice. V podporo razvoja mehkega turizma
v občini se vse občinske ceste zaradi nizke gostote motornega prometa
opredeli tudi kot lokalne turistično-rekreativne kolesarske poti. Zaradi
raznolike konfiguracije terena se jih kategorizira glede na težavnost.
Lokalne kolesarske poti se navezuje na regionalno oziroma na obe
evropski daljinski kolesarski povezavi. Gozdne ceste se nameni tudi
gorskemu kolesarjenju. Dolinske lokalne in regionalne ceste se predvidi
za dnevno migracijo. |
(4)
Zasnova pešpoti obsega tematske pešpoti v podeželskem območju, povezane
v omrežje pešpoti in navezane na evropski pešpoti E6 in E7, ter kulturne
poti skozi Slovenijo. Omrežje pešpoti se razvija v turističnih območjih,
povezuje se jih s kolesarskim omrežjem in zagotavlja povezovanje
privlačnih krajinskih območij. Pri njihovem umeščanju v prostor se
zagotavlja čim večja varnost pešcev oziroma pohodnikov. |
(5) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je
potrebno zagotoviti, da so le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo
varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati
zagotovi tudi njena prostorska integriteta. |
25. člen |
(sistem javnega potniškega prometa) |
(1) V občini je edina oblika javnega potniškega prometa avtobusni
promet. Gostejše povezave potekajo po državnih cestah v smeri Ptuja,
nekoliko manj pa v smeri Slovenske Bistrice in Maribora ter Rogaške
Slatine. Za učinkovit sistem javnega avtobusnega potniškega prometa
predstavljajo problem redka razpršena poselitev in neugodni reliefni
pogoji, zaradi česar ima velik del prebivalstva slabšo dostopnost do
javnega potniškega prometa. |
(2) Predvidi se racionalne povezave naselij z javnim avtobusnim
prometom, kjer je to mogoče. Dodatna avtobusna postajališča in varne
dostope za potnike s pločniki se uredi, kjer je to potrebno. Združevanje
šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom zaradi povečanja standarda
dostopnosti občanov in racionalizacije se izvede tam, kjer je to
smiselno in izvedljivo. Zaradi specifike občine z vidika njene lege in
velikosti je potrebno sistem javnega potniškega prometa načrtovati v
povezavi s sosednjimi občinami oz. na ravni regije (zagotavljanje JPP do
večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe,...). |
26. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura)
|
(1) Prednostno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih
telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter
sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij na celotnem območju
občine. Obstoječe telekomunikacijsko omrežje ne omogoča dostopa do
interneta v naseljih Lešje, Sestrže, Medvedce in Janški Vrh. Na teh
območjih se predvidi ustrezna telekomunikacijska povezava. |
(2) Predvideti je potrebno izgradnjo telekomunikacijske kabelske
kanalizacije in ustreznega telekomunikacijskega omrežja na osnovi
projektnih rešitev, pri novogradnjah na območju strnjenih naselij (nova
zazidalna območja) ter območjih proizvodnih in centralnih dejavnosti,
pri čemer naj trase potekajo po javnih površinah. |
(3) Trase telekomunikacijskih kablov se prednostno predvidi v obstoječih
in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju novih naprav
in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor se v čim večji meri
združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte
telekomunikacijskega omrežja. Vplive na zdravje, okolje in prostor se
zmanjša na najmanjšo možno mero. Zaradi uvajanja novih oblik dela na
daljavo na podeželju in na odročnih območjih se temu ustrezno zagotovi
primerne infrastrukturne naprave in objekte. Z zagotavljanjem
kakovostnega dostopa do interneta in organiziranjem ustreznega
izobraževanja se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v
informacijsko družbo. Za zagotavljanje usposobljenosti mladih za
informacijsko družbo pa se zagotavlja tudi optimalno telekomunikacijsko
opremljenost izobraževalnih ustanov. |
(4) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta
umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne
substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta. |
27. člen |
(energetska infrastruktura)
|
(1) Obnovljive vire in učinkovito rabo energije se spodbuja s povečanjem
njihovega deleža v primarni energetski bilanci države. Fosilna goriva se
nadomešča z rabo tehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialov
obnovljivih virov. To so predvsem biomasa, lesna biomasa, sončna
energija in geotermalna energija, predvsem v lokalnih središčih
Majšperk, Breg, Ptujska Gora in Stoperce. V energetski zasnovi občine se
ob analizah možnosti vključevanja obnovljivih virov in samooskrbe z
energijo opredeli možnosti varčevanja z energijo in načine pospeševanja
učinkovite rabe energije. Z energetsko učinkovitim urbanističnim
načrtovanjem in arhitekturnim načrtovanjem tehnološko in oblikovno
primernih objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik
gradnje, se zagotavlja zmanjšanje porabe energije. Učinkovito in varčno
rabo energije se zagotavlja pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj
ter pri prenovi in sanaciji. Spodbuja se gradnjo novih enot za sočasno
proizvodnjo toplote in električne energije ter sistemov daljinskega
ogrevanja, ki uporabljajo toploto iz soproizvodnje. Na reki Dravinji se
glede na možnosti predvidi male hidroelektrarne. |
(2) Na obravnavanem območju občine Majšperk potekajo obstoječi in
predvideni visokonapetostni daljnovodi in sicer: |
·
obstoječi DV 220 kV Cirkovce-Podlog (D-211) za katerega je predvidena
rekonstrukcija na napetostni nivo 2x400 kV, |
·
obstoječi DV 400 kV Maribor- Krško (odsek Mihovce-Krško) z oznako D-410, |
·
obstoječi DV 400 kV Maribor-Podlog (odsek Mihovce- Podlog) z oznako
D-412, |
·
predvideni DV 2x400 kV Maribor-Krško z oznako D-426, |
·
predvideni DV 2X400 kV Maribor- Podlog z oznako D-428. |
(3) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati širino varovalnega
pasu elektroenergetskih daljnovodov (17. člen Energetskega zakona (EZ-C)
Ur. l. RS št. 70/08), ki znaša za napetostni nivo
400 in 220 kV 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) tako: |
- da je za vse objekte skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o
pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.
list RS, št. 101/2010) označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem
pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska
raba prostora znotraj varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, brez
športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd objektov, namenjeno le
industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ipd. |
- da je potrebno za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in
predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno projektne pogoje in
soglasje k projektnim rešitvam ELES-a. |
- da je pri projektiranju potrebno upoštevati določila Pravilnika o
pogojih in omejitvahgradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti
v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št.
101/2010) in slovenskega standarda SIST EN 50341-1 Nadzemni električni
vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna
določila, slovenskega standarda SIST EN 50341-3-21 Nadzemni električni
vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 3-21. del: Nacionalna normativna
določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN 50341-1:2002) ter
slovenskega standarda SIST HD 637 S1 z naslovom Elektroenergetske
naprave nad 1 kV izmenične napetosti, dosežene najmanjše razdalje do
objektov z upoštevanjem največjega povesa. |
- da je pri gradnji potrebno upoštevati določila Pravilnika o varstvu
pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. I. RS št. 29/92) ter
predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi
predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetosti nivo 400 kV na manj
kot 5 m in in za napetostni nivo 220 kV 3,75 m. Investitorja zadolžujemo
naj poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v bližini
elektroenergetskih naprav. |
(4) Elektroenergetsko omrežje 20 kV je speljano po celotni občini. Ob
večjih razvojnih posegih se ga posodablja glede kakovosti in širi.
|
(5) Čez občino potekajo naslednji prenosni plinovodi: |
·
plinovod R16, od M1v km 45+660-MRP Majšperk (premer 100 mm, tlak 50
bar), |
·
plinovod M1 Ceršak – MMRP Rogatec (premer 500 mm, tlak 50 bar), |
·
plinovod M1/1 Kidričevo- Rogatec (premer 8oo mm, tlak 70 bar). |
Plinovodi so v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o. kot sistemskega
operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. |
(6) Toplotno omrežje za daljinsko ogrevanje se zaradi izboljšanja
bivalnih kakovosti in energetske varčnosti načrtuje v strnjenih
naseljih, predvsem v Majšperku in Bregu. |
(7) V svojem lokalnem energetskem konceptu občina predvidi energetsko
varčno in učinkovito oskrbo z energijo ob upoštevanju možnosti rabe
razpoložljivih obnovljivih virov energije oziroma energetske samooskrbe,
predvsem lesne biomase. Pri vseh novo načrtovanih večjih kotlovnicah za
daljinsko ogrevanje se preveri možnost so-proizvodnje toplote in
električne energije. |
(8)
Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta
umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne
substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta. |
28. člen |
(komunalna infrastruktura in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja) |
(1) Občina je priključena na javni vodovodni sistem upravljavca
Komunalno podjetje Ptuj. Glede na vododeficitarnost celotnega območja
Haloz se sem ne usmerja novih velikih porabnikov vode, pri obstoječih pa
se spodbuja uvajanje najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih
rešitev priprave in uporabe pitne ter reciklaže tehnološke vode.
|
(2) Največji vodotok na območju občine je reka Dravinja, ki redno
poplavlja kvalitetna kmetijska zemljišča. Poplavljajo tudi tudi njena
pritoka Skralska in Jesenica pa tudi Polskava na območju Dravskega
polja. Kmetijstvo se na teh območjih prilagodi naravnim danostim.
|
(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je skoraj v celoti urejeno v
naseljih Majšperk, Lešje in Breg, kjer delujejo čistilni napravi, v
ostalih naseljih ni urejeno. Tam se praviloma uredi individualno
čiščenje komunalnih odpadnih vod v malih čistilnih napravah.
|
(4) Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno povsod, kjer je to
ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko vodo se čim dlje
zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa se površinsko odvaja
mimo naselij do površinskega ponikovalnika ali v vodotoke z
zadrževanjem. |
(5) Na področju ravnanja z odpadki se zagotavlja po vrstah ločeno
zbiranje, ponovno uporabo, zmanjševanje količin odpadkov in
nevarnostnega potenciala na izvoru ter varno končno odlaganje. Na
celotnem območju občine se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja
komunalnih odpadkov po vrstah na izvoru, še posebej biološko
razgradljivih odpadkov, ki se jih v največji možni meri kompostira
individualno ali v skupnih kompostarnah. V komunalnem območju ob
centralni čistilni napravi Majšperk se uredi zbirni center za začasno
ločeno zbiranje trdih komunalnih odpadkov pred odvozom v reciklažo.
Obstoječa neustrezna odlagališča odpadkov, tako imenovana »črna« »divja«
odlagališča, ki so potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se
sanira prioritetno. V okviru sanacije divjih odlagališč se zagotovi
okoljsko-tehnične ukrepe za preprečitev potencialnega onesnaževanja
naravnih virov, njihovo prostorsko sanacijo, v okviru katere se predvidi
ustrezna raba saniranega prostora in učinkovit nadzor nad nedovoljenim
odlaganjem odpadkov v okolje. |
(6) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta
umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne
substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta. |
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana |
29. člen |
(določitev okvirnih območij naselij)
|
V občini Majšperk je18 strnjenih naselij. Okvirna območja naselij se
povzame po poselitvenih območjih iz predhodnega prostorskega akta. Mejo
se dopolni z oziroma na predvidene širitve naselij, manjše zaokrožitve
in popolnitve. Kot naselja se opredeli tudi območja, ki v predhodnem
prostorskem aktu niso bila opredeljena kot naselja in ki izpolnjujejo
pogoje iz državnega strateškega prostorskega akta (vsaj 10 stanovanjskih
stavb) sama ali v povezavi z območji strnjene poselitve v sosednji
občini. Okvirna območja naselij so Breg, Bolečka vas, Doklece (osrednji
del ob robu Dravinjske doline in zaselek višje), Grdina, Koritno,
Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk (osrednji del ob robu Dravinjske doline,
Vrhe ter zaselek proti Bregu), Medvedce, Naraplje, Podlože, Preša,
Ptujska Gora, Sestrže (osrednji del vasi, zaselek Ložno in zaselek
Savinjsko), Skrblje, Stanečka vas, Stogovci in Stoperce. Ostala območja
poselitve so razpršenega tipa (območja avtohtone poselitve).
|
Okvirna območja razpršene poselitve |
30. člen |
(okvirna območja razpršene poselitve)
|
Razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec je prisotna na
celotnem gričevnatem delu občine in zajema okoli 70 % stavbnih zemljišč.
Pojavlja se v obliki razložene slemenske poselitve, zaselkov in samotnih
kmetij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967 oz.
njihova mlajša nadomestna gradnja. Med območja razpršene poselitve
spadajo tudi vinogradniška območja, t.s. območja slemenskih poselitev s
tradicionalnimi vinogradniškimi legami zunaj območij strnjenih naselij
(Sp. Sveča, Skrblje, Janški Vrh, Sitež, Planjsko, Jelovice, Naraplje,
Sestrže, Lešje). |
Usmeritve za prostorski razvoj občine |
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
31. člen |
(razvoj naselij)
|
(1) V največji meri se bo razvoj usmerjal v naselja Majšperk, Breg,
Ptujska Gora in Stoperce. Poudarek je na notranjem razvoju, kar pomeni
sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč.
Pri zgoščevanju znotraj obstoječih stavbnih zemljišč je pogoj
zagotovitev kvalitetnih bivalnih razmer. |
(2) Občinsko središče Majšperk se delno razvije znotraj obstoječih
stavbnih zemljišč, delno pa se naselje širi na nova stavbna zemljišča.
Razpoložljive površine ne zadoščajo za predvideno funkcijsko krepitev
naselja in stanovanjsko gradnjo. Individualna stanovanjska gradnja se
usmerja delno na obstoječa stavbna zemljišča, delno pa na novo
opredeljena stavbna zemljišča, kjer je predvidena organizirana
individualna stanovanjska gradnja. Namen je zgostiti gradnjo in bolj
racionalno izrabiti obstoječo infrastrukturo. Širitve naselje za potrebe
stanovanjske gradnje so predvidene na severnem, nivojsko ločenem delu
Majšperka (Vrhe) in sicer v smislu zaokroževanja gradbeno načetih in
degradiranih območij. Večstanovanjsko-poslovno gradnjo se usmeri na
proste zazidljive površine na jugovzhodnem delu Majšperka (ob osnovni
šoli). |
(3) Naselje Breg je zaposlitveno središče občine. Prisotne so še
središčne funkcije (vrtec, ambulanta, banka, špecerijska prodajalna,
prodajalna oblačil in prodajalna obutve), s katerimi se funkcijsko
dopolnjuje občinsko središče. Obstoječa stavbna zemljišča zadoščajo za
predvideno (družinsko) stanovanjsko gradnjo kot za širitev centralnih in
proizvodnih dejavnosti. Na nekaterih za poselitev neprimernih in z
vidika varstva narave občutljivih območjih se stavbna zemljišča spremeni
nazaj v primarno namensko rabo. |
(4) Naselje Ptujska Gora se razvija z izkoriščanjem potenciala izjemno
kvalitetne in bogate kulturne dediščine kot romarsko turistično naselje.
Razvije se potrebne dodatne turistične programe in infrastrukturo.
Širitve naselja za potrebe stanovanjske gradnje so predvidene na
območjih ob rondoju, kjer je predvidena organizirana individualna
stanovanjska gradnja. Predvidena je tudi manjša širitev obstoječega
proizvodnega območja. Tista stavbna zemljišča, ki so neprimerna za
gradnjo oz. bi lahko pozidava negativno vplivala na podobo naselja, se
izvzame. |
(5) Naselje Stoperce je lokalno središče za oskrbo redko poseljenega
južnega dela občine. Z namenom ohranjanja poselitve in dviga kakovosti
življenja prebivalcev tega območja se vzpodbuja razvoj naselja v smislu
funkcijske krepitve in izboljšanja dostopnosti iz zaledja do centralnih
dejavnosti oz. do družbene infrastrukture. Za nadaljnji prostorski
razvoj Stoperc zadoščajo obstoječa in del novih stavbnih zemljišč
znotraj prostorsko zaokroženega naselja. |
(6) V ostalih strnjenih naseljih v občini se predvsem zapolnjuje proste
zazidljive površine ob obstoječi pozidavi. Dopusti se manjše posamezne
širitve stavbnih zemljišč predvsem v smislu zaokroževanja in
zapolnjevanja naselij. |
(7) Za širitve naselij Majšperka in Ptujske Gore za namen organizirane
individualne stanovanjske gradnje je predviden način urejanja občinski
podrobni prostorski načrt. |
32. člen |
(razvoj dejavnosti po naseljih)
|
(1) V Majšperku se ob stanovanjski gradnji razvija predvsem centralne
dejavnosti. Z oblikovanjem novega jedra naselja s prepletom upravne,
kulturne, storitvene, oskrbne in drugih funkcij, se Majšperk glede na
svojo velikost v povezavi s sosednjim Bregom razvija v dobro opremljeno
občinsko središče. V delih naselja s podeželskim značajem in aktivnimi
kmetijskimi gospodarstvi se razvija tudi kmetijske dejavnosti in ostale
sprejemljive dejavnosti diverzifikacije podeželja. |
(2) Naselje Breg funkcijsko dopolnjuje Majšperk z vidika nekaterih
centralnih dejavnosti, predvsem pa z vidika delovnih mest v edini večji
proizvodni coni občine. Proizvodne dejavnosti se krepi, saj so na voljo
zemljišča, interes in možnosti razvoja proizvodnih dejavnosti. V južnem
podeželskem delu naselja se ohranja in krepi tudi kmetijske dejavnosti
in ostale sprejemljive dejavnosti diverzifikacije podeželja. |
(3) Naselje Ptujska Gora se razvija kot naselje, usmerjeno v turizem. Za
to so opredeljene površine za razvoj turističnih kapacitet, predvsem
objektov za nastanitev, parkirišč, gostišč, določene storitvene in
oskrbne dejavnosti ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,
pomembnih za razvoj turizma. Proizvodno območje južno od naselja se
poveča v manjšem obsegu v smislu zaokrožitve območja in ažuracije
obstoječega stanja. |
(4) V Stopercah se razvija predvsem osnovne centralne in oskrbne
dejavnosti, velik pomen pa se daje krepitvi kmetijstva z dopolnilnimi
dejavnostmi na kmetijah, predvsem razvoju turizma na kmetijah in
ostalim sprejemljivim dejavnostim diverzifikacije podeželja. |
(5) V ostalih naseljih se ohranja bivanjsko ter krepi kmetijsko funkcijo
skupaj z dopolnilnimi kmetijskimi dejavnostmi, razvija pa se tudi
osnovne ponudbene dejavnosti (gostinstvo, nastanitve). |
33. člen |
(sanacija in prenova razpršene gradnje)
|
(1) V občini Majšperk se sanacije razpršene gradnje ne predvideva. |
(2) Posamezna manjša območja razpršene gradnje se komunalno in oblikovno
sanira. |
34. člen |
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
|
(1) V občini je razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec
prisotna na celotnem gričevnatem delu občine. Pojavlja se kot razložena
slemenska poselitev, kot poselitev v zaselkih in kot samotne kmetije, ki
jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, deloma pa tudi
mlajša nadomestna gradnja. Območja razpršene poselitve se v čim večji
možni meri ohranja in varuje z načrtovanjem prenove zakonito zgrajenih
objektov ter njihove prilagoditve novim potrebam. Nove objekte se
načrtuje za razvoj kmetijske in dopolnilnih dejavnosti ter dejavnosti,
povezanih s turizmom. Načrtovanje novih posegov v prostor se dopušča le
za posege, ki: |
·
neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,
|
·
so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska
javna infrastruktura), |
·
so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), |
·
so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih
značilnosti krajine, |
·
so namenjeni športu in rekreaciji, |
·
so namenjeni rabi naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij
izkoriščanja ali |
·
so namenjeni obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. |
(2) Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve se izvaja še z
narodno-obrambnega vidika, saj gre za obmejno območje, ter z vidika
ohranjanja kulturne krajine, saj se občina usmerja v razvoj mehkega
turizma. |
(3) Načrtovanje novih posegov v prostor
je možno tudi za stanovanjsko gradnjo
na kmetijah, pod pogojem, da se s tem ohranja poseljenost območja in
prepoznavne značilnosti kulturne krajine ter prepreči zaraščanje
obdelovalnih kmetijskih površin. Ohranjanje poselitve na območjih
razpršene poselitve Haloz je pomembno z vidika ohranjanja kulturne
krajine. |
(4) Na
podlagi ustreznih načrtovalskih kriterijev se določijo vinogradniška
območja, znotraj katerih je možno načrtovati stavbna zemljišča za
vinogradniške objekte. Ta območja se opredelijo na tradicionalnih
vinogradniških območjih v gričevnatih delih občine na območjih razpršene
poselitve v statističnih naseljih Sp. Sveča,
Skrblje, Janški Vrh, Sitež, Planjsko, Jelovice, Naraplje, Sestrže,
Lešje. Novi objekti se načrtujejo na podlagi posameznih pobud,
če zadostujejo naslednjim kriterijem: |
·
minimalne površine vinograda ali sadovnjaka, mora znašati minimalno 30
arov, če se načrtuje na najboljših kmetijskih zemljiščih oz. 5 arov, če
se načrtuje na drugih kmetijskih zemljiščih. V primerih, ko je nasad
manjši od predpisanega oz. še v fazi načrtovanja, je možno načrtovati
stavbno zemljišče, vendar mora investitor še pred izdajo gradbenega
dovoljenja za vinogradniško klet zasaditi/dosaditi potrebne površine,
|
·
velikost stavbnega zemljišča za posamezni objekt lahko znaša največ 300
m2, |
·
zemljišče mora imeti možnost priključevanja na javno cesto ali pot,
vodovod in elektriko, |
·
velikost vinogradniškega objekta in njegove oblikovne značilnosti se
določi na podlagi značilne tradicionalne lokalne arhitekture in se jih
predpiše v prostorskih izvedbenih pogojih. |
(5) V
izvedbenem delu OPN se za območja stavbnih zemljišč za vinogradniške
objekte določi podrobna namenska raba prostora z oznako Av, za katero se
predpišejo prostorski izvedbeni pogoji. |
35. člen |
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Urbanistično oblikovanje naselij v občini sledi sledečim načelom: |
·
ohranjati in revitalizirati stara jedra s prostorskimi poudarki,
dominantami naselij, |
·
jasno opredeljevati in zaokroževati območja posameznih namenskih rab
prostora, |
·
načrtovati jasno in dobro propustno cestnoprometno omrežje z ločenimi
potmi za pešce in kolesarje ter zadostnimi parkirnimi površinami, ob
cestah pa zagotoviti površine za postajališča javnega potniškega
prometa, v stanovanjskih območjih načrtovati rekonstrukcijo in
novogradnjo cest z vsaj enostranskim pločnikom in z infrastrukturnim
koridorjem, |
·
načrtovati rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav energetske,
komunalne in telekomunikacijske infrastrukture naselij za doseganje
zadostnih kapacitet, na območjih naselij v podzemni izvedbi, |
·
v centralnih območjih naselij predvideti javne proste tržne površine
(ploščadi), |
·
razviti zadostno osnovno oskrbo in druge centralne dejavnosti v
naseljih, |
·
v proizvodnih območjih predvideti zadostne površine za parkiranje vozil
obiskovalcev in zaposlenih ter vse razpoložljive površine ozeleniti, |
·
stanovanjska območja načrtovati kvalitetno, z zdravimi in urejenimi
bivalnimi pogoji in |
·
v naseljih ohranjati ali uvajati večplastne, pestre zelene sisteme ter
ohranjati značilne naravne zelene okvirje naselij. |
(2) Poglavitni cilj urbanističnega oblikovanja naselij je naselje
zaokrožiti, ga izgraditi znotraj meja obstoječe urbane strukture,
poudariti kvalitetno urbanistično in arhitekturno dediščino ter nove
stavbe predvideti kot tvorne elemente oblikovanja tržnih površin in
javnih ambientov naselja. Neurejena območja starih jeder, centralnih,
stanovanjskih in drugih območij naselij se kompleksno prenovi ter jih
opremi s cestnim in komunalnimi omrežji ter z urejenim zelenjem in
parterno opremo. Stara jedra naselij so odsev preteklosti in značilnost
posameznega naselja, ki se je ohranila do danes, zato naj bodo naseljem
v ponos in okras, infrastrukturna omrežja in urejeno zelenje pa nuja za
dobro funkcioniranje naselij ter njihov urejen izgled. |
(3) Arhitekturno se nove objekte oblikuje skladno s silhueto grajene
urbane strukture naselja, kot njene poudarke ali kot del avtohtone
arhitekture v krajini. Oblikuje se jih sodobno, vendar v skrbnem odnosu
do obstoječih grajenih območij. Moteče objekte se odstrani ali
rekonstruira z oblikovnimi elementi, ki so za območje primerni.
|
(4) Občinsko središče danes nima prostorskega poudarka, zato se v tem
smislu izkoristi ostanke gradu nad naseljem. Grajski pomol se z
odstranitvijo dela gozda in zarasti, ki zakriva ostanke gradu, uredi kot
razgledno ploščad in tako ustvari manjkajoč prostorski poudarek,
dominanto naselja. Razgledno ploščad se poveže s peš potjo iz naselja, s
čemer se jo vključi v njegovo urbano strukturo. |
(5) Naselje Ptujska Gora se oblikuje kot turistično naselje ob popolni
ohranitvi zunanjosti in notranjosti Bazilike Marije zavetnice s plaščem
in stavb okoli nje, trga pod cerkvijo in starega vaškega jedra ter
sedanje namenske rabe površin ambienta cerkvenega griča. Naselje se
dograjuje na grebenu južno od cerkvenega griča, na grebenu ob glavni
cesti proti Majšperku ter na spodnji polovici pobočja severno od cerkve.
Nove objekte naselja Ptujska Gora se oblikuje z oblikovnimi elementi
tradicionalne haloške arhitekture. |
(6) Druga vaška naselja se gradi po istih principih, vendar se objekte v
večji meri oblikuje z elementi avtohtone arhitekture. V vseh naseljih se
poudarja ali na novo uvaja urbanistične elemente, ki ambiente naselja
kot celoto zaokrožujejo ter poudarjajo njihove posebnosti ter dominantni
izgled v pokrajini. Predvsem je pomembno ustvariti v naseljih njihov
prostorski poudarek (prostorsko dominanto), proste javne ploščadi
(trge), zagotoviti enotno urbano opremo ter urejeno urbano zelenje. Med
najpomembnejše urbanistične naloge sodi gabaritna usklajenost stavbnega
fonda vsakega naselja, s čemer se doseže njegova značilna silhueta. Za
to se usmerja različne tipe zazidave v posameznem naselju v strnjene
stavbne skupine, ki so med seboj jasno ločene, za svoj namen primerno
opremljene ter skladno oblikovane. V gostejših zaselkih brez centralnih
območij se predvidi površino za javno ploščad in namestitev osnovnih
centralnih dejavnosti ob njenih robovih, ob kateri se centri postopoma
razvijejo. |
(7) V strnjenih naseljih se strogo spoštuje sanitarni red. Obstoječe
proizvodne dejavnosti in kmetije, ki so del strnjene grajene strukture
naselja, se uredi kot ekološko neoporečne, da niso vir prekomernega
hrupa, prašenja, smradu, brez legel mrčesa. Tovrstne emisije se odstrani
v celoti in obvladuje z vgradnjo ustreznih tehničnih rešitev kot so
zadostne protihrupne izolacije ter ventilacijske in filtrirne naprave. V
strnjenih delih naselij se ne dovoljuje začasnih deponij odpadnega
materiala. Predvidi se ustrezno oblikovane in pogledu vsaj deloma
zakrite niše za posode za komunalne odpadke po vrstah na parceli
lastnika. Na javnih površinah se nameščanje posod za komunalne odpadke,
ki niso del urbane opreme, ne dovoli (razen kesonov za njihovo občasno
zbiranje). |
(8) Proizvodno obrt in industrijsko dejavnost se usmerja v posebej
opredeljene proizvodne cone. Proizvodna območja se komunalno in
sanitarno uredi v celoti, brez nedovoljenih in prekomernih škodljivih
emisij v okolico. |
(9) Celovita prenova ni predvidena v nobenem naselju. |
Usmeritve za razvoj v krajini
|
36. člen |
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
|
(1) Kmetijstvo: Območja kmetijskih zemljišč zavzemajo 45 % površin
občine. Približno polovica je najboljših kmetijskih zemljišč. Ta delež
se v največji možni meri ohranja. Na vodovarstvenem območju podtalnice
na Dravskem polju se kmetijsko proizvodnjo prilagodi zahtevam varstva
vodnih virov. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč. V občini se
zarašča 83,5 ha oziroma 2,8 % kmetijskih površin. Prednostno se ohranja
in vzdržuje travnike, vinograde in sadovnjake. |
(2) Gozdarstvo: Gozd pokriva 52 % površja občine. Prevladuje lesno
proizvodni gozd. Gozdov s posebnim namenom je zelo malo. Z vidika
vzdrževanja gozdov in energetske oskrbe je pomembno sonaravno
izkoriščanje lesne biomase kot podlage za razvoj proizvodnih in
storitvenih dejavnosti, temelječih na tem naravnem viru. Od gozdov s
posebnim pomenom na območje občine sega gozdni rezervat 1212 Pragozd
Donačka Gora (površina 37 ha), v celoti pa se v občini nahaja gozdni
rezervat 1211 Jelovice (površina 3,6 ha). |
(3) Turizem in rekreacija: Turizem, predvsem romarski turizem na Ptujski
Gori in sonaravni turizem v Halozah, je ena od osnovnih razvojnih
dejavnosti občine, ki temelji na kompleksu najlepše gotske stavbe pri
nas, romarske
Bazilike Marije zavetnice s plaščem,
ter na naravnih in kulturnih kakovostih pokrajine Haloz. Razvija se ga
ob ustrezni označitvi, opremljenosti, predstavitvi in vključitvi
objektov in območij v aktivnosti in programe ponudnikov turističnih
storitev. Turizem v Halozah se usmerja v razvoj turizma na kmetijah,
organiziranega pohodništva in kolesarstva ter vzpodbujanja ponudbe v
vinskih kleteh na vinogradniških območjih. Za razvoj turizma se
izkoristi velik potencial, ki ga ima vodni zadrževalnik Medvedce, ob
katerega se namesti turistične dejavnosti, skladne z osnovnim in
naravovarstvenim pomenom zadrževalnika (npr. opazovanje ptic, postavitev
informativnih tabel, kažipotov ipd.). Uredi se obstoječe rekreacijske
ribnike s spremljajočim gostinskim programom v dolini potoka Skralske
(„dolina Vinetu“). |
(4) Usmeritve za izkoriščanje mineralnih surovin: Izkoristi se danes
neizkoriščen potencial mineralnih surovin v dveh nahajališčih peščenjaka
v dolini potoka Vundušek, ki je bil že v preteklosti visoko čislan
kiparski in gradbeni kamen. Iz njega je večina kamnitih kiparskih
izdelkov v
Baziliki Marije zavetnice s plaščem
na Ptujski Gori in cerkvah v širši okolici, mariborski stari in
železniški most ter večina gradov v okolici. Je tradicionalni stavbni
kamen širšega območja Spodnjega Podravja. Ob izkoriščanju te mineralne
surovine se upošteva, da je potok Vundušek opredeljen kot naravna
vrednota in se eksploatacija temu prilagodi. Za ti območji se predvidi
izdelava OPPN. |
37. člen |
(območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih naravnih kvalitet in vrednot
prostora)
|
(1) V občini so številne naravne vrednote, 15 območij na kar 146 ha
površine. Po površini največje naravne vrednote so vodni zadrževalnik
Medvedce, pragozdni rezervat Donačka gora in poplavno območje reke
Dravinje. Območja Natura 2000 zavzemajo 56 % površine občine, t.j.
celotni južni del občine in skoraj celotno območje doline reke Dravinje. |
(2) Edino zavarovano območje narave na območju občine Majšperk je
Pragozdni rezervat na Donački Gori. |
(3) Na območju občine je v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom (Ur.l. RS, št, 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10)
opredeljeno območje gozdov s posebnim pomenom: |
- Gozdni
rezervat 1212 Pragozd Donačka Gora (sovpada z zavarovanim območjem
narave Pragozdni rezervat na Donački Gori (Rogaški) in Reseniku) |
(4) Dejavnosti in posege na teh območjih se prilagodi ohranjanju teh
kakovosti, saj predstavljajo osnovo razvoja turizma v občini, ki se jo v
čim večji meri izkoristi. |
38. člen |
(območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet in
vrednot prostora) |
(1) V občini je 53 enot nepremične kulturne dediščine, od katerih se
posebej izpostavi kompleks cerkve na Ptujski Gori. |
(2) Kot posebno ustvarjeno kvaliteto prostora se varuje in ohranja
stavbna dediščina z
Baziliko Marije zavetnice s plaščem
in trgom v starem jedru naselja Ptujska Gora kot temeljem razvoja
romarskega turizma v občini. |
(3) Naselje Ptujska Gora se kot turistično območje ureja prednostno
zaradi
Bazilike Marije zavetnice s plaščem,
ki je najuglednejša med gotskimi stavbami slovenske kulturne dediščine
in slovito romarsko središče v slovenskem, pa tudi širšem merilu.
Cerkvena stavba na griču je tudi nesporna prostorska dominanta širšega
območja, saj dominira nad južnim delom Dravskega polja in velikim delom
zahodnih Haloz. |
(4) Cerkveni grič z
Baziliko Marije zavetnice s plaščem,
trgom in zazidavo ob robovih trga ter celotno staro vaško jedro s
sadovnjaki v okolici, so osrednji elementi zaščite in ohranjanja stavbne
dediščine in vedutnega varovanja iz okolice. Zaradi tega se strogo
omejuje širitev pozidave na njegova pobočja iz vseh strani in ohranja
današnjo rabo zelenih površin ter obstoječo grajeno strukturo gornje
tretjine cerkvenega griča. Prednostno se za avtobusni promet priredi
prometno omrežje na pobočjih cerkvenega griča od regionalne ceste do
obračališča ob novem parkirišču in po južni strani cerkvenega griča na
južni greben proti Slapam, kamor se usmerja nove turistične prenočitvene
zmogljivosti in gostinske dejavnosti, ki zahtevajo dostop z avtobusom.
Za občasno dodatno parkiranje osebnih vozil ob posebnih dogodkih se
opredeli kmetijske površine ob regionalni cesti zahodno od krožišča. |
(5) Centralne in oskrbne dejavnosti ob trgu pod cerkvijo se ohrani.
|
(6) Obstoječo stanovanjsko gradnjo na severnem pobočju se zgoščuje le na
spodnji polovici pobočja, do meje vedutne zaščite cerkvenega griča. Novo
stanovanjsko gradnjo se usmerja na površine ob regionalni cesti proti
Majšperku, na južni greben proti znamenju s kipom Pieta ob cesti proti
Slapam in na spodnjo polovico pobočja ob Dravskem polju. |
(7) Naselje Ptujska Gora se opredeli kot območje intenzivnega razvoja
turizma. Turistične nastanitvene in gostinske zmogljivosti se razvija
kot ponudbo turističnih sob na območju celotnega naselja ter kot
strnjeno kompleksno ponudbo ob cesti proti Slapam. Gostinske in
nočitvene kapacitete se vzpodbuja ob pogoju zagotovitve primernega
standarda prenočišč in zadostnih površin za parkiranje vozil
obiskovalcev. |
(8) Skrbno se varuje obstoječi samorasli in zasajeni zeleni sistem
naselja na pobočjih gornje tretjine cerkvenega griča, nad cesto do
parkirišča in nad cesto proti pokopališču. Ob cestah se ga dopolni z
drevoredno zasaditvijo ob delu regionalne ceste iz zahodne smeri do
krožišča in ob cesti proti Slapam do Marijinega stebra, ki se jo
parkovno uredi in opremi z urbano opremo. Zeleni sistem naselja se
vzdržuje in ohranja kot bistveno sestavino varovane vedutne podobe
naselja Ptujska Gora in avtohtone kulturne krajine. |
39. člen |
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
|
(1) Na poplavnem območju ob reki Dravinji, enem najpogosteje
poplavljenih območij v Sloveniji, se vse dejavnosti temu dejstvu
prilagodi v celoti. Poplavna območja se ureja sonaravno.
Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je
voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse
dejavnosti in vsi posegi, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma
se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti
območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče.
|
(2) Gričevje Haloze in Dravinjskih goric glede na Opozorilno karto
erozije (Uredba o načrtu upravljana voda za vodni območji Donave in
Jadranskega morja, U. l. RS št. 61/2011, kartografska priloga 55),
sovpada z erozijskimi območji- območja zahtevnih zaščitnih ukrepov. Za
posega v ogrožena območja se skladno z zakonskimi akti in
podzakonskimi predpisi s področja voda opravi predhodno preveritev
(elaborat erozijske ogroženosti) ter pridobi vodno soglasje pristojnega
upravnega organa.
|
(3) Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje
prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(4) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki. |
(5) Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po
MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125 (g). Objekti morajo biti
protipotresno zgrajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja z enako
stopnjo potresne nevarnosti. |
(6) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za
pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Če
obstoječe proste površine urejenih pokopališč ne zadoščajo, se pokopava
ob pokopališču v Majšperku, ki je najbolj primerno za nadaljnjo širitev.
Ruševine se odložijo znotraj proizvodnega območja v naselju Breg. Ob
množičnih poginih živali se kadavri pokopavajo neposredno ob večjih
živinorejskih obratih. |
(7) Območja za evakuacijo in začasno nastanitev prebivalstva so površine
in prostori osnovne šole Majšperk ter njenih podružnic Ptujska Gora in
Stoperce, Kulturno poslovnega centra Majšperk, gasilskih domov Majšperk,
Ptujska Gora in Medvedce, prostori Športnega društva Podlože in
Rekreacijskega centra Majšperk. Zbirna mesta za prejem pomoči se
organizira v prostorih lokalnih človekoljubnih organizacij Župnijska
Karitas Majšperk in Ptujska Gora, Krajevna organizacija (KO) Rdečega
Križa (RK) Ptujska Gora, KO RK Majšperk in KO RK Stoperce. Za območja v
zaledju se zbirna mesta organizirajo v prostorih lokalnih društev ter
drugih ustanov javnega značaja. |
(8) Na območju občine ni posebnih požarno ogroženih območij. V okviru
Gasilske zveze Majšperk delujejo prostovoljna gasilska društva Majšperk,
Majšperk-Breg, Ptujska Gora, Medvedce in Stoperce z običajno opremo za
interventno gašenje lokalnih požarov. |
40. člen |
(območja in objekti za potrebe obrambe)
|
Na severovzhodnem delu občine je območje posebnega pomena za obrambo,
območje omejene in nadzorovane rabe strelišča Apače. Območje omejene in
nadzorovane rabe obsega objekte in okoliše objektov z omejitvami iz
varnostnih in tehničnih razlogov. |
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
41. člen |
(določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Namenska raba zemljišč se v čim večji meri povzema po dejanski rabi,
če dejavnost ni v nasprotju s predpisi s področja poselitve in
varstvenimi režimi. |
(2) Razširitev stavbnih zemljišč se predvidi predvsem za: |
·
potrebe zaokrožitev in širitev naselij, predvsem na območju naselij
Majšperk in Ptujska Gora, |
·
uskladitev stavbnih zemljišč z obstoječimi objekti (t.i. tehnična
uskladitev oz. ažuracija) |
·
razvoj kmetijske dejavnosti in turizma v naseljih podeželskega značaja
ter na območjih razpršene poselitve. |
Del stavbnih zemljišč se vrne v primarno rabo, če ni zanimanja za
gradnjo ali so za gradnjo manj primerna. Vračajo se predvsem posamezna
nezazidana, v prostoru razpršena stavbna zemljišča izven naselij, ki bi
lahko povzročila razpršeno gradnjo. |
(3) Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja. Vzpodbuja se
sanacija in ponovna oživitev kmetijske rabe na površinah v zaraščanju. |
(4) Gozdna zemljišča se uskladi z obstoječo namensko rabo in ohranja v
največji možni meri, predvsem ravninske gozdove. V primerih potreb po
novih stavbnih zemljiščih pa se prednostno posega na gozdna zemljišča,
saj površina gozdov narašča, površina kmetijskih zemljišč pa se krči. |
(5) Območja vodnih zemljišč se ohranja v mejah dejanske rabe. Upošteva
se, da so vodna zemljišča potencialna območja najdb kulturne dediščine. |
(6) Območja drugih zemljišč se aktivira kot pridobivalna območja
mineralnih surovin, kot območja za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami in območja za potrebe obrambe. |
(7) Na območju prenosnih energetskih vodov se opredeli koridorje
vplivnih območij, znotraj katerih se namenska raba opredeli skladno s
pogoji glede dopustnih posegov in dejavnosti v teh območjih. |
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev (pip)
|
42. člen |
(vrste prostorskih izvedbenih pogojev in usmeritve) |
(1) Območje občine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s
sledečimi vrstami prostorskih izvedbenih pogojev: |
·
glede namembnosti površin in objektov, |
·
glede lege objektov, |
·
glede velikosti objektov, |
·
glede oblikovanja objektov, |
·
glede parcelacije, |
·
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
·
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter obrambnih potreb, |
·
glede varovanja zdravja ljudi in |
·
glede urejanja območij, za katera so predvideni občinski podrobni
prostorski načrti. |
(2) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se opredeli dovoljene ukrepe na
varovanih območjih, dovoljeno namembnost, dovoljene vrste dejavnosti ter
dovoljene vrste posegov in omejitve v posamezni EUP. S prostorskimi
izvedbenimi pogoji se določi pogoje za parcelacijo, za gradnjo,
rekonstrukcijo, odstranitev in oblikovanje stavb ter objektov
gospodarske javne infrastrukture. |
(3) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se zagotavlja varovanje in
ohranjanje naravnih vrednot, naravne in kulturne dediščine, dobrih
bivalnih pogojev, pogojev za varovanje pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter pogojev za sonaravni razvoj dejavnosti in vzdrževanje
naravnega ekosistema na območju občine. |
(4) Območja zahtevnejših posegov se ureja z občinskimi, regionalnimi ali
državnimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN, RPPN, DPPN). Na teh
območjih se s prostorskimi izvedbenimi pogoji opredeli dovoljene ukrepe
pred nastopom veljavnosti odlokov o podrobnih prostorskih načrtih. |
III. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta |
43. člen |
(dopustna izraba prostora) |
(1) Na območjih stavbnih zemljišč v gospodarskih conah določi: |
·
dopustna stopnja izrabe stavbne parcele kot faktor izrabe – Fiz, ki je
največje dovoljeno razmerje med bruto etažnimi površinami stavb na
parceli in površino stavbne parcele, s čemer se regulira velikost in
etažnost stavb, |
·
dopustna pozidanost stavbnih parcel – Fz, ki je največje dovoljeno
razmerje med površinami pod vsemi stavbami na parceli in površino
stavbne parcele, s čemer se regulira gostota objektov. |
(2) Kriteriji za določanje stopnje izkoriščenosti za gradnjo nad terenom
(gradnja stavb) naj ne presega spodaj določenih vrednosti: |
|
Namenska raba parcele |
Faktor zazidanosti (FZ) |
Faktor izrabe (FI) |
Območja gospodarskih con (IG) |
0,8 |
2,4 |
44. člen |
(določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP) |
(1) PIP za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v
naseljih določajo pogoje in merila za: |
·
namembnost in vrsto posegov v prostor, |
·
lego, velikost in oblikovanje objektov, |
·
parcelacijo, |
·
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
·
ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave ter varstvo okolja in
naravnih dobrin, |
·
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe,
|
·
varovanje zdravja ljudi in |
·
dopustne posege na območjih, predvidenih za urejanje z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti, do sprejetja odlokov o OPPN. |
(2) V območju OPN so, razen če ni drugače določeno, dovoljeni naslednji
posegi: |
a) vzdrževanje obstoječih objektov in naprav: |
·
za obstoječe objekte in naprave: redna vzdrževalna dela, investicijska
vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist. |
b) Gradnje: |
·
gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost
je skladna s podrobnejšo namensko rabo, kot je določena za enoto
urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi
vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje; |
·
gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) in
enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo, |
·
dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, ki so
v skladu z namensko rabo območja, |
·
odstranitve objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni
red, kadar gre za novogradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi
gradnje javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in kadar je
predvidena rekultivacija, |
·
dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo
posameznega območja urejanja tako, da ne presega gabaritov obstoječe
zazidave v območju enote urejanja; |
·
gradnja in postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj,
postavitve začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in
urbane opreme, |
·
Enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v
skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI), |
·
V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost
glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe,
vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih.
Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na
obstoječi lokaciji. |
c) Spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z
namensko rabo tega območja: |
·
dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami
ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. |
d) Gospodarska javna infrastruktura na celotnem območju občine: |
-
gradnja gospodarske infrastrukture in drugih omrežij, objektov in naprav
za potrebe prometne, komunikacijske, energetske, okoljske infrastrukture
in MHE, razen če ni v nasprotju s pogoji za območje podrobne namenske
rabe prostora, |
-
za prometno omrežje in naprave (redno vzdrževanje in obnavljanje,
rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce,
ureditev kolesarskih stez), |
-
redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter
odstranitve obstoječih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne,
komunikacijske, energetske in okoljske |
-
infrastrukture, |
-
otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem:
večnamenska igrišča, trgi, parki in zelenice, vendar le na stavbnih
zemljiščih ter v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno
EUP, |
-
vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda
(suhi zadrževalniki, podporni zidovi ipd.). |
e) Legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, kot veljajo za
novogradnje. |
f) V enote kulturne dediščine se posega skladno s PIP glede varovanja
kulturne dediščine. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena
velja v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih
pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo
kulturne dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje glede
celostnega varstva kulturne dediščine. |
45. člen |
(enote urejanja prostora) |
(1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in
ustvarjenih značilnosti prostora, upoštevanja režimov s področja varstva
okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne dediščine,
upoštevanja omejitev, povezanih z gospodarsko javno infrastrukturo ter
upoštevanja pretežne namenske rabe površin. |
(2) Enote urejanja prostora so določene za naselja, zaselke ali dele
naselij ter za ostala območja stavbnih zemljišč, za območja režimov in
za območja krajine.
Za vsako enoto urejanja prostora sta določeni osnovna in/ali podrobna
namenska raba prostora: |
|
OSNOVNA NAM. RABA
|
PODROBNA NAMENSKA RABA |
OPIS |
OPIS |
OZNAKA |
STAVBNA ZEMLJIŠČA
|
Območja stanovanj |
S |
Območja stanovanj, namenjena bivanju in spremljajočim
dejavnostim |
SS |
Stanovanjske površine, namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi |
SK |
Površine podeželskega naselja, namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju |
Območja centralnih dejavnosti |
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti, historična jedra in nova
jedra strnjenih naselij |
Območja proizvodnih dejavnosti |
IG |
Gospodarske cone, namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim |
IK |
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in kmetijskimi
stavbami za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali |
Posebna območja |
BT |
Površine za turizem, namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev |
BC |
Športni centri, namenjeni športnim površinam in objektom,
namenjenim športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
Območja zelenih površin |
ZS |
Površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem |
ZP |
Parki |
ZD |
Druge urejene zelene površine, n.pr. zaščitni pasovi in vedutno
varovanje |
ZK |
Pokopališča |
Območja prometne infrastrukture |
PC |
Površine cest in cestnih baz |
PO |
Ostale prometne površine |
Območja okoljske infrastrukture |
O |
Površine, namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja čiščenja odpadnih voda, oskrbe z vodo ter ravnanja z
odpadki |
Območja energetske infrastrukture |
E |
Površine, namenjene za izvajanje dejavnosti s področja
energetike |
Območja razpršene poselitve |
A |
Površine samotnih kmetij, zaselkov in razloženih naselij |
Vinske kleti |
Av |
Površine za vinske kleti |
RAZPRŠENA GRADNJA |
Stavbišča |
▄ |
Zemljišče pod stavbami izven območja stavbnih zemljišč kot
informacija o dejanskem stanju |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
-
|
K1 |
Najboljša kmetijska zemljišča |
K2 |
Druga kmetijska zemljišča |
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
- |
G |
Gozdna zemljišča |
OBMOČJA VODA |
- |
VC |
Celinske vode |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
Območja mineralnih surovin |
LN |
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
(3) Za vsako enoto urejanja prostora je določen način urejanja (OPN-PIP
ali OPPN). |
46. člen |
(seznam enot urejanja prostora) |
|
Zap. št. |
Naselje |
Opis enote urejanja prostora
|
Oznaka EUP |
Način
urejanja |
Podrobna namenska raba (PPNRP) |
Varstveni režimi |
Člen |
1. |
Bolfenk |
Pokopališče Bolfenk |
BO1 |
OPN |
ZK |
Natura 2000, KD |
4, 61-68 |
2. |
Breg |
Stanovanjsko območje Breg
|
BR1 |
OPN |
SS, PC |
KD*, Natura 2000, poplavno območje**** |
47, 61-68 |
3. |
Breg |
Območje centralnih dejavnosti Breg |
BR2 |
OPN |
CU, PC |
Poplavno območje ****, Natura
2000, KD |
56, 61-68 |
4. |
Breg |
Območje proizvodnih dejavnosti -
Breg |
BR3 |
OPN |
IG |
Natura 2000,
poplavno območje**** |
50, 61-68 |
5. |
Breg |
Športni park Breg |
BR4 |
OPN |
ZS |
Natura 2000 |
52, 61-68 |
6. |
Breg |
Park – Breg |
BR5 |
OPN |
ZP |
Natura 2000, poplavno območje**** |
53, 61-68 |
7. |
Breg |
Stanovanjsko območje Breg- bloki |
BR6 |
OPN |
SS |
N
tura 2000 |
47, 61-68 |
8. |
Breg |
Podeželsko naselje Breg |
BR7 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
9. |
Breg |
Čistilna naprava Breg |
BR8 |
OPN |
O |
Natura 2000 |
56, 61-68 |
10. |
Bolečka vas |
Podeželsko naselje Bolečka vas |
BV1 |
OPN |
SK |
|
48, 61-68 |
11. |
Doklece |
Vrtnarski center Le
ana |
DO1 |
OPN |
IK, VC, K1 |
Poplavno območje***** |
57, 61- 68 |
12. |
Doklece |
Podeželsko naselje Doklece- ob Dravinji |
DO2 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
13. |
Doklece |
Podeželsko naselje Doklece |
DO3 |
OPN |
SK, G, K2 |
|
48, 61-68 |
14. |
Grdina |
Podeželsko naselje Grdina |
G
1 |
OPN |
SK |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
15. |
Grdina |
Podeželsko naselje Grdina |
GR2 |
OPN |
SK |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
16. |
Jelovice |
Območje mineralnih surovin – kamnolom Vundušek |
JE 1 |
OPPN |
LN |
Natura 2000 |
59, 61-69 |
17. |
Jelovice |
Območje mineralnih surovin - Medvedov kamnolom |
JE 2 |
OPPN |
LN |
Natura 2000 |
18. |
Janški Vrh |
Pokopališče Janški Vrh |
JV1 |
OPN |
ZK |
Natura 2000, KD |
54, 61-68 |
19. |
Koritno |
Podeželsko naselje Koritno |
KO1 |
OPN |
SK |
Natura 2000, KD |
48, 61-68 |
20. |
Kupčinji Vrh |
Podeželsko naselje Kupčinji Vrh |
KV1 |
OPN |
SK |
Natura
000 |
48, 61-68 |
21. |
Lešje |
Podeželsko naselje Lešje |
LE1 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
22. |
Lešje |
Podeželsko naselje Lešje- Glivno |
LE2 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000 |
23. |
Majšperk |
Stanovanjsko naselje Majšperk-Vrhe |
MA1 |
OPN |
SK |
VVO |
48, 61-68 |
24. |
Majšperk |
Stanovanjsko območje Majšperk- Brezje |
MA2 |
OPN |
SS |
VVO |
47, 61-68 |
25. |
Majšperk |
Podeželsko naselje Majšperk- Travnikar |
MA3 |
OPN |
SK |
|
48, 61-68 |
26. |
Majšperk |
Majšperk- vas |
MA4 |
OPN |
SK, PC |
KD |
47, 61-68 |
27. |
Majšperk |
Stanovanjsko območje Majšperk- grad |
MA5 |
OPN |
SS |
|
4
, 61-68 |
28. |
Majšperk |
Stanovanjsko območje Majšperk- pod gradom |
MA6 |
OPN |
SS |
|
47, 61-68 |
29. |
Majšperk |
Stanovanjsko in centralno območje Majšperk- bloki |
MA7 |
OPN |
SS, CU, PC |
KD, |
47, 61-68 |
30. |
Majšperk |
Stanovanjsko območje Majšperk- Podfošt |
MA8 |
OPN |
SS,
PC |
KD, poplavno območje*** |
47, 61-68 |
31. |
Majšperk |
Stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi Majšperk
|
MA9 |
OPPN |
SS, PC |
Natura 2000, poplavno območje**** |
69 |
32. |
Majšperk |
Majšperk – vaško jedro |
MA 10 |
OPN |
CU, ZD |
KD |
49, 61- 68 |
33. |
Majšperk |
Majšperk
osnovna šola |
MA 11 |
OPN |
CD |
Natura 2000 |
34. |
Majšperk |
Majšperk - trgovski center |
MA 12 |
OPN |
CD, PC |
Natura 2000, poplavno območje**** |
35. |
Majšperk |
Kulturno poslovni center Majšperk |
MA13 |
OPN |
CU, PC |
|
36. |
Majšperk |
Športni center Majšperk |
MA14 |
OPN |
BC |
Natura
2000 |
52, 61-68 |
37. |
Majšperk |
Park - grad Majšperk |
MA15 |
OPN |
ZP |
KD |
53, 61-68 |
38. |
Majšperk |
Pokopališče Majšperk |
MA16 |
OPN |
ZK, PC |
KD |
54, 61-68 |
39. |
Majšperk |
Park - Majšperk center |
MA17 |
OPN |
ZP |
Natura 2000 |
53, 61-68 |
40. |
Majšperk |
Območje čistilne naprave Majšperk |
MA18 |
OPN |
O |
Naravna vrednota, Natura 2000 |
56, 61-68 |
41. |
Majšperk |
Podeželsko naselje Majšperk- Vrhe |
MA19 |
OPN |
SK |
VVO |
48, 61-68 |
42. |
Majšperk |
Podeželsko naselje Majšperk-dolinca |
MA20 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000, poplavno območje**** |
43. |
Majšperk |
Vrhe-
nova stanovanjska soseska |
MA21 |
OPPN |
SS |
VVO |
69 |
44. |
Majšperk |
Vrhe- za avtobusno postajo |
MA22 |
OPPN |
SS |
VVO |
45. |
Medvedce |
Podeželsko naselje Medvedce |
ME1 |
OPN |
SK, PC |
VVO, poplavno*** |
48, 61-68 |
46. |
Naraplje |
Podeželsko naselje Naraplje |
NA1 |
OPN |
SK, PC, K2 |
Poplavno območje*** |
48, 61-68 |
47. |
Naraplje |
Športni park Naraplje |
NA2 |
OPN |
ZS |
Poplavno območje*** |
52, 61-68 |
48. |
Ptujska Gora |
Ptujska Gora- nad Dravskim poljem |
PG1 |
OPN |
SS, SK, PC |
VVO, KD |
47, 48, 61-68 |
49. |
Ptujska Gora |
Ptujska Gora- jug |
PG2 |
OPN |
SS, SK, PC, K2 |
VO, KD |
47, 48, 61-68 |
50. |
Ptujska Gora |
Ptujska Gora- pod cerkvijo |
PG3 |
OPN |
SS, SK, ZD, PC, K2 |
VVO, KD |
51. |
Ptujska Gora |
Ptujska Gora- Vas |
PG4 |
OPN |
CU, PC |
KD, VVO |
49, 61-68 |
52. |
Ptujska Gora |
Območje turizma Ptujska Gora |
PG5 |
OPN |
BT |
KD, VVO |
51, 61-68 |
53. |
tujska Gora |
Parkirišče Ptujska Gora |
PG6
|
OPN
|
PO
|
VVO |
55, 61-68 |
54. |
Ptujska Gora |
Pokopališče Ptujska Gora |
PG7 |
OPN |
ZK, PO |
VVO, KD |
54, 55, 61-68 |
55. |
Ptujska Gora |
Podeželsko naselje Ptujska Gora- pod pokopališčem |
PG8 |
OPN |
SK |
VVO, KD |
48, 61-68 |
56. |
Ptujska G
ra |
Parkirišče Ptujska Gora- ob transformatorju |
PG9 |
OPN |
PO |
VVO |
55, 61-68 |
57. |
Ptujska Gora |
Podeželsko naselje - Dvoršna |
PG10 |
OPN |
SK, K2 |
VVO, KD |
48, 61-68 |
58. |
Ptujska Gora |
Območje proizvodnih dejavnosti – Ptujska Gora |
PG11 |
OPN |
IG |
|
50, 61-68 |
59. |
Ptujska Go
a |
Nova stanovanjska soseska |
PG12 |
OPPN |
SS |
VVO, KD |
69 |
60. |
Podlože |
Športni park Podlože |
PO1 |
OPN |
ZS |
VVO |
52, 61-68 |
61. |
Podlože |
Podeželsko naselje Podlože |
PO2 |
OPN |
SK, PC |
VVO |
48, 61-68 |
62. |
Podlože |
Podeželsko naselje Podlože- proti Dvoršni |
PO3 |
OPN |
SK, PC |
VVO |
63. |
Podlože |
Podeželsko naselje Podlože- ob igrišču |
PO4 |
OPN |
SK, PC |
VVO |
64. |
Podlože |
Podeželsko naselje Podlože - Šukelj |
PO5 |
OPN |
SK |
VVO |
65. |
Podlože |
Ribnik Piške |
PO6 |
OPN |
ZS, VC |
VVO |
57, 61-68 |
66. |
Preša |
Podeželsko naselje Preša-čez potok |
PR1 |
OPN |
SK |
Poplavno območje***, Natura 2000 |
48, 61-68 |
67. |
Preša |
Podeželsko naselje Preša- ob cesti |
PR2 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
68. |
Preša |
Podeželsko naselje Preša- sever |
PR3 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
69. |
Sestrže |
Podeželsko naselje Sestrže 1 |
SE1 |
OPN |
SK |
VVO |
48, 61-68 |
70. |
Sestrže |
Podeželsko naselje Sestrže 2 |
SE2 |
OPN |
SK, IK, PC |
VVO |
71. |
Sestrže |
Športni park Sestrže |
SE3 |
OPN |
ZS |
VVO |
52, 61-68 |
72. |
Sestrže |
Podeželsko naselje Sestrže- Savinjsko |
SE4 |
OPN |
SK, K2 |
VVO |
48, 61-68 |
73. |
Sestrže |
Podeželsko naselje Sestrže-
Ložno |
SE5 |
OPN |
SK, PC, K1 |
VVO |
74. |
Stogovci |
Podeželsko naselje Stogovci- Vabča vas |
SG1 |
OPN |
SK, PC |
Poplavno območje***/****, Natura 2000 |
75. |
Stogovci |
Podeželsko naselje Stogovci-vas |
SG2 |
OPN |
SK, PC |
|
76. |
Stogovci |
Podeželsko naselje Stogovci- proti Ptujski Gori |
SG3 |
OPN |
SK, PC |
|
77. |
Skrblje |
Podeželsko naselje Skrblje |
SK1 |
OPN |
SK |
poplavno območje****, Natura 2000 |
48, 61-68 |
78. |
Stoperce |
Podeželsko naselje Stoperce-Litož |
SP1 |
OPN |
SK, PC |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
79. |
Stoperce |
Podeželsko naselje Stoperce- Sv. Anton |
SP2 |
OPN |
SK, PC, ZD |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
80. |
Stoperce |
Stoperce- center |
SP3 |
OPN |
CU |
Natura 2000, KD |
49, 61-68 |
81. |
Stoperce |
Pokopališče Stoperce |
SP4 |
OPN |
ZK |
Natura 2000 |
54, 61-68 |
82. |
Stoperce |
Podeželsko naselje Stoperce- Maksova kapela |
SP5 |
PN |
SK, K2 |
Natura 2000 |
48, 61-68 |
83. |
Stanečka vas |
Podeželsko naselje Stanečka vas |
SV1 |
OPN |
SK, PC |
Poplavno območje***/****, Natura 2000 |
48, 61-68 |
84. |
Zgornja Sveča |
Območje turizma Zgornja Sveča- dolina Vinetu |
ZS1 |
OPN |
BT |
Natura 2000 |
51, 61-68 |
85. |
Zunaj na
elij |
Območne zunaj naselij 1 |
ZN1 |
OPN |
A, IK, K1, K2, G, VC, PC |
Poplavno območje***/****/*****, KD, VVO
območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe |
57, 61-68 |
86. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij 2 |
ZN2 |
OPN |
A, K1, K2, G |
Poplavno območje***/**** , KD, VVO |
57, 61-68 |
87. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij 3 - Natura 2000 |
ZN3 |
OPN |
A, IK, ZS, K1, K2, G, PC |
Natura 2000, naravne vrednote, zavarovano območje narave, Gozdni
rezervat Pragozd Donačka gora, KD, poplavno območje***/****,
|
57, 61
68 |
88. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij 4 - Natura 2000 |
ZN4 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC, PC |
Natura 2000, KD, poplavno območje***/**** |
57, 61-68 |
89. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij 5 - Natura 2000 |
ZN5 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC |
Naravna vrednota, Natura 2000,
poplavno območje |
57, 61-68 |
90. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij 6 - Natura 2000 |
ZN6 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC |
Naravna vrednota, Natura 2000, poplavno območje**** |
57, 61-68 |
91. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij 7 - Natura 2000 |
ZN7 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC
PC |
Naravna vrednota, Natura 2000, poplavno območje***/**** |
57, 61-68 |
92. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij – vodovarstveno območje |
ZN8 |
OPN |
A, K1, K2, G, PC |
VVO, poplavno območje***, KD, območje omejene in nadzorovane
rabe prostora za potrebe obrambe |
57, 61-68 |
93. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij 9 |
ZN9 |
OPN |
A, IK, K1, K2, G, PC |
|
57, 61-68 |
94. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselij- območje nadomestnih habitatov
|
ZN 10
|
OPN
|
K1
|
Natura 2000 |
57, 61-68 |
95. |
Zunaj naselja |
Območje zunaj naselij- območje nadomestnih habitatov
|
ZN 11 |
OPN |
K1 |
Natura 2000, naravna vrednota |
57, 61-68 |
96. |
Zunaj naselja |
Kovač |
ZN12 |
OPN |
A |
Natura 2000, Poplavno območje*** |
57, 61-68 |
97. |
Zunaj naselij |
Območne zunaj naselij – nad Lešjem |
ZN13 |
OPN |
A, PC, K1, K2, G, |
KD, VVO
|
7, 61-68 |
98. |
Zunaj naselij |
Območje zunaj naselja Stoperce |
ZN14 |
OPN |
A, G, IK, K1, K2, PC |
Natura 2000, naravne vrednote, zavarovano območje narave |
57, 61-68 |
99. |
Zunaj naselja |
Zunaj naselja- Dolina Dravinje med Majšperkom in Bregom |
ZN15 |
OPN |
A, PC, G, K1, V
|
Naravna vrednota, Natura 2000, poplavno območje***/**** |
57, 61-68 |
100. |
Zunaj naselja |
Zunaj naselja- Dravsko polje- zahod |
ZN16 |
OPN |
A, IK, PC, K1, K1, G, VC |
VVO, poplavno območje***, KD |
57, 61-68 |
101. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Sp. Sveča/Skrblje |
VG1 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
|
58, 61-68 |
102. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Janški Vrh |
VG2 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Natura 2000, KD |
103. |
Zunaj naselja |
Vinogradniško območje Sitež/Janški Vrh |
VG3 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Natura 2000, KD |
104. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Sitež |
VG4 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Natura 2000, poplavno*** |
105. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Bolfenk |
VG5 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
Natura 2000 |
106. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Planjsko |
VG6 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Natura 2000 |
107. |
Zun
j naselij |
Vinogradniško območje Jelovice |
VG7 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Natura 2000 |
108. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Repetitor |
VG8 |
OPN |
A, IK, Av, K2, G |
Natura 2000 |
109. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Skrblje |
VG9 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Natura 2000 |
110. |
unaj naselij |
Vinogradniško območje Naraplje/Janški Vrh |
VG10 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
Natura 2000 |
111. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Savinjsko |
VG11 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
VVO |
112. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Lešje |
VG12 |
OPN |
A, Av, K2, G |
|
113. |
unaj naselij |
Vinogradniško območje Poljanšek |
VG13 |
OPN |
A, Av, K2,G |
Natura 2000 |
114. |
Zunaj naselij |
Vinogradniško območje Ptujska Gora- Spodnje Savinjsko |
VG14 |
OPN |
A, Av, K2,G |
VVO |
115. |
Območje plinovoda
M1/1 |
Območje Državnega prostorskega načrta : Lokacijski načrt za
vzporedni plinovod M1/1 na odseku
Kidričevo- Rogatec |
MA23 |
DPN |
A, G, K1, K2, PC, SK, VC |
Za EUP veljajo določbe iz sprejetega in veljavnega državnega
prostorskega akta (Uradni list RS št. 34/01-2036, 110/02-5386 -
ZureP-1, 34/06 -1402 - spr./dop., 33/07 - 1761- ZPNačrt
|
116. |
Območje protipoplavnih ukrepov |
Državni prostorski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke
Dravinje od Stogovcev do Koritnega |
MA24 |
DPN |
K1 |
Za EUP veljajo določbe iz sprejetega in veljavnega državnega
prostorskega akta (Uradni list RS št. 31/2013 z dne 15.4. 2013) |
117. |
MA25 |
DPN |
K1 |
118. |
MA26 |
DPN |
K1 |
119. |
MA27 |
DPN |
K1 |
120. |
MA28 |
DPN |
K1 |
|
* območje
enote kulturne dediščine in/oz. njenega vplivnega območja |
** Varstvo
vodnih virov (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja,; Ur. l. RS 59/2007) |
***
poplavno območje po Državni opozorilni karti poplav, (Uredba
o Načrtih upravljana voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja,
Uradni list RS št. 61/2011, kartografska priloga 54) |
**** poplavno območje po strokovni podlagi Kartah poplavne ogroženosti
in kartah razred Vodnogospodarska
ureditev Dravinje na odseku Stogovci- Koritno, IDP št. 3214/10, št.
načrta 42, DHD d.o.o., december 2010, dopolnitve 2011 |
***** poplavno območje po strokovni podlagi Elaborat Hidrološko
hidravlična presoja za objekt Kmetijsko skladiščni objekt na parc. št.
179, 180 in 187 k.o. Doklece, Št. 903/10, Higra d.o.o., Maribor, junij
2010 (vodno soglasje številka 35507-534/2011-2, z dne 30.3. 2011
Agencije RS za okolje). |
47. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji-območja stanovanj) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA
|
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNA NAMENSKA RABA |
Stanovanjsko območje Breg |
BR1 |
OPN |
SS |
Stanovanjsko območje Breg- bloki |
BR6 |
OPN |
SS |
Stanovanjsko območje Majšperk- Brezje |
MA2 |
OPN |
SS |
Stanovanjsko območje Majšperk- grad |
MA5 |
OPN |
SS |
Stanovanjsko območje Majšperk- pod gradom |
MA6 |
OPN |
SS |
Stanovanjsko in centralno območje Majšperk- bloki |
MA7 |
OPN |
SS |
Stanovanjsko območje Majšperk-Podfošt |
MA8 |
OPN |
SS |
Ptujska Gora- nad Dravskim poljem |
PG1 |
OPN |
SS |
Ptujska Gora- jug |
PG2 |
OPN |
SS |
Ptujska Gora- pod cerkvijo |
PG3 |
OPN |
SS |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
|
(1) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe
SS so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Dopustni objekti:
- STAVBE:
-
stanovanjske stavbe:
eno in dvo-stanovanjske stavbe (v EUP MA7, BR6
večstanovanjske stavbe);
-
nestanovanjske stavbe:
ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.
- GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
·
gradnja omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe
prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske,
energetske in okoljske infrastrukture ter varstva pred naravnimi
nesrečami,
·
otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem
- večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, trgi, javni vrtovi, pešaške aleje,
zelenice in druge urejenje zelene površine.
- ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI:
Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe,
opornih zidov, pomožnih infrastrukturnih objektov, gradnje in
postavitev ograj, postavitve začasnih objektov (razen objektov,
namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih
obeležij in urbane opreme. |
Dopustne dejavnosti |
(1) Bivanje ter spremljajoče dejavnosti, kadar:
- s svojim delovanjem ne povzročajo prekomernega hrupa,
onesnaženja zraka, voda in svetlobnega ali drugega
onesnaževanja, ki bi presegalo predpisane standarde kakovosti
okolja.
(2) Ob bivanju se dopušča še umeščanje dejavnosti osnovnega
šolstva in zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, turizem in
gostinstvo, varstvo otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne,
upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških
storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti
bivalnega okolja, so racionalne z izrabo površin, komunalnih in
prometnih omrežij ter prispevajo k celovitemu delovanju naselja. |
PIP glede lege objektov |
(1) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami ali
prometnicami ali pravokotna nanje. Načelna orientacija objektov
je lahko tudi drugačna, če to zahtevajo in dopuščajo razmere
(n.pr. orientacija glede na osončenost zaradi izrabe sončne
energije, razgled iz parcele ipd) ali to zahtevajo funkcionalne
zahteve (n.pr. namembnost objekta, ulična zasnova, dostopnost
ipd). Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni
gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo boljše bivalne
pogoje ali izrabo
(2) V EUP z oznako BR1 se z razmestitvijo obstoječih in novih
objektov tvori ulice z obvezno ulici vzporedno orientacijo
objektov.
(3) Odmiki objektov, t.j. tlorisne projekcije njihovih najbolj
izpostavljenih delov, od mej sosednjih zemljišč so najmanj 4 m.
Enostavne objekte, t.j. tlorisno projekcijo njihovih najbolj
izpostavljenih delov, se od meje parcele odmakne najmanj za
njihovo največjo višino. Manjši odmik se dovoli s pisnim
soglasjem soseda.
(4) Odmiki objektov od prometnega omrežja in objektov
gospodarske javne infrastrukture so določeni v splošnem PIP
glede GJI. Pri določanju lege objekta se na predmetnem
zemljišču zagotovi dovolj prostora za priključitev objekta na
prometno, energetsko, telekomunikacijsko in komunalno
infrastrukturo.
(5) Zagotavljajo se odmik od javnih zemljišč ob upoštevanju
pogojev:
-
nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od
cestnega sveta javnih cest oddaljene v skladu s
cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne
ceste;
-
odstopanje od teh določil je možno v soglasju z upravljavci cest
ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za
katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. |
PIP glede velikosti objektov |
(1) Objekti imajo največ dve stanovanjski etaži nad urejenim
terenom (P+1N ali P+M). Stanovanjska mansarda kot druga etaža
nad terenom ima kapni zidec visok do 1,60 m, kot tretja
nestanovanjska etaža nad terenom pa je brez podzidave kapnih
leg. Klet se dovoli z ozirom na višino podtalnice. Na ravnem
terenu je klet v celoti vkopana (nivo pritličja je največ 0,5 m
nad nivojem urejenega terena), na strmini pa vsaj za dve
tretjini svetle višine kletnih prostorov.
(2) Ne glede na predhodni odstavek je v EUP MA7 in BR6 na
območju podrobne namenske rabe SS največja možna etažnost P +
4N (pritličje in štiri nadstropja). |
V PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Gradbene mase novih objektov se načrtuje v sorazmerju z
gradbenimi masami objektov v soseščini. Razmerje stranic
osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske stanovanjske hiše je
v razmerju vsaj 1:1,2. Dopustno ga je dograjevati po daljši in
krajši stranici, a največ za 50% prvotne dolžine daljše
stranice.
(2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž
daljše stranice in z naklonom strešin od 25-45°, dovoljene pa so
tudi enokapnice z nakloni 2-20°.
Strešni izzidki in strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni.
Izstreški so široki največ 88% dolžine stranice med čelnima
fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so strehe objektov
v EUP PG1, PG2 in PG3 simetrične dvokapnice z naklonom od
35-45°.
(4) Barve fasad objektov so v svetlih odtenkih kolorita
naravnega okolja. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene.
Kritina je opečna ali v izgledu opečne, v temno rjavih, opečni
ali temno sivih barvah.
(5) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti
pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. Strehe
drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se
uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru
steklenjakov, zimskih vrtov, garaž, nadstrešnic ali če je zaradi
funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka
streha bolj primerna.
Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna,
prosojna. |
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Velikost nove parcele za samostojno stanovanjsko hišo naj
znaša vsaj 400 m2, za vrstno stanovanjsko hišo pa vsaj 250 m2.
Velikost parcel za večstanovanjske, oskrbne in druge stavbe ni
določena.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele.
(3) Vsaka stavbna parcela ima zagotovljen dostop in dovoz iz
javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na
obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
(4) Pri parcelaciji se upošteva krajevno značilno obliko parcel. |
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Vse objekte z energetsko in komunalno instalacijo se obvezno
priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na
območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki iz
tega izhajajo, vključno s služnostjo upravljavcu za dostop in
vzdrževanje javne gospodarske infrastrukture na parceli.
Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo
nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko
televizijsko omrežje).
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje
ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(3) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj
kakovostne vodne vire.
(4) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno
oblikovanje objektov oskrbe z vodo in ustrezno krajinsko
oblikovanje njihove okolice.
(5) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja
merila:
-
lokacija se praviloma odmakne od območij stanovanj in območij
centralnih dejavnosti,
-
lokacija se praviloma veže na odvodnik, ki je sposoben prevzeti
predvidene količine očiščene odpadne vode;
-
lokacija je dobro dostopna, zlasti za dovoz vsebine greznic do
čistilne naprave in za odvoz odpadnega blata s čistilne naprave
na drugo lokacijo.
(6) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja postopno, z
zadrževanjem. Na ta način se zmanjša hipni odtok padavin z
urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njihovo
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena odloka. Za naštete enote kulturne dediščine dodatno
veljajo posebni PIP.
(2) Enota kulturne dediščine Breg- Kubricht- Novakova grobnica
(EŠD 19820) v EUP BR1: Varuje se gabarite, zunanjo podobo in
materiale gradnje. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
Upošteva se splošne pogoje pogoje iz 62. člena odloka. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb-
|
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka.
|
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka.
|
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka.
|
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka.
|
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka.
|
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka
|
|
|
|
|
|
|
48. člen |
(PIP za podeželska naselja) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA EUP |
NAČIN
UREJANJA |
PODROBNA NAMENSKA RABA |
Podeželsko naselje Breg |
BR7 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Bolečka vas |
BV1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Doklece- ob Dravinji |
DO2 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Doklece |
DO3 |
OPN |
SK, G, K2 |
Podeželsko naselje Grdina- vas |
GR1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Grdina- kmetija |
GR2 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Koritno |
KO1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Kupčinji Vrh |
KV1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Lešje |
LE1 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Lešje- Glivno |
LE2 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Majšperk- Vrhe |
MA1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Majšperk- Travnikar |
MA3 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Majšperk |
MA4 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Majšperk- Vrhe |
MA19 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Majšperk- dolinca |
MA20 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Medvedce |
ME1 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Naraplje |
NA1 |
OPN |
SK, PC, K2 |
Podeželsko naselje Ptujska Gora- nad Dravskim poljem |
PG1 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Ptujska Gora- jug |
PG2 |
OPN |
SK, PC, K2 |
Podeželsko naselje in zeleno območje Ptujska Gora |
PG3 |
OPN |
SK, ZD, K2 |
Podeželsko naselje Ptujska Gora- pod pokopališčem |
PG8 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Ptujska Gora- sever |
PG10 |
OPN |
SK, K2 |
Podeželsko naselje Podlože- Dvoršna |
PO2 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Podlože- proti Dvoršni |
PO3 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Podlože- pri igrišču |
PO4 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Podlože- Šukelj |
PO5 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Preša-čez potok |
PR1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Preša- ob cesti |
PR2 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Preša- sever |
PR3 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Sestrže 1 |
SE1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Sestrže 2 |
SE2 |
OPN |
SK, PC, IK |
Podeželsko naselje Sestrže-Savinjsko |
SE4 |
OPN |
SK, K2 |
Podeželsko naselje Sestrže-Ložno |
SE5 |
OPN |
SK, PC K1 |
Podeželsko naselje Stogovci- Vabča vas |
SG1 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Stogovci-vas |
SG2 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Stogovci- proti Ptujski Gori |
SG3 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Skrblje |
SK1 |
OPN |
SK |
Podeželsko naselje Stoperce- Litož |
SP1 |
OPN |
SK, PC |
Podeželsko naselje Stoperce- Sv. Anton |
SP2 |
OPN |
SK, PC, ZD |
Podeželsko naselje Stoperce- Maksova kapela |
SP5 |
OPN |
SK, K2 |
Podeželsko naselje Stanečka vas |
SV1 |
OPN |
SK, PC |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Stavbna zemljišča, opredeljena kot površine podeželskega
naselja z oznako podrobnejše namenske rabe SK so namenjena
površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. Na
območju kmetijskih zemljišč z oznako K1
in K2 v EUP velja PIP za območja kmetijskih zemljišč izven
naselij. Upoštevajo se pogoji iz 4.odst. 57.čl. tega odloka.
(2) Dopustni objekt na stavbnih zemljiščih:
- STAVBE:
-
stanovanjske stavbe:
eno in dvo-stanovanjske stavbe;
-
nestanovanjske stavbe:
nestanovanjske kmetijske in druge nestanovanjske stavbe ob
upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.
- GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
·
gradnja omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe
prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske,
energetske in okoljske infrastrukture ter varstva pred naravnimi
nesrečami;
·
otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem
- večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, trgi, javni vrtovi, pešaške aleje,
zelenice in druge urejene zelene površine.
- ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI:
Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe,
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, pomožnih
infrastrukturnih objektov, opornih zidov in škarp, gradnje in
postavitev ograj, postavitve začasnih objektov in vadbenih
objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme.
(3) Na območju z oznako podrobne namenske rabe IK v EUP SE2 so
dopustni objekti:
-
nestanovanjske kmetijske stavbe;
·
gradnja omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe
prometne, komunalne (vodovod, odpadne vode), komunikacijske,
energetske in okoljske infrastrukture ter varstva pred naravnimi
nesrečami;
-
enostavni in nezahtevni objekti: pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti, pomožni infrastrukturni
objekti, oporni zidovi in škarpe, gradnje in postavitev
ograj.
|
Dopustne dejavnost |
(1) Ob bivanju se dopušča še kmetijske in dopolnilne kmetijske
dejavnosti, dejavnosti osnovnega šolstva in zdravstva, turizem
in gostinstvo, socialno varstvene dejavnosti, varstvo otrok,
trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, upravne dejavnosti,
dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge
dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja, so
racionalne z izrabo površin, komunalnih in prometnih omrežij ter
prispevajo k celovitemu delovanju naselja.
(2) Pri načrtovanju območij podeželskega naselja se vanje umesti
spremljajoče dejavnosti kadar:
- so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj;
- s svojim delovanjem ne povzročajo prekomernega hrupa,
onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja,
ki presega predpisane standarde kakovosti okolja;
- se zanje zagotovi ustrezne površine za mirujoči promet. |
PIP glede lege objektov |
(1) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, pri
prizidkih ali izzidkih tudi pravokotno nanje, na ravninah pa
obstoječim prometnicam. Orientacija objektov je lahko tudi
drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo (npr. orientacija
glede na osončenost zaradi izrabe sončne energije, razgled iz
parcele ipd.) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve (npr.
namembnost objekta, dostopnost ipd.). Objekte se orientira
skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike,
ki omogočajo čim boljše bivalne pogoje ali izrabo objekta.
(2) Odmiki objektov, t.j. tlorisne projekcije njihovih najbolj
izpostavljenih delov od mej sosednjih zemljišč, so najmanj 4 m.
Pri enostavnih objektih je najmanjši odmik tlorisne projekcije
najbolj izpostavljenih delov od parcelne meje enak višini
objekta. Manjši odmik se dovoli ob ob pisnem soglasju soseda.
(3) Odmiki od objektov prometnega omrežja in objektov
gospodarske javne infrastrukture so določeni v PIP glede javne
infrastrukture. Pri določanju lege objekta se na predmetnem
zemljišču zagotovi dovolj prostora za priključitev objekta na
javno infrastrukturo.
(4) Kmetijski objekti (hlevi, strojne lope) so oddaljeni od
stanovanjskih za najmanj eno svojo višino od terena do slemena
(če to dopušča parcela, sicer je ob upoštevanju požarnih
predpisov oddaljenost izjemoma lahko manjša).
(5) Zagotavljajo se odmik od javnih zemljišč ob upoštevanju
pogojev:
-
nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od
cestnega sveta javnih cest oddaljene v skladu s
cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne
ceste;
-
odstopanje od teh določil je možno v soglasju z upravljavci cest
ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za
katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine;
- za
postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje
upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne
ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih
ureditev. |
PIP glede velikosti objektov |
(1) Največja višina enostanovanjskih objektov je dve etaži nad
urejenim terenom (pritličje in nadstropje ali pritličje in
mansarda). Stanovanjska mansarda kot druga etaža nad terenom
ima lahko kapni zidec visok do 1,60 m. Nestanovanjska mansarda
nad drugo etažo je brez podzidave kapne lege. Na ravnem terenu
je klet v celoti vkopana (kota pritličja je največ 0,5 m nad
urejenim terenom), na strmini pa vsaj za dve tretjini svetle
višine kletnih prostorov.
(2) Velikost kmetijskih objektov je odvisna od tehnoloških
zahtev. |
PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Gradbene mase novih objektov se načrtuje v sorazmerju z
gradbenimi masami objektov v soseščini. Novi objekti so lahko
sodobno oblikovani.
(2) Razmerje stranic osnovnega pravokotnika tlorisa enodružinske
stanovanjske hiše je v razmerju vsaj 1:1,2. Dopustno ga je
dograjevati po obeh stranicah, a največ za 50% prvotne dolžine
daljše stranice.
(3) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž
daljše stranice in z naklonom strešin od 25-45 °, dovoljene pa
so tudi enokapnice nakloni 2-20°. Strešni izzidki kot tudi
strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni.
Izstreški so široki največ 88% dolžine stranice med čelnima
fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine.
Hlevi in gospodarski objekt z dvokapno streho imajo lahko
manjši naklon strešine (vendar nad 20 °).
(4)
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti
pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. Strehe
drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se
uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru
steklenjakov, zimskih vrtov, garaž, nadstrešnic ali če je
zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli
taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je
lahko tudi brezbarvna, prosojna.
(5) Barve fasad objektov so v svetlih odtenkih barv naravnega
kolorita okolice. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene.
Kritina je opečna ali v izgledu opečne, temno rjave, opečne ali
temno sive barve.
(6) Ob vseh stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih se
protiprašno uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj 2 PM za
stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce na stanovanjsko enoto.
|
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Velikost nove parcele za samostojno stanovanjsko hišo naj
znaša vsaj 400 m2. Velikost parcel za kmetije se opredeli glede
na velikost stavbnega sklopa kmetije s funkcionalnimi površinami
in po obsegu ni opredeljena. Za ostale vrste stavb se velikost
parcele določi glede na njihove funkcionalne ali tehnološke
zahteve.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Z
velikostjo parcele je določena največja velikost objekta-/ov, ki
se na njej gradijo. Velikost objektov se določi skladno s
predpisanimi faktorjem izrabe zemljišča Fiz in faktorjem
pozidanosti zemljišča Fz.
(3) Vsaka stavbna parcela ima zagotovljen dostop in dovoz iz
javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na
obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
(4) Pri parcelaciji se upošteva krajevno značilno obliko parcel. |
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Vse objekte s priključki na komunalno infrastrukturo se
obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja,
ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo vse obveznosti, ki
iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja
upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli.
Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo
nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko
televizijsko omrežje).
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje
ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(3) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj
kakovostne vodne vire.
(4) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno
oblikovanje objektov oskrbe z vodo in ustrezno krajinsko
oblikovanje njihove okolice.
(5) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja
merila:
-
lokacija naj bo praviloma odmaknjena od območij stanovanj in
območij centralnih dejavnosti,
-
lokacija naj bo praviloma vezana na odvodnik, ki je sposoben
prevzeti predvidene količine očiščene odpadne vode;
-
lokacija naj bo dobro dostopna, zlasti kadar se do čistilne
naprave dovažajo vsebine greznic ali če se odpadno blato s
čistilne naprave odvaža na drugo lokacijo.
(6) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša hipni odtok padavin s pozidanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena tega odloka. Za naštete enote kulturne dediščine dodatno
veljajo posebni PIP.
(2) Enota kulturne dediščine Majšperk- Koroščeva vila (EŠD 1339)
v EUP MA19: Varuje se tloris in ambient vile, gabarite in
zunanjo podobo stavbe.
(3) Enota kulturne dediščine Lešje- Tudejeva kapelica (EŠD 1403)
v EUP LE1: Varuje se gabarite, zunanjo podobo in materiale
gradnje.
(4) Enota kulturne dediščine Stoperce- cerkev sv. Antona
Puščavnika (EŠD 3395)v EUP SP2: Varuje se zunanja podoba cerkve,
ambient, veduta in njena podoba v širšem prostoru. Varuje se
tudi notranjost cerkve in inventar.
(5) Enota kulturne dediščine Ptujska Gora- Znamenje s kipom
Pieta (EŠD 6646) v EUP PG2: Most se ohranja. Pri morebitnih
posegih je potrebno ohranjati tako kamnito gradnjo loka kot
kamnito ograjo.
(6) Enota kulturne dediščine Stoperce- Župnišče (EŠD 24677) v
EUP SP2: Varuje se tloris in ambient župnišča, gabarite in
zunanjo podobo stavbe ter materiale gradnje.
(7) Enote kulturne dediščine Ptujska Gora- Pečnikova kapelica
(EŠD 19830)v EUP PG3, Koritno- Štumberska kapelica (EŠD 19823) v
EUP KO1, Medvedce- Vaška kapelica (EŠD 19824) v EUP ME1: Varuje
se gabarite, zunanjo podobo in materiale gradnje. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
Upošteva se splošne pogoje iz 62. člena odloka. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka
|
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
49. člen |
(PIP za območja centralnih dejavnosti v strnjenih naseljih) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA
EUP |
NAČIN
UREJANJA |
PODROBNA NAMENSKA RABA |
Območje centralnih dejavnosti Breg |
BR2 |
OPN |
CU, PC |
Stanovanjsko in centralno območje Majšperk- bloki |
MA7 |
OPN |
CU, SS, PC |
Majšperk – Vaško jedro |
MA10 |
OPN |
CU, ZP |
Majšperk - osnovna šola |
MA11 |
OPN |
CD |
Majšperk - trgovski center |
MA12 |
OPN |
CD PC |
Majšperk – Poslovno kulturni center |
MA13 |
OPN |
CU, PC |
Ptujska Gora- Vas |
PG4 |
OPN |
CU, PC |
Stoperce- center |
SP3 |
OPN |
CU |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Osrednja območja centralnih dejavnosti strnjenih naselij so
območja historičnega ali novih jeder, kjer se prepletajo
trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene,
vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti
ter bivanje, se:
- dejavnosti meša vertikalno po nadstropjih objektov in
horizontalno z oblikovanjem trgov in ulic. Območja drugih
centralnih dejavnosti so območja, kjer prevladujejo določene
dejavnosti, razen stanovanj.
(2) Dopustni objekti:
- STAVBE:
-
stanovanjske stavbe:
-
nestanovanjske stavbe:
ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.
- GRADBENI INŽENIRSKI OBJKETI:
·
gradnja omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe
prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
·
otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem
- večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, trgi, javni vrtovi, pešaške aleje,
zelenice in druge urejene zelene površine.
- ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI:
-
Gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe,
opornih zidov, pomožnih infrastrukturnih objektov, gradnje
in postavitev ograj, pomožnih infrastrukturnih objektov,
postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih
skladiščenju) in vadbenih objektov ter spominskih obeležij
in urbane opreme.
-
V Vaškem jedru Majšperka v EUP MA10, ki je območje
naselbinske dediščine, je za gradnjo/postavitev enostavnih
in nezahtevnih objektov potrebno pridobiti kulturno
varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje- Dovoljeni
so naslednji pomožni objekti za lastne potrebe:
drvarnica, garaža (prvenstveno se vključuje v osnovne
objekte oz. je izvedena v obliki nadkritega parkirnega
mesta), lopa (možna le, če to dopušča zasnova
domačije), nadstrešek (možen le, če to dopušča značaj
objekta ali odprtega prostora), bazen (načeloma ni
dopusten-sicer je potrebna predhodna preveritev nemoteče
vključitve v prostor), rezervoar (potrebna predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo
omejen z ne-izstopajočo živo mejo), uta (potrebna predhodna
preveritev nemoteče vključitve v prostor. Ograje, začasni
objekti za skladiščenje, rastlinjaki in steklenjaki
niso dovoljeni.
(3) Za EUP MA9 se izdela OPPN. |
Dopustne dejavnosti |
(1) V EUP MA11 izobraževalna, kulturna, športna (lahko tudi
druge dejavnosti javnega značaja) in poslovna.
(2) V EUP BR2, MA7, MA10, MA13,
PG4 in
SP3 upravna, trgovska, gostinska, turistična, servisna,
poslovna, izobraževalna, kulturna, športna, zdravstvena in
stanovanjska.
(3) V EUP MA12 trgovska, storitvena in stanovanjska dejavnost.
(4) V EUP PG4 se dopušča tudi stanovanjska in kmetijska
dejavnost v kmetijskih gospodarstvih s tradicijo. |
PIP glede lege objektov |
(1) Lega novih objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, na
ravninah z obstoječimi prometnicami, pri prizidkih ali izzidkih
tudi pravokotno nanje. Načelna orientacija objektov je lahko
tudi drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo (npr.
orientacija glede na osončenost zaradi izrabe sončne energije,
razgled iz parcele ipd.) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve
(npr. namembnost objekta, ulična zasnova, dostop ipd.). Objekte
se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede
na dejavnike, ki omogočajo čim boljše bivalne pogoje ali izrabo
objekta.
(2) Z razmeščanjem objektov se oblikuje odprte javne površine
kot urbana identitetna jedra naselij za organiziranje javnega
življenja na prostem. Ploščadi pred javnimi objekti se oblikuje
kot javne površine z javnimi programi. Zagotovi se direktno
povezavo notranjih javnih prostorov in zunanjih javnih površin.
(3) Površine pred trgovskimi centri se načrtuje kot odprte javne
površine, na katerih je mogoče občasno organizirati
rekreativno-zabavne in kulturne javne programe.
(4) Vaškem jedru Majšperka v EUP MA10 mora biti pozicija objekta
na parceli skladna z zazidalno strukturo naselja. Dopolnilne in
nadomestne gradnje so dopustne na isti lokaciji.
(5) V Ptujski Gori-Vas v EUP PG4 se lego objektov varovane
stavbne dediščine ohranja. |
PIP glede velikosti objektov |
(1) Največja višina objektov je tri etaže nad urejenim terenom
(P+2N) z izkoriščeno podstreho. Mansarda nad 2. nadstropjem je z
minimalno podzidavo kapnih leg.
(2) V Ptujski Gori-Vas EUP PG4 se tlorisno in višinsko zasnova
objektov varovane stavbne dediščine ohranja. Novogradnje so po
gabaritih usklajene z obstoječim stavbnim fondom. Tlorisni in
višinski gabariti: praviloma pritlične hiše podolžnega
pravokotnega tlorisa s kolenčnim zidom do 1 m. Izjemoma je
etažnost objekta lahko P+1, če je gradbena masa v sorazmerju z
gradbenimi masami objektov v soseščini.
(3) EUP SP3 višina objektov znaša največ dve etaži nad urejenim
terenom (pritličje in nadstropje ali pritličje in mansarda). |
PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z
gradbenimi masami objektov v soseščini.
(2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž
daljše stranice in z naklonom strešin od 25-45°, dovoljeni pa so
tudi enokapne strehe z nakloni 2-20°. V Vaškem jedru Majšperka
v EUP MA10 in v Ptujski Gori- Vas v EUP PG4 so dovoljene le
simetrične dvokapnice z naklonom od 40-45°. Sleme mora biti
vzporedno z daljšo stranico in praviloma prilagojeno smeri
slemena sosednjih objektov. Odstopanja smeri slemena so možna,
če konfiguracija terena, tradicionalna parcelacija, premajhna
osončenosti ipd. tega ne omogočajo.
(3) V EUP PG4 se oblikovanost zunanjščine objektov varovane
stavbne stavbne dediščine (členitev, strešine,
kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli itd.) ohranja.
(4)
Strešni izzidki in strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni.
Izstreški so široki največ 88% dolžine stranice med čelnima
fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine.
V EUP MA10 in PG4 so strešni izzidki obvezno kriti z dvokapno
strešico z in zidcem ob strani.
(5) Barve fasad objektov so v svetlih odtenkih naravnega
kolorita okolice. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene.
(6) V EUP MA10 in PG4 niso dovoljeni:
·
neavtohtoni arhitekturni elementi (večkotni izzidki, stolpiči,
fasadni pomoli);
·
strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in
različnimi kritinami.
(7) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti
pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. V Vaškem
jedru Majšperka v EUP MA10 ter v Ptujski Gori-Vas v EUP PG4 so
pomožni objekti za lastne potrebe oblikovani skladno s
smernicami za varstvo kulturne dediščine:
·
drvarnica-podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih lestev,
dvokapna streha z naklonom 40-45°, opečna kritina;
·
lopa- mora biti lesena;
uta oz. senčnica- mora biti lesena. |
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Velikost parcel javnih stavb se določi glede na funkcionalne
ali tehnološke zahteve stavb. Z velikostjo parcele je določena
največja velikost objekta, ki se ga na njej gradi.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele.
(3) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz iz javnega
cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in
predvideno javno gospodarsko infrastrukturo. |
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki
spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s
služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcu javne gospodarske
infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na
omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
(2) Sisteme za oskrbo z vodo se načrtuje tako, da se zmanjšuje
njihova ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(3) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj
kakovostne vodne vire.
(4) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno
oblikovanje objektov oskrbe z vodo in ustrezno krajinsko
oblikovanje njihove okolice.
(5) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja
merila:
-
lokacija naj bo praviloma odmaknjena od območij stanovanj in
območij centralnih dejavnosti,
-
lokacija se praviloma veže na odvodnik, ki je sposoben prevzeti
predvidene količine očiščene odpadne vode;
-
lokacija je dobro dostopna, zlasti za dovoz vsebine greznic ali
za odvoz odpadnega blata s čistilne naprave na drugo lokacijo.
(6) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njihovo
vplivno območje se upošteva PIP glede celostnega ohranjanja iz
61. člena odloka. Za naštete enote kulturne dediščine dodatno
veljajo posebni PIP.
(2) Enota kulturne dediščine Ptujska Gora- Cerkev Marije
zaščitnice (EŠD 591) v EUP PG4: Varuje se zunanjo podobo cerkve,
ambient, veduto in njeno podobo v širšem prostoru. Varuje se
tudi notranjost cerkve in inventar.
(3) Enota kulturne dediščine Majšperk- Vaško jedro (EŠD 591) v
MA10 in Ptujska Gora- Vas (EŠD 6492) v PG4: Varuje se tloris
vasi in obstoječih stavb ter obstoječe meje naselja, višino
slemen, zunanjo podobo tradicionalnih bivalnih stavb in podobo
ter materiale gospodarskih stavb. Vzpodbuja se ohranjanje
njihove namembnosti.
(4) Enota kulturne dediščine Majšperk- cerkev sv. Nikolaja (EŠD
3128): Varuje se zunanjo podobo cerkve, ambient in njeno podobo
v širšem prostoru. Varuje se tudi notranjost cerkve in inventar.
(5) Enota kulturne dediščine Stoperce- Osnovna šola (EŠD 24676)
v SP3: Varuje se tloris in ambient šole, gabarite in zunanjo
podobo stavbe ter materiale gradnje.
(6) Enota kulturne dediščine Breg- Dvorec Hamre (EŠD 6515) v EUP
BR2: Varuje se tloris in ambient dvorca, gabarite in zunanjo
podobo stavbe ter materiale gradnje.
(7) Enota kulturne dediščine Ptujska Gora- Pranger (EŠD 19831):
Varuje se gabarite, zunanjo podobo in materiale gradnje. |
PIP glede celostnega ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin |
(1)Splošni pogoji: Upošteva se pogoje iz 62. člena odloka.
(2) Posebni pogoji:
(1)
V EUP BR 2 se ne posega v strugo in brežine Dravinje oziroma se
posega tako, da se omogoči ohranjanje ali obnovo naravnih
procesov v strugi. Ohranja ali obnovi se naravna obrežna
drevesna in grmovna zarast.
(2)
Priobalno zemljišče se ohranja kot pufrsko cono brez novih
objektov ali širitve obstoječih, ki se jih po možnosti odstrani.
Na brežine ali na priobalno zemljišče se ne odlaga (začasno ali
stalno) nikakršnega materiala. Območje se ureja tako, da se
onemogoči kakršno koli onesnaženje vode. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se pogoje iz 64. člena odloka.
|
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
EUP ne posegajo na erozijsko ogrožena območja. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
50. člen |
(PIP za območja proizvodnih dejavnosti) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNA NAMENSKA RABA |
|
Območje proizvodnih dejavnosti - Breg |
BR3 |
OPN |
IG |
|
Območje proizvodnih dejavnosti – Ptujska Gora |
PG11 |
OPN |
IG |
|
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
Obrtna in industrijska proizvodna ter spremljajoče namembnosti.
Dopustna je gradnja objektov ter enostavnih in nezahtevnih
objektov za te dejavnosti. Dopusti se še gradbeno inženirske
objekte kot so regionalne, lokalne ceste, javne poti in
nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi ter pomožni infrastrukturni objekti,
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih
območjih.
|
|
Dopustne dejavnosti |
(1)Proizvodnoobrtne, industrijske, skladiščne, komunalne,
transportne, trgovske, poslovne in energetsko-proizvodne
dejavnosti ter administrativne in raziskovalne dejavnosti.
(2) V proizvodna območja ni dovoljeno umeščati proizvodnih
procesov ali graditi naprav iz Uredbe o vrsti dejavnosti in
naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega
(Ur. list RS,št. 97/04, 71/07 in 122/07). |
|
PIP glede lege objektov |
(1) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, na
ravninah pa z obstoječimi prometnicami, pri prizidkih ali
izzidkih tudi pravokotno nanje. Načelna orientacija objektov je
lahko tudi drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo (npr.
orientacija glede na osončenost zaradi izrabe sončne energije,
razgled iz parcele ipd.) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve
(npr. namembnost objekta, ulična zasnova, dostop ipd.).
(2) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni
gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljše pogoje in
izrabo objektov. |
|
PIP glede velikosti objektov |
Največja višina objektov je 18 m oz. višina avtohtonega
drevesnega rastja.
|
|
PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Stavbe so v obliki kvadra, visoke največ 18,00 m. Dovoljeni
so poševni ali krožni zaključki posameznih delov fasad. Objekte
se sodobno oblikuje.
(2) Zunanji tehnološki objekti (silosi, dvigala ipd) v širšem
okolju ne smejo prevladovati.
(3) Barve fasad objektov so v svetlih odtenkih naravnega
kolorita okolice, manjši deli tudi v največ dveh osnovnih
barvah. Kričeče barve niso dovoljene. |
|
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali
tehnološke zahteve objektov območja. Velikost parcele pogojuje
največjo velikost objektov s Fiz in Fz za območja proizvodnih
dejavnosti.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele.
|
|
(1) Vsaki stavbni parceli lastnik zagotovi dovoz iz javnega
cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in
predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
(2) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki
spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s
služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske
infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na
omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
(3) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje
ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(4) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj
kakovostne vodne vire.
(5) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno
oblikovanje objektov oskrbe z vodo in ustrezno krajinsko
oblikovanje njihove okolice.
(6) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja
merila:
-
lokacijo se praviloma odmakne od območij stanovanj in centralnih
dejavnosti,
-
lokacijo se praviloma veže na odvodnik, ki je sposoben prevzeti
predvidene količine očiščene odpadne vode,
-
lokacija je dobro dostopna za dovoz vsebine greznic do čistilne
naprave in za odvoz odpadnega blata s čistilne naprave na drugo
lokacijo.
(7) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
|
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje se upošteva PIP glede celostnega ohranjanja iz
61. člena odloka. |
|
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
(1) Splošni pogoji: Upošteva se pogoje iz 62. člena odloka.
(2) Posebni pogoji: V EUP BR3 se na zahodnem robu območja
predvidi zasaditev mejic iz samoniklih lesnih vrst. |
|
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka. |
|
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka. |
|
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
|
PIP glede zaščite pred erozijo |
EUP ne posegajo na erozijsko ogrožena območja. |
|
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
|
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
|
|
51. člen |
(PIP za območja turističnih dejavnosti) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Območje turizma Ptujska Gora
Območje turizma Zgornja Sveča |
PG5
ZS1 |
OPN
OPN |
BT
BT |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
Dovoljena namembnost na območju je turistična, športna,
rekreacijska, gostinska, trgovska, turistično-poslovna in druge
namembnosti turistične ponudbe, nastanitve ter gostinstva.
|
Dopustne dejavnosti |
(1) Dovoli se dejavnosti za turistično ponudbo in nastanitev
(hoteli, bungalovi, avtokampi), gostinska, trgovska,
turističnoposlovna dejavnost ter spremljajoče dejavnosti.
(2) Dovoli se gradnjo objektov skladno z dopustnimi dejavnostmi
ter gradbeno inženirske objekte kot so ceste, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za
varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem
- večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, trgi, zelenice.
(3) Od enostavnih in nezahtevnih objektov se dovoli gradnjo
pomožnih objektov, postavitev začasnih objektov, pomožnih
infrastrukturnih objektov, spominskih obeležij, ograj, opornih
zidov ter urbane opreme. |
PIP glede lege objektov |
Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, na ravninah
pa z obstoječimi prometnicami, pri prizidkih ali izzidkih tudi
pravokotno nanje. Orientacija objektov je lahko tudi drugačna,
če razmere to zahtevajo in dopuščajo (npr. orientacija glede na
osončenost zaradi izrabe sončne energije, razgled iz parcele
ipd.) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve (npr. namembnost
objekta, ulična zasnova, dostop ipd.). Objekte se orientira
skladno z zahtevami racionalne gradnje in glede na dejavnike, ki
omogočajo čim boljše bivalne pogoje ali izrabo objekta. |
PIP glede velikosti objektov |
Največja višina objektov je dve etaži nad urejenim terenom (P+1
ali P+M).
Mansarda kot tretja etaža je brez podzidave kapnih leg.
Dovoljena je gradnja kleti. Na ravnem terenu je klet v celoti
vkopana (kota pritličja je največ 0,5 m nad urejenim terenom),
na strmini vsaj ena stranica. |
PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z
gradbenimi masami objektov v soseščini. Novi objekti so lahko
sodobno oblikovani.
(2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž
daljše stranice in z naklonom strešin od 35-45 °.
Strešni izzidki in strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni.
Izstreški so široki največ 88% dolžine stranice med čelnima
fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine.
Mansarda je izkoriščena dvokapna podstreha z izstreški ali okni
v ravninah strešin. Strešna pločevina in žlebovje je bakreno,v
barvah brona ali v barvah strešne kritine.
(3) Barve fasad objektov so svetli pastelni odtenki barv
okoliškega naravnega kolorita.
Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. |
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali
tehnološke zahteve dejavnosti in objektov, ki bodo na njej
grajeni.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Z
velikostjo parcele je določena največja velikost objekta-ov, ki
se na njej gradijo, skladno s predpisanima faktorjema Fiz in Fz. |
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro
|
(1) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje
ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(2) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj
kakovostne vodne vire.
Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno
oblikovanje objektov oskrbe z vodo in ustrezno krajinsko
oblikovanje njihove okolice.
(3) Pri načrtovanju čistilnih naprav se upošteva naslednja
merila:
-
lokacija se praviloma odmakne od območij stanovanj in območij
centralnih dejavnosti,
-
lokacija se praviloma veže na odvodnik, ki je sposoben prevzeti
predvidene količine očiščene odpadne vode;
-
lokacija je dobro dostopna, zlasti za dovoz vsebine greznic do
čistilne naprave in za odvoz odpadnega blata s čistilne naprave
na drugo lokacijo.
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njihovo
vplivno območje se upošteva PIP glede celostnega ohranjanja iz
61. člena odloka. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
(1) Splošni pogoji: Upošteva se pogoje iz 62.
člena odloka.
(2) Posebni pogoji:
·
EUP ZS1: Strugo in obrežje potoka ob zahodnem robu območja se
ohranja. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka.
|
PIP glede zaščite pred poplavami |
EUP ne posegata na poplavno ogrožena območja. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
EUP ne posegata na erozijsko ogrožena območja. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
52. člen |
(PIP za športno rekreacijska območja in športne centre) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Športni center Majšperk |
MA14 |
OPN |
BC |
Športni park Naraplje |
NA2 |
OPN |
ZS |
Športni park Podlože |
PO1 |
OPN |
ZS |
Športni park Sestrže |
SE3 |
OPN |
ZS |
Športni park Breg |
BR4 |
OPN |
ZS |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Površine za oddih, rekreacijo in šport
z oznako podrobne namenske rabe ZS so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem.
(2) Površine športnih centrov z oznako podrobne namenske rabe BC
so namenjene zunanjim športnim površinam in objektom za športne
aktivnosti in športne prireditve.
(3) Dopustni objekti:
- STAVBE:
-
v EUP NA2, PO1, SE3, BR4: stavbe s klubskimi prostori,
slačilnicami in prostori za shrambo rekvizitov,
-
v EUP MA14: športne dvorane, manjše spremljevalne stavbe.
- GRADBENI INŽENIRSKI OBJKETI:
-
otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na
prostem - večnamenska igrišča v normativno predpisani
velikosti za določeno igro z žogo, zelenice,
·
gradnja omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe
prometne, komunalne, komunikacijske, energetske in okoljske
infrastrukture, objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na ogroženih območjih,
·
tribune za gledalce.
-
ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI
OBJEKTI
Od enostavnih in nezahtevnih objektov se dovoli postavitev
vadbenih objektov, začasnih objektov, pomožnih infrastrukturnih
objektov, opornih zidov, spominskih obeležij, igral, ograj ter
urbane opreme. |
Dopustne dejavnosti |
Dejavnost v zvezi s športom in rekreacijo na prostem.
|
PIP glede lege objektov |
Lega objektov, načelna orientacija objektov se prilagodi
razmeram. Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni
gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo
objekta. |
PIP glede velikosti objektov |
Največja višina objektov sta dve etaži nad urejenim terenom
(P+1N ali P+M).
Fiz in Fz nista predpisana.
|
PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Novi objekti so lahko sodobno oblikovani.
(2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž
daljše stranice in z naklonom strešin od 35-45° ter enokapnice
ali večkapnice z nakloni 2-20°, če to zahteva funkcija in
sodobna oblika objekta. V primeru izgradnje tribune na objektu
se oblika prilagodi naklonu tribune.
(3) Barve fasad objektov so svetli odtenki barv iz naravne
okolice. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. |
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali
tehnološke zahteve.
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. |
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Vsaka stavbna parcela ima zagotovljen dostop in dovoz iz
javnega cestnega omrežja ter omogočeno priključevanje na
obstoječo in predvideno javno gospodarsko infrastrukturo.
(2) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki
spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s
služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne
gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard
(plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
(3) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje
ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(4) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj
kakovostne vodne vire.
(5) Padavinske vode s streh in teras objektov ter tlakovanih
površin se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali
ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru
gradbene parcele oz. na način, da se zmanjša hipni odtok iz
pozidanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njihovo
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena odloka. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin
|
Upošteva se splošne pogoje iz 62. člena odloka. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se pogoje iz 63. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se pogoje iz 64. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
53. člen |
(PIP za območja parkov in druge urejene zelene površine) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Park - grad Majšperk |
MA15 |
OPN |
ZP |
Park - Majšperk center |
MA17 |
OPN |
ZP |
Park – Breg |
BR5 |
OPN |
ZP |
Zelene površine Stoperce |
SP2 |
OPN |
ZD |
Druge zelene površine Majšperk- historično jedro |
MA10 |
OPN |
ZD |
Podeželsko naselje in zeleno območje Ptujska Gora |
PG3 |
OPN |
ZD |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Parki z oznako podrobne namenske rabe ZP so urejena območja
odprtega prostora v naselju. Dovoli se začasne objekte,
spominska obeležja, urbano opremo ter med vadbenimi objekti
kolesarske steze, sprehajalne poti in trimske steze. Dovoli se
gradnjo omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe
prometne, komunalne, komunikacijske, energetske in okoljske
infrastrukture, objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na ogroženih območjih.
(2) Območje podrobne namenske rabe oznako ZD v EUP PG3 se
varuje kot vedutno sestavino pobočja ob starem jedru naselja z
Baziliko Marije zavetnice s plaščem. Ne dopušča se nobene
novogradnje. Vzdržuje se obstoječo primarno rabo in kmetijske
kulture območja. Intenzivnih nasadov, steklenjakov in
plastenjakov ter zaraščanja območja se ne dopusti. Ne dopušča se
spremljajoče rabe, ki zahteva spremembe obstoječih prostorskih
značilnosti območja, zlasti tiste spremljajoče rabe, ki bi
zmanjšala odprtost ter javno dostopnost območja.
(4) Območje podrobne namenske rabe oznako ZD v EUP SP2 je
namenjeno vedutnemu varovanju cerkve sv. Antona Puščavnika. Ne
dopušča se nobene novogradnje. Vzdržuje se obstoječo primarno
rabo in kmetijske kulture območja. Intenzivnih nasadov,
steklenjakov in plastenjakov ter zaraščanja območja se ne
dopusti.
(5) Območje podrobne namenske rabe z oznako ZD v EUP MA10 je
namenjeno vedutnemu varovanju župnijskega kompleksa cerkve sv.
Nikolaja. Ne dopušča se nobene novogradnje. Vzdržuje se
obstoječo primarno rabo in kmetijske kulture območja.
Intenzivnih nasadov, steklenjakov in plastenjakov ter zaraščanja
območja se ne dopusti. |
Dopustne dejavnosti |
(1) V EUP MA10, PG3 in SP2 se na območjih z oznako ZD dovoli le
primarno rabo tal z obstoječimi kulturami (ekstenzivni
sadovnjak, travnik, pašnik).
(2) V enotah MA15,
MA17 in
BR5 se dovoli rekreacija in oddih. |
PIP glede lege objektov |
(1) Lega objektov je ob prometnicah, pešpoteh ali povoznih
površinah.
(2) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni
gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo
objekta. |
PIP glede velikosti objektov |
(1) Največja višina objektov je ena etaža nad urejenim terenom
(P).
(2) Objekti so minimalnih mer, ki še omogočajo opravljanje
dejavnosti. |
PIP glede oblikovanja objektov |
Zahteva se kvaliteta celotnih oblikovalskih in funkcionalnih
rešitev ter opreme, ki zagotavlja ustrezno rabo in vzdrževanje
ter daje območju primeren videz. |
PIP in merila za parcelacijo |
Velikost parcele se določi glede na funkcionalne zahteve.
|
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Vse objekte z energetsko in komunalno instalacijo se obvezno
priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na
območju obstajajo. Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz tega
izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja
upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli.
Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo
nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko
televizijsko omrežje).
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje
ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(3) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj
kakovostne vodne vire.
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena tega odloka. Za naštete enote kulturne dediščine dodatno
veljajo posebni PIP.
(2) Enota kulturne dediščine Majšperk- Grad Majšperk (EŠD 24672)
v EUP MA15: Spomenik se ohranja. Dovoljena so vsa vzdrževalna
dela. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
(1) Splošni pogoji: Upošteva se pogoje iz 62. člena odloka.
(2) Posebni pogoji:
·
V EUP BR 5:
- se ne posega v strugo in brežine Dravinje oz. se
posega tako, da se omogoči ohranjanje ali obnovo naravnih
procesov v strugi. Ohranja, obnovi ali dopolni se obrežna lesna
zarast iz krajevno značilnih drevesnih in grmovnih vrst.
Priobalno zemljišče se ohranja kot pufrska cona brez objektov in
poti. Na brežine ali na priobalno zemljišče se ne odlaga
(začasno ali stalno) nikakršnega materiala. Območje se ureja
tako, da se onemogoči kakršno koli onesnaženje vode,
-ponoči se območja ne osvetljuje; če ni druge
možnosti, se osvetljuje s tehničnimi rešitvami, ki prostorsko in
časovno omejujejo svetlobo; uporablja se svetlobo valovne
dolžine, ki je najmanj moteča za živali. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka |
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
EUP ne posegajo na erozijsko ogrožena območja. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
54. člen |
(PIP za območja pokopališč) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Pokopališče Bolfenk |
BO1 |
OPN |
ZK |
Pokopališče Janški Vrh |
JV1 |
OPN |
ZK |
Pokopališče Majšperk |
MA16 |
OPN |
ZK |
Pokopališče Ptujska Gora |
PG7 |
OPN |
ZK |
Pokopališče Stoperce |
SP4 |
OPN |
ZK |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
Površine za
pokopališča so namenjene za pokopališča in spremljajoče objekte.
Dopustni objekti:
- pokopališča,
sakralni objekti, mrliške vežice, žarnih zidovi, ograje, škarpe
in podporni zidovi, predvidoma do višine 2,2 m;
- urbana oprema ter
spominska obeležja;
parkirna mesta;
- če služijo
potrebam pokopališča, tudi manjše trgovske stavbe (kot sestavni
del dejavnosti v območju) in stavbe za druge storitvene
dejavnosti;
- gradbeni
inženirski objekti kot so ceste, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, oporni zidovi ter pomožni
infrastrukturni objekti. |
Dopustne dejavnosti |
Komunalne dejavnosti
v zvezi s pokopom. |
PIP glede lege objektov |
Lego objektov se
izvede glede na funkcionalne zahteve in namembnost. Objekte se
orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na
dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo objekta. |
PIP glede velikosti objektov |
Največja višina objektov je ena etaža nad urejenim terenom (P).
Višina in oblika nagrobnikov, razporeditev grobov in sistem
pokopa se določi s pokopališkimi pravili. |
PIP glede oblikovanja objektov |
Obvezno je celostno oblikovanje in funkcionalne rešitve ter
urbana oprema pokopališč, ki zagotavlja ustrezno rabo in
vzdrževanje ter primeren videz. |
PIP in merila za parcelacijo |
Velikost parcele se določi glede na funkcionalne in tehnološke
zahteve. |
PIP
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1)
Vse objekte z energetskimi in komunalnimi instalacijami se
obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja,
ki na območju obstajajo. Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz
tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja
upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na parceli.
Neobvezno pa je priključevanje na omrežja, ki predstavljajo
nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko, kabelsko televizijsko
omrežje).
(2)
Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost
sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost
oskrbe v izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za
gašenje.
(3)
V največji možni meri se kot vir vode za gašenje ali druge vode,
ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne vire.
(4)
Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega
cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno
kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se
zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena odloka.
Za naštete enote kulturne dediščine dodatno veljajo posebni PIP.
(2) Enota kulturne dediščine Jelovice- cerkev sv. Bolfenka (EŠD
3129) v EUP BO1: Varuje se zunanjo podobo cerkve, ambient in
njeno podobo v širšem
prostoru. Varuje se tudi notranjost cerkve in inventar.
(3) Enota kulturne dediščine Ptujska Gora- cerkev sv. Lenarta
(EŠD 3296) v EUP PG7: Varuje se zunanjo podobo cerkve, ambient
in njeno podobo v širšem prostoru. Varuje se tudi notranjost
cerkve in inventar.
(4) Enota kulturne dediščine Janški Vrh- cerkev sv. Janeza
Krstnika (EŠD 3297) v EUP JV1: Varuje se zunanjo podobo cerkve,
ambient, veduto in njeno podobo v širšem prostoru. Varuje se
tudi notranjost cerkve in inventar. |
PIP
glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
Upošteva se splošne pogoje iz 62. člena odloka. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka.
|
PIP glede zaščite pred poplavami |
EUP ne posegajo na poplavno ogrožena območja. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
55. člen |
(PIP za območja javnih parkirišč) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Parkirišče Ptujska Gora |
PG6 |
OPN |
PO |
Pokopališče Ptujska Gora |
PG7 |
OPN |
PO |
Parkirišče Ptujska Gora- ob transformatorju |
PG9 |
OPN |
PO |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Območja z oznako podrobne namenske rabe PO so namenjena
javnim parkiriščem.
(2) Dopustni objekti:
- GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
-
parkirišča, avtobusna postajališča,
·
objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske,
energetske in okoljske infrastrukture,
·
podporni zidovi,
·
objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih
območjih.
-
ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI
OBJEKTI
-
urbana oprema, ograje do višine 2,2 m, škarpe in podporni
zidovi, pomožni infrastrukturni objekti ter spominska
obeležja.
|
Dopustne dejavnosti |
Parkiranje osebnih vozil in avtobusov za obiskovalce. |
PIP glede lege objektov |
Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji
in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo ali izrabo
objekta. |
PIP glede oblikovanja objektov |
Obvezna je celostna podoba oblikovalskih in funkcionalnih
rešitev ter urbane opreme, ki zagotavlja ustrezno rabo,
vzdrževanje ter videz. |
PIP in merila za parcelacijo |
Velikost parcele ni opredeljena.
|
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Javna parkirišča se obvezno priključi na električno omrežje
(javna razsvetljava). Lastnik spoštuje vse obveznosti, ki iz
tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja
upravljavcu javne gospodarske infrastrukture na parceli.
(2) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena odloka. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
Upošteva se splošne pogoje iz 62. člena odloka. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred poplavami |
EUP ne posegajo na poplavno ogrožena območja. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
56. člen |
(PIP za območja okoljske infrastrukture) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Čistilna naprava Majšperk |
MA18 |
OPN |
O |
Čistilna naprava Breg |
BR8 |
OPN |
O |
PIP glede namembnosti in vrste posegov |
(1)Območje okoljske
infrastrukture je namenjeno čistilni napravi za čiščenje
odpadnih voda naselij Majšperk in Lešje ter EUP MA18 centru za
ločeno zbrane odpadke, ki namenjen celotnemu območju občine.
(2) Dopustni
objekti:
- GRADBENI
INŽENIRSKI OBJEKTI:
- objekti
okoljske infrastrukture: čistilna naprava s pomožnimi objekti in
napravami, center za ločeno zbrane odpadke s pomožnimi objekti
in napravami,
- lokalne ceste,
javne poti in nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za varstvo pred
škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
-
ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI OBJEKTI:
- pomožni
infrastrukturni objekti, objekti za spremljanje okolja,
ograje, začasni objekti. |
Dopustne dejavnosti |
Komunalna dejavnost
čiščenja komunalnih odpadnih vod ter osnovno ravnanje z
komunalnimi odpadki, to je ločeno zbiranje sortiranih frakcij
komunalnih odpadkov. |
PIP glede lege objektov |
(1) Orientacija
objektov se prilagodi razmeram in funkcionalnim zahtevam.
Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji
in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo.
(2) Odmiki od
objektov prometnega omrežja in objektov gospodarske javne
infrastrukture so določeni s predpisi s področja prometa in
gospodarske javne infrastrukture. Pri določanju položaja objekta
se upošteva, da mora biti na predmetnem zemljišču zagotovljenega
dovolj prostora za priključitev objekta na komunalno
infrastrukturo. |
PIP glede velikosti objektov |
Višina objektov je omejena na 18 m nad terenom. Drugi pogoji
glede velikosti niso opredeljeni. |
PIP glede oblikovanja objektov |
Objekte se oblikuje skladno z zahtevami dejavnosti in
tehnologije. Tehnološki objekti v pogledih iz okolice ne smejo
prevladovati. Območje se na vseh prostih površinah in po obodu
zasadi z živimi mejami, grmovnicami in drevjem, da se tehnološke
objekte ob pogledih iz okolice zakrije v največji možni meri. |
PIP in merila za parcelacijo |
Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke
zahteve čistilne naprave in drugih ureditev. |
PIP
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1)
Stavbni parceli se zagotovi dovoz iz javnega cestnega omrežja
ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno javno
gospodarsko infrastrukturo.
(2)
Objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki
spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s
služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske
infrastrukture na parceli. Neobvezno je priključevanje na
omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje).
(3)
S sistemom oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost ob naravnih in
drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah,
zlasti z vodo za gašenje.
(4)
V največji meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje ali
druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire.
(5)
Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega
cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno
kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se
zmanjša odtok padavin z urbanih površin.
(6)
Padavinske vode s protiprašno urejenih povoznih površin se pred
ponikanjem prečisti v ustreznem lovilcu olj. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena odloka. |
PIP
glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin
|
(1)
Splošni pogoji: Upošteva se pogoje iz 62.
člena odloka.
(2) Posebni pogoji:
·
Potrebno je vzpostaviti pas avtohtonih dreves, značilnih za
poplavne ravnice (najbolje hrast, beli topol, zaželen je
večvrstni sloj) vzdolž dovozne ceste do načrtovanega centra za
ločeno zbrane odpadke v celotni dolžini povezovalne ceste (cca
300 m). Sestoj se ohranja v zreli fazi, obrezovanja in druga
vzdrževalna dela se opravlja samo v nujnih primerih.
·
Na območju kmetijskih zemljišč v EUP ZN10 in ZN11 (ob gozdnem
otoku, v katerem je območje okoljske infrastrukture) je
potrebno vzpostaviti vlažne ekstenzivne travnike in jih
dolgoročno vzdrževati na naravi prijazen način. Na tem območju
so takšni travniki obstajali še vsaj leta 2006. Izbrana
zemljišča predstavljajo fizično nadaljevanje gozdnega otoka in
obstoječih grmišč, s katerimi bodo oblikovala zaključeno celoto.
Gospodarjenje s travniki naj vključuje mozaično košnjo, tako da
se na polovici travnikov izvaja pozna košnja (po 15.7.), na delu
pa je košnja zgodnejša. Na travnikih velja popolna prepoved
vnosa hranil. |
PIP
glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred poplavami |
EUP ne posegajo na poplavno ogrožena območja. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
EUP ne posegajo na erozijsko ogrožena območja. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
57. člen |
(PIP za urejanje območij zunaj naselij) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PNRP |
Ribnik Piške |
PO6 |
OPN |
ZS, VC |
Območje vrtnarskega centra Lecana |
DO1 |
OPN |
IK, VC, K1 |
Območne zunaj naselij 1 |
ZN1 |
OPN |
A, IK, K1, K2, G, VC |
Območje zunaj naselij 2 |
ZN2 |
OPN |
A, K1, K2, G |
Območje zunaj naselij 3 - Natura 2000 |
ZN3 |
OPN |
A, IK, K1, K2, G |
Območje zunaj naselij 4 - Natura 2000 |
ZN4 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC |
Območje zunaj naselij 5 - Natura 2000 |
ZN5 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC |
Območje zunaj naselij 6 - Natura 2000 |
ZN6 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC |
Območje zunaj naselij 7 - Natura 2000 |
ZN7 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC |
Območje zunaj naselij 8 – VVO |
ZN8 |
OPN |
A, K1, K2, G, VC |
Območje zunaj naselij 9 |
ZN9 |
OPN |
A, IK, K1, K2, G, PC |
Območje zunaj naselij- območje nadomestnih habitatov
|
ZN 10
|
OPN
|
K1
|
ZN 11 |
OPN |
K1 |
Območje zunaj naselij 12 - Kovač |
ZN12 |
OPN |
A |
Območje zunaj naselij – nad Lešjem |
ZN13 |
OPN |
A, PC, K1, K2, PC |
Območje zunaj naselja Stoperce |
ZN14 |
OPN |
A, G, IK, K1, K2, PC |
Zunaj naselja- dolina Dravinje med Majšperkom in Bregom |
ZN15 |
OPN |
A, PC, G, K1, VC |
Zunaj naselja- Dravsko polje zahod |
ZN16 |
OPN |
A, IK, PC, K1, K2, G, VC |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor- |
(1) Na območju stavbnih zemljišč z oznako A: Dopustni objekti
so stanovanjske in kmetijske stavbe kmetijskih gospodarstev, to
so objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov ter druge stavbe v skladu z omejitvami glede dopustnih
dejavnosti. Dovoljeni gradbeni inženirski objekti so omrežja s
pripadajočimi objekti in napravami za potrebe prometne,
komunikacijske, komunalne, energetske in okoljske infrastrukture
ter objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na
ogroženih območjih kot so podporni zidovi, pregrade,
usmerjevalni objekti in podobno. Od nezahtevnih in enostavnih
objektov se dovoli graditi objekte za lastne potrebe, ograje,
škarpe in podporne zidove, male komunalne čistilne naprave in
pomožne kmetijsko gozdarske objekte.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako IK je dopustno
graditi kmetijske stavbe kmetijskih gospodarstev, t.j. objekte
za rejo živali
(tudi
ribogojnice), rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov. Od
nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustno graditi pomožne
kmetijsko gozdarske objekte.
(3) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako ZS je dopustna
gradnja sledečih objektov:
-
STAVBE:
-
stavbe za šport, rekreacijo in oddih.
- GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
·
gradnja omrežij ter pripadajočih objektov in naprav za potrebe
prometne, komunalne, komunikacijske, energetske in okoljske
infrastrukture, objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na ogroženih območjih,
·
tribune za gledalce.
-
ENOSTAVNI IN NEZAHTEVNI
OBJEKTI
Od enostavnih in nezahtevnih objektov se dovoli postavitev
vadbenih objektov, začasnih objektov, pomožnih infrastrukturnih
objektov, spominskih obeležij, igral, ograj ter urbane opreme.
(4) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1
in K2 se dopusti:
- na zemljiščih pod stavbo (območje razpršene gradnje) izvedbo
gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo in
adaptacijo zakonito zgrajenega obstoječega objekta, dela v zvezi
s priključevanjem na gospodarsko javno infrastrukturo, ki je
dopustna na kmetijskih zemljiščih
ter vzdrževanje objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe
objekte ne glede na namembnost, pri čemer se namembnost objekta
ne spreminja. V enote kulturne dediščine se posega skladno s PIP
glede varovanja kulturne dediščine,
- agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, v skladu s predpisi. Ne glede na to v
poplavnih območjih v EUP ZN7 in ZN15 ni dovoljeno izvajati
obsežnejših hidromelioracij. Dopustna je prestavitev obstoječih
poljskih poti (zelene poti) in prestavitev obstoječih odvodnih
jarkov. Nedopustno je osuševanje kmetijskih zemljišč ter
zasipavanje depresij, razen na obstoječih njivskih površinah,
- čistilne naprave,
- gradnjo omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture:
cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti,
elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski
vodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje pod pogoji kot
so določeni v poglavju o urejanju javne gospodarske
infrastrukture,
- posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
- rekonstrukcije lokalnih cest,
- postavitev začasnih objektov,
- na območjih najboljših kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih
nezahtevnih in enostavnih pomožnih kmetijskih objektov:
rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine nižje od 1,5 m,
krmišče z bruto površino do 30 m2 in višino do 4 m, obore za
rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže
proti toči, kozolci z dolžino največ 30 m in višino do 6 m,
čebelnjaki z bruto površino do največ 20 m2 in višino do 3 m,
ribniki kot vodna zajetja (pri betonskem koritu površine do 30
m2, pri umetno narejeni kotanji ali naravni kotanji do 100 m2,
globine do 2 m),
- na območjih drugih kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih
nezahtevnih in enostavnih pomožnih kmetijskih objektov:
rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine nižje od 1,5 m,
krmišče z bruto površino do 30 m2 in višino do 4 m, obore za
rejo živali, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže
proti toči, vodni zbiralniki, kozolci z dolžino največ 30 m in
višino do
6 m, čebelnjaki z bruto površino do največ 20 m2 in višino do 3
m, ribniki kot vodna zajetja (pri betonskem koritu površine do
30 m2, pri umetno narejeni kotanji ali naravni kotanji do 100
m2, globine do 2 m),
- na območjih najboljših in drugih kmetijskih zemljišč gradnjo
sledečih nezahtevnih in enostavnih pomožnih kmetijskih
objektov: molzišče z bruto površino največ 30 m2 in višino do 4
m, hlevski izpust z bruto površino največ 180 m2, kašča z bruto
površino največ 20 m2 in višino do 3,5 m2, senik z bruto
površino največ 30 m2 in višino do 6m. Objekte iz te alineje je
možno graditi le na kmetijskih zemljiščih, ki ležijo neposredno
ob grajenem območju kmetije.
(5) Gozd (oznaka podrobne namenske rabe prostora G) so površine,
ki so v OPN opredeljene kot gozdne površine, površine
porasle z gozdnim drevjem, zemljišča, namenjena gojenju in
ekonomskem izkoriščanju gozdov, ter zemljišča v zaraščanju, ki
so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd. Pri posegih
v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke
značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega
ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in
značilnosti obstoječega gozdnega roba.
V
prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do
gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora
biti tolikšen (običajno ne manj kot 25 m), da gospodarjenje z
gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; manjši odmik je
možen s privoljenjem Zavoda za gozdove Slovenije.
Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij
v javni rabi, za katera ni predvidena izdelava izvedbenega
prostorskega akta, se je potrebno izogibati posegom, ki trajno
degradirajo večje gozdne površine. Umeščanje energetskih
objektov in naprav se načrtuje tako, da se, kolikor je le
mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob,
podnožje pobočij in reliefne značilnosti. Grmišča, ki oblikujejo
gozdne robove, naj se ohranijo v obstoječem stanju.
V
območjih gozdov so dovoljeni naslednji posegi:
-
posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi
načrti;
-
gozdarske prostorsko-ureditvene operacije in krčitve gozdov v
skladu z Zakonom o gozdovih;
-
gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, gozdnih vlak,
planinskih, sprehajalnih poti in kolesarskih poti;
-
ureditve za potrebe lova in ribolova;
-
sanacije površinski kopov in cestnih usekov ter nasipov;
-
sanacije degradiranega gozdnega prostora;
-
gradnja pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske
preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter
gozdne žičnice) in ograditve posameznih delov gozdov v skladu s
predpisi, ki urejajo področje gozdov;
-
sanitarne sečnje;
-
v območjih gozdov s posebnim pomenom so posegi v prostor
dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če po presoji
vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov in če je
predhodno pridobljeno dovoljenje ministrstva, pristojnega za
gozdarstvo;
- na zemljiščih pod stavbo (na območjih razpršene gradnje)
izvedbo gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo,
rekonstrukcijo in adaptacijo obstoječega objekta ter vzdrževanje
objekta. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na
namembnost, pri tem se namembnost in velikost objekta ne
spreminja, v objekte kulturne dediščine se posega skladno s PIP
glede varovanja kulturne dediščine;
- gradnje omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture:
cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti,
elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski
vodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje pod pogoji kot
so določeni v poglavju o urejanju javne infrastrukture,
- posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
-rekonstrukcije lokalnih cest,
- pomožne objekte za spremljanje okolja.
(6) V EUP ZN3,
ZN4, ZN5, ZN6, ZN7 in
ZN8, na zemljiščih z večjo stopnjo ranljivosti naravnih
kakovosti in v prepoznavnih krajinskih območjih, ni dovoljeno
postavljati objektov za telekomunikacijsko opremo, trajnih ali
začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prostostoječi oglasni
panoji in zasloni, oglasni panoji in zasloni na pročeljih stavb
in na enostavnih objektih, začasni panoji, transparenti, baloni,
praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje
začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditev.
(7) EUP ZN10 in ZN11 sta namenjeni prehranjevalnemu habitatu za
pivko in sršenarja kot kompenzacijo za izgubljen gnezditveni
habitat v EUP MA18 (Center za ločeno zbrane odpadke). Izbrana
zemljišča predstavljajo fizično nadaljevanje gozdnega otoka in
obstoječih grmišč, s katerimi se oblikuje zaključeno enoto.
Gospodarjenje s travniki naj vključuje mozaično košnjo, tako da
se na polovici travnikov izvaja pozno košnjo (po 15.7.), na delu
pa je košnja zgodnejša. Na travnikih velja popolna prepoved
vnosa hranil. Pričakovan je tudi pozitiven vpliv na nekatere
druge ogrožen vrste, zlasti belo štorkljo. Vzpostaviti je
potrebno vrstno sestavo s kislicami in zdravilno strašnico z
namenom zagotovitve habitata za vrste temni mravljinčar,
strašnični mravljinčar, močvirski cekinček.
(8) Vodna zemljišča celinskih voda so tista, na katerih je
voda stalno in občasno prisotna in se zato na njih oblikujejo
posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki
določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih
voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do
izrazite geomorfološke spremembe – najvišjega zabeleženega
vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in
prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in
zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor.
Priobalna zemljišča so vsa tista zemljišča, ki neposredno
mejijo na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč je
na vodotokih 1. reda (Dravinja) zunaj območij naselij 40 metrov
od meje vodnega zemljišča in 15 m od vodnega zemljišča v
naseljih, na vodotokih 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 metrov
od meje vodnega zemljišča.
Na
območjih vodnih in priobalnih zemljišč se dovoli le ureditve in
posege, ki jih določa Zakon o vodah (Ur.l.RS, št. 67/02, 110/02,
2/04, 57/08) v 37. členu, to je:
-
gradnjo objektov javne infrastrukture,
-
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po
Zakonu o vodah
ali drugih zakonih,
-
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda,
-
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
-
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti
plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih,
-
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
-
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije.
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali
priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena ZV-1, če gre
za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo,
če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno
izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe
voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z
rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje
vodnega zemljišča ne zmanjšuje. Ohranjajo in vzdržujejo se
vegetacijski pasovi ob vodotokih, naravne vodotoke se ohranja v
naravnem stanju, regulacije vodotokov niso dovoljene.
Renaturacija reguliranih vodotokov se izvrši, kjerkoli je to
možno in smiselno, predvsem na delih, ki so pomembni v
krajinskem in ambientalnem smislu. Na območjih površinskih voda,
ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti
potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to
dediščino. |
Dopustne dejavnosti |
(1) V vseh EUP je dovoljena vsa primarna proizvodnja
(kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo) ter na stavbnih zemljiščih
z oznako:
-
A; bivanjska in kmetijska dejavnost ter dopolnilne kmetijske
dejavnosti kot so obrt, turizem, oskrbne dejavnosti in
gostinstvo,
-
IK; kmetijska dejavnost,
-
ZS: šport, rekreacija in oddih,
-
PC: promet
(2) V EUP ZN10 in ZN11 se kmetijsko proizvodnjo omeji skladno z
določili glede namembnosti in vrste posegov v prostor. |
PIP glede lege objektov |
(1) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni
gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljšo izrabo
objekta.
(2) Kmetijske objekte (hleve, strojne lope, silose) se od
stanovanjskih odmakne za najmanj eno svojo višino od terena do
slemena. Oddaljenost je lahko manjša, če so izpolnjeni potrebni
požarno varstveni pogoji, skladno s področnimi predpisi. |
PIP glede velikosti objektov |
(1) Dovoljena nadzemna etažnost stanovanjskih in drugih
dopustnih stavb razen kmetijskih objektov je pritličje in
mansarda (P+M) ali pritličje in nadstropje (P+1N). Višina
pozidave kapne lege pri mansardi kot drugi etaži nad terenom
znaša 1,60 m. Nestanovanjska mansarda kot tretja etaža nad
terenom je brez podzidave kapnih leg. Gradnja kleti je odvisna
od nivoja podtalnice. Na ravnem terenu se klet v celoti vkoplje
(nivo pritličje je lahko največ 0,5 m nad nivojem urejenega
terena), na strmini vsaj za ena stranica.
(2) Velikost kmetijskih objektov je odvisna od tehnoloških
zahtev, a v ustreznem odnosu do velikosti stanovanjskih objektov
kmetije. |
PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z
masami objektov v soseščini.
(2) Razmerje stranic pravokotnika tlorisa enodružinske
stanovanjske hiše je vsaj 1:1,2. Dopustno ga je dograjevati po
obeh stranicah, a največ za 50% prvotne dolžine daljše stranice.
(3) Strehe stanovanjskih in drugih dopustnih stavb so simetrične
dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom
strešin 25- 45°, dovoljene pa so tudi enokapnice z nakloni
2-20°.
(4)
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti
pogojem, ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. Strehe
drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se
uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru
steklenjakov, zimskih vrtov, garaž, nadstrešnic ali če je
zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli
taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je
lahko tudi brezbarvna, prosojna.
(5) Barve fasad objektov so v svetlih odtenkih barv naravnega
kolorita okolja. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Lesene
dele na fasadah vseh stavb in pomožnih objektov se barva s
prosojnimi mat barvami v barvah lesa ali v prosojni svetlo sivi
barvi. Kritina je opečna ali v izgledu opečne, v temno rjavi,
opečni ali temno sivi barvi.
(6) Kmetijske objekte se oblikuje v skladu lokalnim stavbnim
izročilom, upoštevajo pa se tudi funkcionalni vidiki:
·
simetrična dvokapna streha z naklonom 20-45° v barvah opečne,
sive ali temno rjave kritine,
·
fasade umirjene svetle pastelne barve iz naravnega okolja,
·
silažne jarke in zunanje deponije (bale, gnojišča ipd) se na
izpostavljeni strani po celotni stranici obsadi z živo mejo,
sadnim ali avtohtonim gozdnim drevjem.
(7) Vinske kleti se oblikuje v skladu s PIP za območja z oznako
podrobne namenske rabe Av.
(8) Objekte razpršene gradnje, ki ležijo izven območji stavbnih
zemljišč, se oblikovno in komunalno sanira. Oblikovanje sledi
PIP glede oblikovanja objektov na območju stavbnih zemljišč z
oznako A. Za kmetijska zemljišča velajjo pogoji iz 4. odstavka
tega člena. |
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali
tehnološke zahteve.
(2) Velikost parcele za vinske kleti je praviloma do 300 m2.
|
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Vse objekte se obvezno priključi na vsa javna
infrastrukturna omrežja osnovnega standarda, ki na območju
obstajajo, na območjih razpršene gradnje (območjih izven
naselij), samo na tista omrežja gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih
zemljiščih v skladu s tem odlokom. Lastniki spoštujejo vse
obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa
in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske infrastrukture na
parceli. Neobvezno je priključevanje na omrežja, ki
predstavljajo nadstandard (plinsko, telekomunikacijsko in
kabelsko televizijsko omrežje).
(2) Odpadne vode na območju razpršene poselitve se prečiščuje v
individualnih čistilnih napravah.
(3) Sistem oskrbe z vodo se načrtuje tako, da se zmanjšuje
ranljivost sistema ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi
sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti s pitno vodo in z
vodo za gašenje.
(4) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za
gašenje ali druge nepitne vode, uporabi manj kakovostne vodne
vire.
(5) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno
oblikovanje objektov za oskrbo z vodo in ustrezno krajinsko
oblikovanje njihove okolice.
(6) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena odloka.
Za naštete enote kulturne dediščine dodatno veljajo posebni PIP.
(2) Enota kulturne dediščine Kupčinji Vrh- cerkev sv. Mohorja in
Fortunata (EŠD 3541) v EUP ZN3: Varuje se zunanjo podobo cerkve,
ambient in njeno podobo v širšem prostoru. Varuje se tudi
notranjost cerkve in inventar.
(3) Enota kulturne dediščine Podlože- Gomilno grobišče Gomile
(EŠD 6475) v EUP ZN8: Varuje se arheološke plasti in morebitne
še ohranjene a na površini ne več vidne strukture. Spomenik je
prezentiran.
(4) Enota kulturne dediščine Slape- Prazgodovinska naselbina
(EŠD 6476) v EUP ZN8: Varuje se arheološke plasti in morebitne
še ohranjene a na površini ne več vidne strukture.
(5) Enota kulturne dediščine Doklece- Plano in gomilno grobišče
(EŠD 6477) v EUP ZN8: Varuje se arheološke plasti in morebitne
še ohranjene a na površini ne več vidne strukture.
(6) Enota kulturne dediščine Zgornja Sveča- Reliefne slike na
skalah (EŠD 5487) v EUP ZN3: Varuje se poslikave na skalah pred
vsakšnimi posegi.
(7) Enota kulturne dediščine Doklece Gomila (EŠD 6505) v EUP
ZN8: Varuje se arheološke plasti in morebitne še ohranjene a na
površini ne več vidne strukture.
(8) Enota kulturne dediščine Stogovci -Tehnika Lacko (EŠD 6670):
Spominska plošča se ohranja na istem mestu. Potrebno je redno
vzdrževanje napisa. Ob morebitnih delih na objektu se ploščo
zaščiti ali začasno umakne.
Po končanih delih jo je potrebno vrniti nazaj na isto mesto.
(9) Enota kulturne dediščine Podlože- Gomilno grobišče Pod
Vrhkom (EŠD 15427) v EUP ZN8 in VG14: Varuje se arheološke
plasti in morebitne še ohranjene a na površini ne več vidne
strukture.
(10) Enota kulturne dediščine Sestrže- Gradišče (EŠD 15429) v
EUP ZN8 in SE2: Varuje se arheološke plasti in morebitne še
ohranjene a na površini ne več vidne strukture.
(11) Enote kulturne dediščine Breg- Znamenje sv. Janeza Nepomuka
(EŠD 1379) v EUP ZN6, Stogovci- Znamenje (EŠD 6645) v EUP ZN1,
Doklece- Lackova kapelica (EŠD 19815), Jelovice- Jurketova
kapelica (EŠD 19816) v EUP ZN3), Jelovice- Vodlska kapelica (EŠD
19818) v EUP ZN3, Kupčinji Vrh- Resenička kapelica (EŠD 19821) v
EUP ZN3, Koritno- Ajdovšekova kapelica (EŠD 19882) v EUP ZN2,
Naraplje- Kapelica na Polucah (EŠD 19825) v EUP ZN3, Podlože-
Lokonova kapelica (EŠD 19827), Podlože- Strašekova kapelica (EŠD
19828), Ptujska Gora- Kapelica sv. Roka (EŠD 19829), Sestrže-
Gregatva kapelica (EŠD 19833) v EUP ZN8, Stanečka vas- Križ (EŠD
19834) v EUP ZN1, Stoperce- Benečka kapelica (EŠD 19854) v EUP
ZN3, Stoperce- Maksova kapelica (EŠD 19855) v EUP ZN3, Stoperce-
Vrabičeva kapelica (EŠD 19856) v EUP ZN3: Varuje se gabarite,
zunanjo podobo in materiale gradnje. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
(1) Splošni pogoji: Upošteva se pogoje iz 62.
člena odloka.
(2) Posebni pogoji:
·
Ukrepi za varovanje narave v enotah urejanja prostora z oznako
ZN3, ZN4, ZN5, ZN6 in ZN7, so:
- ohranja se delež polintenzivnih in ekstenzivnih travišč,
- ohranja ali povečuje se obseg ekstenzivnih
visokodebelnih senožetnih sadovnjakov,
- dosledno se upošteva priobalno zemljišče, na katerem
je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo
rastlin,
- struge vodotokov se ohranja v naravnem stanju,
- ohranja se naravni vodni režim vodotokov,
- s sonaravnim urejanjem se izboljšuje stanje reguliranih
vodotokov.
- ohranja se obstoječa lesna zarast ob vodah,
- ohranja se obseg in naravno stanje depresij in mrtvic,
mokriščne in lesne zarasti,
- ohranja se obstoječa lesna zarast ob vodah in vlažnih
depresijah.
·
V poplavnem območju se:
- ohranja ali povečuje obseg polintenzivnih in
ekstenzivnih travišč,
- ohranja vodni režim na poplavnem območju,
- ohranja obstoječi gozd,
- ohranja obstoječe mejice in gozdni rob,
- gozd se ohranja v obstoječem obsegu in v naravnem
stanju,
- ohranja se ekološke razmere na rastišču kranjske bunike
(scopolia carniolica),
- v strugo in brežine Dravinje se ne posega oziroma se
posega tako, da se omogoči ohranjanje ali obnovo naravnih
procesov v strugi (prenašanje in odlaganje materiala, občasna
naravna poplavitev prodišč, bočna erozija ipd.) in s tem
ohranitev raznolikosti v strukturi rečnega korita
(renaturacija). Ohranja ali obnovi se naravno obrežno lesno
zarast in s tem osenčenost struge in brežin. Ohranja ali obnovi
se prehodnost struge za vodne organizme.
·
V EUP ZN16 se ohranja načrtovano namembnost in funkcijo
zadrževalnika Medvedce, ki je zadrževanje visokih vod za
nadomeščanje izločenih retenzij pri izgradnji HM sistema
Polskava in njegovo biotopsko funkcijo:
- ohranja se obstoječo stalno ojezeritev na
načrtovani koti 242,0.
- ohranja se obstoječe območje in obseg prednostnih vodnih
in obvodnih habitatnih tipov,
- ohranja se ugodne ekološke razmere na območjih
prednostnih habitatnih tipov.
- ohranja se obseg in ekološke značilnosti habitatov
zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst,
- ohranja se biocenozo značilnih vrst ter njihove
populacijske strukture, brez tujerodnih vrst,
- na območju se razvija le sonaravni turizem
(pohodništvo, učna pot, opazovanje narave), ki je vezan na
kopno,
- ohranja se ugodno stanje habitata vodnih ptic
(zagotovitev miru), zato se vodnih dejavnosti ne načrtuje,
- uporabi se obstoječe poti, ki se jih ustrezno
opremi, drugih objektov pa se na območju ne načrtuje,
- na območje zadrževalnika, na nasip in v
notranjost, se onemogoči dostop z vozili na motorni pogon. Glede
na ekološke zahteve zavarovanih vrst se predvidi omejitev
števila obiskovalcev,
- Zaradi občutljivosti območja se pred kakršnim koli poseganjem
na to območje pridobi usmeritve in priporočila Zavoda RS za
varstvo narave, OE Maribor.
·
Ukrepi za varovanje gozdov:
- posege in ureditve na stavbnih in vodnih
zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, se načrtuje tako, da se
ne posega v obstoječi gozdni rob, Za posamezne vrste objektov se
zagotovi naslednje minimalne odmike:
- stavbe se odmakne vsaj 25 m od gozdnega roba,
ostale objekte, posege in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa
najmanj 1 m od gozdnega roba ,
- pri ureditvah na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo
na območja
gozdov in zahtevajo objekte, se le-te odmakne od gozdnega roba
za najmanj 4 m ,
- v projektni dokumentaciji je možno opredeliti
tudi manjše odmike, če je iz soglasja Zavoda za gozdove
Slovenije razvidno, da manjši odmiki ne povzročajo negativnega
vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega
prostora,
- investitor oz. lastnik zemljišča tudi po izvedbi posega
omogoča gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih
zemljišč pod enakimi pogoji, kot pred posegom,
- poseg v gozd se izvede tako, da se povzroči minimalna škoda na
gozdnem rastju in na tleh,
- štore ter odvečnega odkopnega materiala od gradnje
se ne odlaga v gozd (prvi odstavek 18. čl. Zakona o gozdovih,
ZG-B, Ur.l. RS, št. 110/2007), ampak na urejene deponije
odpadnega gradbenega materiala oz. se ga vkoplje v zasip,
- po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe,
nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju, na gozdnih
poteh in začasnih gradbenih površinah.
Na terenu ob objektu se v delu kjer je gozd, vzpostavi v prvotno
stanje,
- pri poseku in spravilu lesa se upošteva določila
Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki,
spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. I. RS, št.
55/94, 95/04) in Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju
(Ur. I. RS, št. 26/93, 62/95, 4/06),
- drevje se poseka šele po pridobitvi gradbenega
dovoljenja.
- drevje za krčitev označi in posek evidentira
pristojna KE Zavoda za gozdove Slovenije (46. čl. Pravilnika o
gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Ur.l. RS, št.
5/98, 70/06, 12/08),
- sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti, se izvaja
izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra
do konca februarja naslednjega leta,
- suha drevesa in drevesna dupla se ohranja povsod
tam, kjer se s puščanjem oslabelih dreves ne poveča možnost
širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta
nevarnost, so smreka, kostanj in brest. Prav tako se ohranja vse
plodonosne drevesne in grmovne vrste,
- ohranja se gozdne ostanke ob vodotokih, ker
vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Ob posekih se počisti
struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari
posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavlja naravno
pestrost,
- skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno
vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se jo zaradi rabe izkrči na
golo, se takoj oz. v letu krčitve sanira z zasaditvijo nove
drevesne ali grmovne zarasti.
(3) Posebni pogoji za posamezna območja:
·
EUP ZN3: Na območju stavbnega zemljišča z oznako IK na parc.
št. 323 k.o. Stoperce se nepozidanih površin ne asfaltira.
·
EUP ZN12:
- ne se posega v strugo in brežine Dravinje oz. se
posega tako, da se omogoči ohranjanje ali obnovo naravnih
procesov v strugi,
- ohranja ali obnovi se naravno obrežno lesno zarast,
- priobalno zemljišče se ohranja kot pufersko cono brez
novih objektov ali širitve obstoječih. Na brežine ali na
priobalno zemljišče se ne odlaga (začasno ali stalno)
nikakršnega materiala. Območje se ureja tako, da se onemogoči
kakršno koli onesnaženje vode. Višine obstoječega jezu se ne
povečuje. Zagotovi se prehodnost vodotoka Dravinje za vodne
organizme (ribja steza), ki omogoča selitev kvalifikacijske
vrste rib pohre,
- morebitne nove utrditve brežin se izvede izključno z
biotehničnimi ukrepi: z uporabo lesenih pilotov, vrbovega
popleta in potaknjencev jelše, vrbe in ostalih drevnin lokalnega
izvora. Morebitni odvzem vode se načrtuje tako, da se omogoči
ekološko sprejemljivi pretok ob vsakem času, ne glede na režim
obratovanja. Upravljavec na ta pretok ne sme imeti nikakršnega
vpliva. Prednostno se na tem območju izvede raziskave za
določitev ekološko sprejemljivega najmanjšega pretoka, pri čemer
se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst in habitatnih
tipov ter vse druge odvzeme vode na širšem območju. Kumulativni
vpliv vseh odvzemov vode na območju ne sme ogroziti ugodnega
stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. Na podlagi teh
raziskav se določi največjo možno količino odvzema vode.
·
EUP DO 1:
-
ne posega se v strugo in priobalno zemljišče Dravinje oziroma
se posega tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov v strugi
(renaturacija). Ohranja se strukturiranost rečnega dna ali se
obnovi naravne procese, ki oblikujejo strugo,ohranja se sedanja
hitrost vodnega toka. Višine obstoječega talnega praga v strugi
Dravinje se ne povečuje. Ohranja ali izboljša se prehodnost
vodotoka Dravinje za vodne organizme, ki omogoča selitev
kvalifikacijske vrste ribe pohre in drugih vodnih
organizmov. Ohranja se obrečna lesna zarast. Priobalno zemljišče
se ohranja kot pufrska cona brez objektov in poti. Na brežine
ali na priobalno zemljišče se ne odlaga (začasno ali stalno)
nikakršnega materiala. Območje se ureja tako, da se onemogoči
kakršno koli onesnaženje vode. Morebitne ribogojske objekte se s
tehničnimi ukrepi loči od naravnega okolja. V Dravinjo se ne
vnaša hranil, razkužil in zdravil za ribe. Prepreči se kakršen
koli pobeg rib v naravno okolje. V primeru prenaseljenosti rib v
ribogojnici se »viška« rib ne odmetava v Dravinjo oz. v naravne
vode. Za odvzem vode se izvede raziskave za določitev ekološko
še sprejemljivega pretoka, pri čemer se upošteva ekološke
zahteve kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov ter vse druge
odvzeme vode na širšem območju. Kumulativni vpliv vseh odvzemov
vode na območju ne sme ogroziti ugodnega stanja kvalifikacijskih
vrst in habitatnih tipov. Na podlagi teh raziskav se določi
največjo možno količino odvzema vode. Odvzem se načrtuje tako,
da ni neodvisen od upravljavca ribogojnice in zagotavlja
ekološko še sprejemljiv pretok Dravinje,
- ponoči se območja ne osvetljuje; če ni druge možnosti,
se osvetljuje z dodatnimi tehničnimi rešitvami, ki svetlobo
prostorsko in časovno omejujejo; uporabi se svetlobo z za živali
najmanj motečo valovno dolžino. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
(1) Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka.
(2) V območjih omejene in nadzorovane rabe v EUP ZN1 in ZN8 je
dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozda) raba ter
uporaba komunikacij in objektov. Na teh območjih niso dopustne
gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim
delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega
števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati delovanja
območja za potrebe obrambe. Za vse posege v območja omejene in
nadzorovane rabe je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za
obrambo. |
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
58. člen |
(PIP za urejanje vinogradniških območij) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Vinogradniško območje Sp. Sveča/Skrblje |
VG1 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
Vinogradniško območje Janški Vrh |
VG2 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Sitež/Janški Vrh |
VG3 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Sitež |
VG4 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Bolfenk |
VG5 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
Vinogradniško območje Planjsko |
VG6 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Jelovice |
VG7 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Repetitor |
VG8 |
OPN |
A, IK, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Skrblje |
VG9 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Naraplje/Janški Vrh |
VG10 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
Vinogradniško območje Savinjsko |
VG11 |
OPN |
A, Av, K1, K2, G |
Vinogradniško območje Lešje |
VG12 |
OPN |
A, Av, K2, G |
Vinogradniško območje Jelovice- Poljanšek |
VG13 |
OPN |
A, Av, K2,G |
Vinogradniško območje Ptujska Gora- Spodnje Savinjsko |
VG14 |
OPN |
A, Av, K2,G |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako A in IK veljajo
pogoji iz 57. člena odloka.
(1) Na območju stavbnih zemljišč z oznako Av - površine
razpršene poselitve, se dopušča graditi vinogradniške kleti pod
pogojem, da velikost vinograda ali sadovnjaka, ki je v lasti
investitorja, znaša minimalno 5 arov. V primeru, da je stavbno
zemljišče z oznako podrobne namenske rabe Av s tem aktom
opredeljeno s spremembo namenske rabe na območju najboljših
kmetijskih zemljišč, pa velikost vinograda ali sadovnjaka znaša
30 arov. Od nezahtevnih in enostavnih objektov se dovoli
postavljati škarpe in podporne zidove v primeru agromelioracij
ter male komunalne čistilne naprave.
(2) Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih veljajo pogoji iz 57.
člena odloka.
(3) Na zemljiščih z večjo stopnjo ranljivosti naravnih kakovosti
in v prepoznavnih krajinskih območjih, razen informacijskih
tabel, namenjenih predstavitvi in ogledu teh območij, ni
dovoljeno postavljati objektov za telekomunikacijsko opremo,
trajnih ali začasnih objektov za oglaševanje (prostostoječi
oglasni panoji in zasloni, oglasni panoji in zasloni na
pročeljih stavb in na enostavnih objektih, začasni panoji,
transparenti, baloni, prapori, zastave ipd). |
Dopustne dejavnosti |
(1) A, K1, K2, G: upošteva se PIP za območja z enako oznako
namenske rabe prostora iz 57. člena odloka.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako Av: vinogradništvo,
sadjarstvo, turizem, občasno bivanje. |
PIP glede lege objektov |
Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami. Orientacija
objektov je lahko tudi drugačna, če razmere to zahtevajo in
dopuščajo (osončenost v primeru sončnih kolektorjev). |
PIP glede velikosti objektov |
(1) Največja višina vinogradniških kleti je 8,00 m nad urejenim
terenom, maksimalna tlorisna velikost znaša 7X10 m.
(2) Dovoljena etažnost je največ klet in pritličje. Podstrešje
je lahko izkoriščeno, vendar s kapnim kolenčnim zidom višine
največ 60 cm. Na strmini se klet vkoplje vsaj po eni strani v
celoti. |
PIP glede oblikovanja objektov |
(1) Vinske kleti se oblikuje strogo po principih haloške
viničarije. Razmerje stranic tlorisa pravokotnika je najmanj 1 :
1,4. Streha je simetrična dvokapna z naklonom 35-45° v barvah,
krita z opečno kritino. Okna pritličja so manjša, pokončna, s
polkni in nosilci korit za rože. Okna podstrešne etaže so le na
zatrepih in po eno velikosti največ 80 x 120 cm v ravnini vsake
strešine. Talni zidec oz. kletni zid se obloži z lomljenim ali
žaganim kamnom, peščenjakom ali apnencem. Omet fasade pritličja
je gladek, pleskan v svetlih pastelnih barvah naravne okolice.
Okna so manjša, pokončna, s polkni in fasadnim okvirjem širine
do 12 cm od odprtine, v temnejšem odtenku barve fasade. Zatrepa
se lahko obloži z lesom od stropa pritličja do slemena,
navpično. Ves fasadni les se pleska s prosojnim mat opleskom v
barvi lesa ali svetlo sivi barvi.
(2) Dopusti se tudi izvedbo t.i. zemljanke. To je klet, ki je v
celoti vkopana s treh strani, ima sprednje pročelje z vrati in
okni ter je zasuta z zgornje strani (t.i. zelena streha).
(3) Pomožne objekte se oblikuje skladno z osnovnim objektom.
|
PIP in merila za parcelacijo |
(1) Parcela za stavbo vinske kleti praviloma ne presega 300 m2. |
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
(1) Vse objekte se obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki
spoštujejo vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s
služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcem javne gospodarske
infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je priključevanje na
nadstandardna omrežja (plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko
televizijsko omrežje).
(2) Z načrtovanjem sistema oskrbe z vodo se krepi sposobnost
oskrbe z vodo za gašenje.
(3) V največji meri so vir tehnološke vode, vode za gašenje ali
druge nepitne vode, manj kakovostni vodni viri (deževnica).
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek
ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega
drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja
z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva
okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da
se zmanjša odtok padavin z urbanih površin. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
(1) Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njihovo
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena tega odloka.
Za naštete enote kulturne dediščine dodatno veljajo posebni PIP.
(2) Enota kulturne dediščine Spodnja Sveča- Domačija Klarič (EŠD
24383) v EUP VG1: Varuje se tloris in ambient domačije, gabarite
in zunanjo podobo stavb ter materiale gradnje.
(3) Enote kulturne dediščine Janški Vrh- Bobekova kapelica (EŠD
1386) v EUP VG3, Jelovice- Skokova kapelica (EŠD 19817) v EUP
VG5, Jelovice- Znamenje (EŠD 19819) v EUP VG5, Planjsko-
Znamenje (EŠD 19826) v EUP VG3, Preša- Štjanetva preša (EŠD
24380) v EUP VG1: Varuje se gabarite, zunanjo podobo in
materiale gradnje. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
(1) Splošni pogoji:Upošteva se splošne pogoje iz 62. člena
odloka.
(2) Posebni pogoji:
·
EUP VG4: Površin, ki se jih ne pozida (funkcionalne, zelene
površine) na območju stavbnega zemljišča Av na parc. št. 297/3
k.o. Sitež naj se ne asfaltira ali utrjuje. |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb. |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka |
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
|
|
|
|
|
|
59. člen |
(PIP za urejanje kamnolomov in peskokopov-usmeritve za izdelavo OPPN in
pogoji do sprejema odlokov o OPPN) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA
RABA
|
Kamnolom Vundušek |
JE1 |
OPPN |
LN |
Medvedov kamnolom |
JE2 |
OPPN |
LN |
PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
Dopustna namembnost je rudarstvo. Na površinah nadzemnega
pridobivalnega prostora so dopustni le posegi v zvezi s
pridobivanjem mineralnih surovin in gradnja objektov za te
potrebe. Do začetka eksploatacije in po njej se na območju
dopušča primarna gozdarska namembnost. |
Dopustne dejavnosti |
Pridobivanje mineralnih surovin, kamna, peščenjaka. Zahteva se
sodobno tehnologijo z minimalnimi emisijami. |
PIP glede lege objektov |
Skladno s tehnologijo. |
PIP glede velikosti objektov |
Skladno s tehnologijo. |
PIP glede oblikovanja objektov |
Skladno s tehnologijo. |
PIP in merila za parcelacijo |
Velikost parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke
zahteve dejavnosti. |
PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
Skladno s tehnologijo. |
PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
Za vsak poseg v enoto varovane kulturne dediščine in njeno
vplivno območje velja PIP glede celostnega ohranjanja iz 61.
člena odloka. |
PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin |
(1) Splošni pogoji: Upošteva se pogoje iz 62. člena odloka
(2) Posebni pogoji za EUP JE1:
·
za kamnolom se že v fazi pridobivanja rudarske pravice izdela
načrt sanacije kamnoloma v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo
narave, OE Maribor in že v fazi priprave in pridobivanja
rudarske pravice določi namembnost območja izkoriščanja in
njegovega upravljavca,
·
del kamnoloma je naravna vrednota lokalnega pomena, zato se s
predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, določi
reprezentativni profil (sedimentne strukture in teksture,
sledovi ročnega pridobivanja kamnin), ki se ga ohrani. Izbran
reprezentativni profil se označi z informacijsko tablo, ob
izkoriščanju kamnin se ohranja najdene reprezentativne vzorce
kamnin (strukturne in teksturne posebnosti, zanimivi in redki
minerali, fosili) za potrebe izdelave geološke zbirke. Smiselno
se popularizira kamnine iz kamnoloma, ki se jih vključi v širšo
turistično ponudbo območja (obiski kamnoloma, kamnoseka, ogledi
kulturnih spomenikov iz vunduškega peščenjaka, izdelava
promocijskih gradiv itd). Pri tem upravljavec kamnoloma sodeluje
z Zavodom RS za varstvo narave, OE Maribor,
·
ob pripravi OPPN za kamnolom v EUP JE1 je potrebno izvesti
postopek sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja v
skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti planov in posegov
v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št.130/04, 53/06,
38/10, 3/11). |
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
PIP glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
PIP glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
PIP glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
Pogoji do začetka veljavnosti odlokov o OPPN |
(1) Do začetka veljavnosti odlokov o OPPN na območjih
predvidenih OPPN ni dovoljen noben gradbeni poseg razen rednega
vzdrževanja obstoječih objektov, infrastrukture in okolja ter
posegov zaradi zagotovitve varne uporabe obstoječih objektov in
naprav.
(2) Do začetka veljavnosti odlokov o OPPN na območjih iz prvega
odstavka tega člena ni dovoljena sprememba parcelacije.
(3) Na območjih iz prvega odstavka tega člena ima predkupno
pravico na zemljiščih in objektih Občina Majšperk. |
|
|
|
|
|
|
60. člen |
(PIP
za urejanje gospodarske javne infrastrukture) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA |
Vse EUP |
|
|
|
PIP za urejanje vse gospodarske javne infrastrukture (GJI) |
(1) GJI
se načrtuje, gradi, vzdržuje in obratuje v skladu z veljavnimi
področnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Posegi v GJI ter v varovalni pas GJI se izvajajo le s
soglasjem upravljavca posameznega sistema.
(3) Vodi GJI potekajo po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov se vode GJI v
največji možni meri združuje v skupnih koridorjih, pri čemer se
upošteva osnovne zahteve glede križanja in varnostne odmike med
vodi posamezne GJI kot določajo veljavni področni predpisi.
(5) Vode in objekte GJI se umešča v prostor tako, da je možno
priključevanje vseh objektov na območjih urejanja.
(6) Vode in objekte GJI se umešča v prostor tako, da sta
omogočeni njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se
v okviru območja predvidenega posega v največji možni meri
predvidi rekonstrukcijo vseh vodov, objektov in naprav ter vseh
sistemov, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali
drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI na območjih strnjenih naselij ter na območjih
varovane kulturne in naravne dediščine se ob novogradnji ali ob
rekonstrukciji izvede v podzemni izvedbi oz. skladno s pogoji za
varovanje narave in kulturne dediščine. |
PIP za urejanje cestnih prometnih površin |
(1) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje prometne infrastrukture
se izvaja skladno z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s
področja prometa.
(2) Državne ceste s pripadajočimi objekti in napravami se gradi
po določilih uredb, na preostalih območjih pa skladno z določili
tega odloka.
(3) Javne ceste so razdeljene na stopnje regionalna in občinske
ceste. Poljska ali gozdna cesta nista javni cesti. Varovalni
pasovi javnih cest segajo od zunanjega roba cestnega sveta na
vsako stran in sicer pri:
- regionalni cesti 15 m,
- lokalni cesti 10 m.
- javni poti 10 m.
(4) V varovalnih pasovih obstoječih cest se gradnja novih
objektov in naprav in investicijska vzdrževalna dela dovoli v
skladu s pogoji in ob soglasju upravljavca ceste.
(5) Regionalne ceste se na območju skozi naselja izvede najmanj
v minimalnem profilu kot to določajo predpisi.
(6) Lokalne ceste se izvede najmanj v minimalnem profilu kot to
določajo predpisi. Kolesarska steza v in hodnik za pešce se
uredi tam, kjer je to smiselno in izvedljivo.
(7) Omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, kolesarskih
stez) se gradi enostavno in čitljivo, v strnjenih naseljih
opremi z urbano opremo in označi po predpisih. Robnike se
posname na vseh prehodih za kolesarje in pešce.
(8) Priključevanje cest se izvaja po zaporedju njihovega ranga.
Na javno cesto višjega ranga se priključuje le ceste prvega
naslednjega nižjega ranga. Rangov se ne preskakuje.
(9) Dovoze in priključke na cestno omrežje se uredi tako, da ne
se ne ovira prometa in s soglasjem s pristojnega upravnega
organa ali upravljavca ceste. Nove slepe ceste se zaključi z
obračališčem, primernim za komunalno vozilo.
(10) V strnjenih naseljih se ceste postopoma opremi s hodniki za
pešce, kolesarskimi stezami, komunalnim koridorjem in z javno
razsvetljavo. Kandelabre, prometne znake in obvestilne table se
postavlja na komunalni koridor in dosledno na skrajni rob
pešaških ali kolesarskih površin.
(11) Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja
terena v odnosu do stavbne dediščine.
(12) Kolesarske steze se vključi v sistem daljinskih, glavnih in
regionalnih kolesarskih povezav na državni ravni. Občinske
kolesarske povezave se navezuje na omrežje državnih kolesarskih
povezav.
(13) Na območju občine se kolesarske povezave uredi ob
kategoriziranih cestah, kjer je to možno in smiselno. Pešpoti in
kolesarske povezave se v strnjenih naseljih navezuje na trge in
pomembnejše objekte, rekreacijske površine, parke, igrišča in
otroška igrišča. Opremi se jih z urbano opremo ter z javno
razsvetljavo (razen na območjih kjer javna razsvetljava ni
potrebna ali ni skladna s smernicami nosilcev urejanja
prostora). Javne kolesarske in pešaške poti ob zelenih površinah
se v največji možni meri opremi s parkovno urbano opremo in na
primernih odsekih obsadi z drevoredi.
(14) Postajališča javnega potniškega prometa se ureja z
rekonstrukcijo ali ob novogradnjah cestnega omrežja pri čemer
naj se predvidi varen dostop do avtobusnih postajališč s hodniki
za pešce in če je to smiselno, tudi s kolesarskimi stezam. |
PIP za urejanje površin za mirujoči promet |
(1) Na
gradbeni parceli se zagotovi zadostne parkirne površine, garažna
mesta ali garaže v kletnih in preostalih etažah tako za
stanovalce kot zaposlene in obiskovalce. Če to ni mogoče, se
upošteva določila občinskih predpisov za prometno ureditev
mirujočega prometa.
(2) Na območjih večstanovanjske gradnje se parkirne površine po
možnosti zagotavlja v kleteh večstanovanjskih objektov oz. v
podzemni izvedbi, da se ohranja zelene površine ob objektih in s
tem zagotavlja večjo kakovost bivanja na območju.
(3) Pod obstoječimi parkirišči se spodbuja gradnja podzemnih
garaž, pri čemer se števila parkirnih mest za potrebe
stanovalcev večstanovanjskih stavb ne zmanjša.
(4) Parkirišča in garaže se razporedi in izvede tako, da hrup in
smrad ne presega najvišjih dovoljenih ravni za stanovanjsko
območje. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM se ozeleni z
zasaditvijo dreves.
(5) Površine parkirišč, manipulativnih površin in ploščadi se
uredi brezprašno in nepropustno za vodo, naftna goriva in olja.
Ogradi se jih z betonskimi robniki in površino nagne proti
talnim požiralnikom. Talne požiralnike meteorne kanalizacije
povoznih površin se opremi s peskolovi in pred iztokom z
ustreznim lovilcem olj.
(6) Parkirišča, garaže in pomožne objekte se gradi upoštevaje
zahteve protipožarne zaščite. Ostanke goriva in maziva se
odstrani na ekološko neškodljiv način.
(7) V garaže in pomožne objekte se dovaja svež in odvaja
izrabljen zrak ločeno od prezračevalnih sistemov stanovanjskih
in poslovnih prostorov.
(8) Strešne terase podzemnih garaž, ki niso pod objekti, se
uredi kot javno površino, nadzemno parkirišče, igrišče ipd ali
se jo prekrije z ustrezno debelo humusno plastjo, ozeleni,
zasadi z nizko vegetacijo in uredi kot javno zeleno površino.
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih se izvede in ureja
tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(10) Na vseh javnih parkiriščih in parkiriščih objektov v javni
rabi se skladno s predpisi zagotovi 5 % PM rezervira za
parkiranje vozil gibalno oviranih oseb. |
PIP za urejanje površin za električno omrežje |
(1) Koridorji elektroenergetskih vodov ne izključujejo vse druge
namenske rabe pod ali nad njimi, a se ne sme ogrožati delovanja
in vzdrževanja voda, vod pa ne sme ogrožati primerne rabe nad
ali pod njim. Zagotavlja se večnamenskost koridorjev vodov, kar
povečuje možnosti njihove ustrezne vključitve v prostor.
Dovoljena namenska raba je območje brez stanovanj, namenjeno
industrijski, proizvodno obrtni, transportni, skladiščni,
servisno obrtni ter kmetijski dejavnosti.
(2) Varovalni pasovi elektroenergetskih vodov, v katerih je za
gradnjo potrebno soglasje s pogoji upravljavca, so sledeči:
- 40 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda nazivne
napetosti 400 kV in 220 kV
- 15 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda
in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV 15m,
-
3 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV 3m,
-
10 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda
nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10m,
-
1 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne
napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1m,
- 2 m od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti 0,4
kV in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV 2m.
(3) Varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem:
- V bližini električnih vodov, razdelilnih transformatorskih in
transformatorskih postaj se zagotavlja varstvo pred prekomernim
elektromagnetnim sevanjem skladno z Uredbo o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št.
70/96).
- Znotraj varovalnih pasov se I. območje varstva pred sevanjem
spremeni v II. območje varstva pred sevanjem. V varovalnem pasu
se ne dovoli stanovanj, objektov za centralne dejavnosti,
objektov za trgovske in poslovne dejavnosti, bolnišnic,
zdravilišč, gostinskih, turističnih objektov za bivanje in
rekreacijo, objektov za vzgojo, varstvo, izobraževanje,
objektov za zdravstvo, objektov za športne in rekreacijske
dejavnosti ter javnih urbanih zelenih površin (parki).
|
PIP za urejanje površin za plinovodno omrežje |
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega
plinovodnega omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo
ljudi in premoženja ter hkrati prepreči škodljive vplive
plinovoda na okolje in obratno.
(2) Upošteva se varnostne odmike plinovodov in naprav
plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter
ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne
odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka ter
cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri običajnem obratovanju
ipd.
(3) Varovalni pasovi plinovodov, merjeno od osi plinovoda, so
sledeči:
-
na vsako stran prenosnega plinovoda 100 m in distribucijskega
plinovoda 5 m,
(4) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja
ali vzdrževanja omrežja.
(5) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje
upravljavca omrežja.
(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla
drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne
posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami,
ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površne.
(7) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na
vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V
tem pasu je prepovedano:
-
saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
-
obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj
kot 0,5 m nad temenom cevi;
-
postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(8) V
objektih na območju načrtovane gradnje plinovodnega omrežja, se
do njegove izgradnje uporablja lastne ali skupne rezervoarje za
utekočinjeni naftni plin. Na območjih, na katerih je omrežje
predvideno, se po izgradnji omrežja nanj priključi vse objekte,
ki kot energent uporabljajo utekočinjeni naftni plin.
|
|
61. člen |
(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine) |
(1)
Sestavni del OPN so enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s
področja kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine, vplivna območja dediščine. |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine na način, ki bi prizadel
varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista
dovoljeni: |
·
gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
|
·
rekonstrukcija objekta. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov niso dopustne,
razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo- čez objekt in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine.
S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in
usklajenost projektne dokumetacije s konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo
dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni
režimi za posamezne tipe dediščine. |
|
Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko
izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediščine. |
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
sestavine in pritikline, |
·
stavbno pohištvo in notranja oprema, |
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih,
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot
so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok
itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
·
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se
varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
·
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
dediščini), |
·
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem: |
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če ni možno najti drugih rešitev in |
·
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
Za registrirano memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot
so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
Za drugo dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so: |
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
·
lokacija in prostorska pojavnost, |
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno
EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki
veljajo za to območje urejanja. |
Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov,
neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi
bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se šteje vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
jih šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. |
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah- obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti. |
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki režim, ki najditelja/ lastnika zemljišč/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
62. člen |
( PIP glede ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin)
|
Splošni pogoji: |
·
Na območjih varovanja narave se za vsak gradbeni poseg pridobi
naravovarstveno soglasje pristojne naravovarstvene ustanove. |
·
Pri vseh posegih se sledi ciljem varstva okolja, ki so: |
- preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja, |
- ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja, |
- trajnostna raba naravnih virov, |
- zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,
|
- odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega
|
- naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih
regeneracijskih sposobnosti, |
- povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter
|
- opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. |
·
Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti ter pri njihovem
razvoju na območju vodnih zemljišč se upošteva: |
- da se na priobalnih zemljiščih voda (ob Dravinji v naseljih 15 m pas
ter izven naselij 40 m pas, pri ostalih vodotokih 5 m pas) ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost; |
- da se vodnih zemljišč ne zasipava, razen če je to sestavni del
dovoljenih prostorskih ureditev po zakonu o vodah in je umeščanje
prostorskih ureditev v javnem interesu; |
- da se umešča prostorske ureditve na način, da se ne poslabšujeta
stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe; |
- da se rekonstrukcije obstoječih objektov izvede le pod pogojem, da se
razmere glede stanja voda in varstva pred škodljivim delovanjem voda
izboljšuje; |
- da se ohranja retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo
ponovno vzpostavljanje tam, kjer je to možno; |
- da se ohranja načrtovano in obstoječo rabo voda ter varstvena območja
po zakonu o vodah; |
- da se ohranja značilnosti vodnih zemljišč kot biotopa in pomembne
vidne sestavine prostora ter s tem prispeva h krepitvi prepoznavnosti
krajine; |
- da se zagotavlja ekosistemsko vlogo in kontinuiteto površinskih voda
(življenjski prostor zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih
vrst, prehodnost živalskim in rastlinskim vrstam na območju površinskih
voda in podobno); |
- da se pri načrtovanju prostorskih ureditev vodna zemljišča obravnava
kot potencialno območje kulturne dediščine. |
63. člen |
(PIP
glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb) |
(1) Za
zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami se: |
·
na
vseh območjih, še zlasti na ogroženih in varstvenih območjih po
predpisih o vodah, razvoj načrtuje v skladu z omejitvami za blažitev
naravnih in preprečevanjem drugih nesreč ter za varstvo voda,
|
·
območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki. v ogroženih območjih se ne
načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(2)
Odvajanje padavinskih voda se predvidi na tak način, da se v največji
možni meri zmanjša hipni odtok vode. Ustrezna rešitev mora zagotoviti
zadrževanje in postopno odvajanje padavinske vode. Za varstvo pred
škodljivim delovanjem padavinskih voda skrbi lokalna skupnost. |
(3) Pri gradnji je potrebno upoštevati geološke, seizmološke,
hidrološke in druge geotehnične razmere na območju, da se prepreči
ogrožanje zdravja in življenj ljudi.
|
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
za: |
·
gradnjo objektov javne infrastrukture, |
·
gradnjo objektov grajenega javnega dobra, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
·
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
·
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
|
·
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5) Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali
občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke
in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Priobalno
zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja
meja priobalnih zemljišče sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje
vodnega zemljišča znotraj naselij ter 40 m zunaj naselij, na vodah 2.
reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. |
64. člen |
(PIP glede zaščite pred poplavami) |
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
|
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso
bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na
poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(6) Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno
soglasje. |
65. člen |
(PIP
glede zaščite pred požarom) |
Varstvo
pred požarom se zagotavlja s sledečimi ukrepi: |
·
kjer je mogoče, se z gradnjo zankastega cestnega in drugih
infrastrukturnih omrežij ter posodabljanjem in rednim vzdrževanjem
poveča dostopnost gasilcev in tako izboljša požarno varnost tudi v
razpršenih naseljih, |
·
zagotovi se potrebne odmike novih objektov od parcelnih mej in med
objekti ter predpisane protipožarne ločitve z namenom preprečitve
širjenja požara na sosednje objekte, če so ti manjši, pa nadomestne
protipožarne ukrepe,- viri vode za gašenje so hidranti na vodovodnem
omrežju, ki ima zadosten tlak, 3 – 6 barov, naravni vodotoki z zadostnim
pretokom in zadrževalniki tekoče ali podtalne vode (tolmuni, mlake), |
·
zagotovi se pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja iz
stanovanjskih, proizvodnih, poslovnih in javnih objektov na bližnje
prometne in nepozidane površine, |
·
zagotovi se neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za
intervencijska vozila za gašenje in reševanje iz stavb, prednostno na
prometne in bližnje nepozidane površine. |
66. člen |
(PIP glede zaščite pred erozijo) |
1)
Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in
bočne erozije vode, prekrivajo velik del občine. Na erozijsko
ogroženih območjih je prepovedano: |
-
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
-
ogoljevanje površin, |
- krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
-
zasipavanje izvirov, |
-
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
-
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
-
odlaganje ali skladiščenje materialov, |
-
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
-
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
- vlačenje
lesa. |
(2) Za poseg v območja, ki glede na Opozorilno karto erozije (Uredba o
Načrtih upravljana voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja,
Uradni list št. 61/2011, kartografska priloga 55) spadajo v erozijsko
ogrožena območja- območja zahtevnih zaščitnih ukrepov, se izdela
elaborat erozijske ogroženosti ter pridobi vodno soglasje. V primeru, da
ministrstvo, pristojno za vode, lokalna skupnost ali katerikoli drug
zainteresiran subjekt na podlagi opozorilne karte za območje občine
Majšperk pripravi karte erozijske nevarnosti oz. karte erozijske
ogroženosti (zemljišče na ogroženem območju razvrsti v razrede glede na
stopnjo ogroženosti) , se upošteva le-te. Za posege v prostor na
ogroženih območjih se v tem primeru upošteva uredbo, ki določa pogoje
in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja. |
67. člen |
(PIP glede potresne varnosti) |
Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno varno glede na
stopnjo potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne
nevarnosti VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša
0,125. |
68. člen |
(PIP glede varovanja zdravja) |
(1) Pri vseh dejavnostih se upošteva zdravstvene in higienske zahteve v
zvezi z varstvom pred hrupom, kakovostjo zraka in kvaliteto bivanja.
Proizvodne dejavnosti se umešča v proizvodna območja z oznako podrobne
namenske rabe IG. |
(2) Funkcionalno oviranim osebam se omogoči dostop do vseh funkcij in
dejavnosti javnega značaja ter do njihovih bivališč. |
(3)
Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z
v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: |
·
letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina
upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem
v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, |
·
za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površina naselja, se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je
enak 0%; |
·
za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5%, če: |
·
je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W, |
·
povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s
takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in |
·
je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30
km/h; |
·
znotraj strnjenega naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi,
da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost
celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;
|
·
upravljavec
razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega
dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne
površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2;
|
·
če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki
izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk
usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika
najmanj 1 m pod strešnim napuščem če je kulturni spomenik stavba, ali 1
m pod najvišjim robom spomenika če je kulturni spomenik nepokrit objekt.
Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10% svetlobnega toka; |
·
pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične
rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke,
vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti,
določenih v 4. do 17. členu Uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena Uredbe; |
·
upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja
monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24.
člena Uredbe; |
·
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Uredbe
o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. |
·
V
skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. list RS, št. 70/96) sta določeni I. In II.
stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem. |
·
-I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje
povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju, |
·
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. |
·
V varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno
umeščati objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov
elektromagnetnega sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m
od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) daljnovoda in
sicer za: |
- nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV: |
-
ipsilon: 46 m na vsako stran osi |
-
sod: 42 m na vsako stran osi |
- nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV: |
-
jelka: 24 m na vsako stran osi |
-
sod: 18 m na vsako stran osi |
- nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: |
-
jelka: 14 m na vsako stran osi |
-
portal: 14 m na vsako stran osi |
-
sod: 11 m na vsako stran osi |
-
donau: 14 m na vsako stran osi |
- zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti
110 kV: 15 m |
(5) V skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 70/96) glede dopustnih mejnih
vrednosti za električno in magnetno polje v okolici novih in
rekonstruiranih prenosnih daljnovodov, je potrebno znotraj
elektroenergetskega koridorja daljnovodov spremeniti obstoječa
nezazidana I. območja varstva pred sevanjem v II. območja varstva pred
sevanjem (če pa obstajajo samo II. območja, jih je potrebno ohraniti).
Znotraj omenjenega pasu je potrebno tako spremeniti osnovno namensko
rabo prostora v kolikor je ta pozidana in trenutno definirana kot
območje stanovanj, bolnišnic, zdravilišč, okrepčevalnic, turističnih
objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, območje objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč in javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli območja
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu je:
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ipd. |
(6) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (
Ur.l. RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010)
se za podrobno namensko rabo prostora na območju poselitve določijo
štiri stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se mejne in kritične
vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom: |
·
I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na
prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na
naslednjih območjih: |
-
na območju prometne infrastrukture z oznako PC, |
-
na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z
oznako G. |
Mirno
območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano
območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij
naselij na zavarovanem območju, ter območij pomembnih cest v širini 1000
m od sredine ceste. |
·
II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje,
ki je moteč zaradi povzročanja hrupa : |
-
na posebnem območju: površine za turizem z oznako BT. |
-
na območju stanovanjskih površin z oznako SS, |
in na območju počitniških hiš; na meji med I. in IV. območjem varstva
pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom
mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z
vodoravno projekcijo 1000m in na katerem veljajo pogoji varstva pred
hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva
pred hrupom, ki obkroža IV. varstva pred hrupom, je lahko manjša od
1000m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred
hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva
pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za
to območje. |
·
III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
manj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
- na območju površin razpršene poselitve z oznako A |
- na območju površin podeželskega naselja z oznako SK, |
- na območju centralnih površin z oznako CU , ki so namenjena oskrbnim,
storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju ter na območju drugih
centralnih dejavnosti z oznako CD, |
- na območju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z
oznako ZS, parkov z oznako ZP in pokopališča z oznako ZK, |
- na območju voda : površinske vode z oznako VC razen površin na mirnem
območju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj
moteči zaradi povzročanja hrupa. |
·
IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na
naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa: |
- na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG, |
- na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC, |
- na območju okoljske infrastrukture z oznako O, |
- na območju kmetijskih zemljišč z oznakama K1 in K2, razen na mirnem
območju na prostem, |
- na območju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z
gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na
mirnem območju na prostem. |
(7) Meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na posameznem območju
poselitve so določene na podlagi meja med območji podrobne namenske
rabe prostora kot so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN. |
(8) V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
razvrsti na posameznem območju poselitve območja varstva pred hrupom v
II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister,
pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije,
priložene k pobudi, sledi, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom,
ki v skladu s to uredbo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom.
|
(9) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih
naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega
upravnega organa. |
(10) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni
hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. |
(11) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih
spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov. |
(12) Minimalno osončenje vsaj enega bivalnega prostora v stanovanjskih
objektih mora biti vsaj 2 uri na dan 21. decembra. |
(13) V času izvajanja OPN bo Občina spremljala stanja okolja s stališča
človekovega zdravja po posameznih segmentih s sledečimi kazalci: |
·
zrak: število virov onesnaženja zraka; število zavezancev za prve
meritve emisij; stopnja onesnaženosti zraka, povprečni dnevni letni
promet, |
·
hrup: povprečni dnevni letni promet (osebni in tovorni promet); število
območij, namenjenih industrijskim in gospodarskim dejavnostim; število
zavezancev za prve meritve hrupa, |
·
voda: število in delež prebivalcev, priključenih na javno vodovodno
omrežje; število in delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko
omrežje oziroma na čistilno napravo; kapaciteta in učinkovitost
čistilnih naprav za komunalne odpadne vode; delež prebivalcev,
priključenih na pretočne greznice; kakovost pitne in količine načrpane
pitne vode iz vodnih virov. |
·
odpadki: količine ločeno zbranih odpadkov na prebivalca; število
zbiralnic in zbirnih centrov na območju občine; delež saniranih divjih
odlagališč, |
·
elektromagnetno sevanje (EMS): število objektov z varovanimi prostori v
vplivnem pasu virov EMS navedenih v 4. odstavku tega člena, število
virov EMS. |
(14) V času izvajanja OPN bo Občina spremljala izvedbo omilitvenih
ukrepov s stališča varovanja zdravja ljudi, navedenih v okoljskem
poročilu: |
·
voda: zamenjava pretočnih greznic z ustreznejšimi rešitvami glede
čiščenja odpadnih voda najkasneje do 31. 12. 2017, |
·
odpadki: sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov. |
69. člen |
(PIP za
urejanje območij občinskih podrobnih prostorskih načrtov- usmeritve za
izdelavo in pogoji do začetka veljavnosti odloka o OPPN
) |
|
IME ENOTE UREJANJA PROSTORA |
OZNAKA |
NAČIN UREJANJA |
PODROBNEJŠA NAMENSKA
RABA
|
Stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi Majšperk |
MA9 |
OPPN |
SS |
Majšperk Vrhe- nova stanovanjska soseska |
MA21 |
OPPN |
SS |
Majšperk Vrhe- za avtobusno postajo |
MA22 |
OPPN |
SS |
Ptujska Gora- nova stanovanjska soseska |
PG12 |
OPPN |
SS |
Usmeritve glede namembnosti in vrste posegov v prostor |
(1) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe
SS so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s
spremljajočimi dejavnostmi (storitve, gostinstvo, turizem
trgovina, drobna obrt) ter pripadajoče enostavne in nezahtevne
objekte.
(2) V EUP MA21, MA22 in PG12 se načrtuje eno in/ali
dvostanovanjske stavbe, stavbe za spremljajoče dejavnosti
(storitve, gostinstvo, turizem trgovina, drobna obrt) ter
pripadajoče enostavne in nezahtevne objekte.
(3) V EUP MA9 se dovoli večstanovanjske stavbe. Pri načrtovanju
novih in dopolnjevanju obstoječih območij večstanovanjskih stavb
se upošteva načelo vzpostavljanja stanovanjske soseske, kjer se
skupaj z novimi stanovanjskimi objekti načrtuje tudi objekte oz.
prostore za osnovno oskrbo za prebivalce in odprte javne
ploščadi ter popolno infrastrukturno in urbano opremo. Pri
načrtovanju in postavitvi začasnih objektov se na območju javnih
površin, kjer je stal začasni objekt, vzpostavi prvotno stanje.
|
Dopustne dejavnosti |
(1) Bivanje ter spremljajoče dejavnosti.
(2) V EUP MA9 se dopušča mešanje stanovanjske in centralnih,
poslovnih ter oskrbnih dejavnosti, ki so po emisijah primerne
za stanovanjsko območje. V EUP se po potrebi, prednostno v
pritličjih, namešča centralne, oskrbne in poslovne dejavnosti. |
Usmeritve glede lege objektov |
(1) Objekte se orientira skladno z zahtevami po racionalni
gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim boljše bivalne
pogoje ali izrabo objekta.
(2) V EUP MA9 se z razmeščanjem objektov oblikuje odprte javne
površine kot jedro soseske za organiziranje javnega življenja na
prostem. |
Usmeritve glede velikosti objektov |
(1) V EUP MA21, MA22 in PG12 je največja etažnost dve
stanovanjski etaži nad urejenim terenom (P+1N ali P+M ).
Stanovanjska mansarda kot druga etaža nad terenom ima kapni
zidec visok do 1,60 m.
(2) V EUP MA9 je največja možna etažnost P + 2N +M ( pritličje
in dve nadstropji in mansarda). |
Usmeritve glede oblikovanja objektov |
(1) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž
daljše stranice in z naklonom strešin od 25-45 °, dovoljene pa
so tudi dovoljene pa so tudi enokapnice z nakloni 2-20°.
Strešni izzidki in strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni.
Izstreški so široki največ 66% dolžine stranice med čelnima
fasadama stavbe, enako pasovi strešnih oken v ravnini strešine.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so v EUP PG12 strehe objektov
simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z
naklonom strešin 35-45°. |
Usmeritve in merila za parcelacijo |
Velikost nove parcele za samostojno stanovanjsko hišo naj znaša
vsaj 400 m2, za vrstno stanovanjsko hišo pa vsaj 250 m2.
Velikost parcel za večstanovanjske, oskrbne in druge stavbe ni
določena. |
Usmeritve glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
Skladno s PIP za stanovanjska območja. |
Usmeritve glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb |
Upošteva se splošne pogoje iz 63. člena odloka. |
Usmeritve glede zaščite pred poplavami |
Upošteva se splošne pogoje iz 64. člena odloka. |
Usmeritve glede zaščite pred požarom |
Upošteva se splošne pogoje iz 65. člena odloka. |
Usmeritve glede zaščite pred erozijo |
Upošteva se splošne pogoje iz 66. člena odloka. |
Usmeritve glede potresne ogroženosti |
Upošteva se splošne pogoje iz 67. člena odloka. |
Usmeritve glede varovanja zdravja |
Upošteva se splošne pogoje iz 68. člena odloka. |
Pogoji do začetka veljavnosti odlokov o OPPN |
(1) Do začetka veljavnosti odlokov o OPPN na območjih
predvidenih OPPN ni dovoljen noben gradbeni poseg razen rednega
vzdrževanja obstoječih objektov, infrastrukture in okolja ter
posegov zaradi zagotovitve varne uporabe obstoječih objektov in
naprav.
(2) Do začetka veljavnosti odlokov o OPPN na območjih iz prvega
odstavka tega člena ni dovoljena sprememba parcelacije.
(3) Na območjih iz prvega odstavka tega člena ima predkupno
pravico na zemljiščih in objektih Občina Majšperk. |
|
|
|
|
|
|
IV. Končne določbe |
70. člen |
(usmeritve iz državnega strateškega prostorskega načrta) |
Do uveljavitve Državnega strateškega prostorskega načrta se za
prostorske usmeritve za načrtovanje posegov v prostor štejejo usmeritve
iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS,
št. 76/04, 33/07-ZPNačrt) ter uporabljajo določbe Uredbe o prostorskem
redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07-ZPNačrt). |
71. člen |
(dokončanje postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka) |
Upravni postopki v zvezi z urejanjem prostora, začeti pred začetkom
veljavnosti tega odloka, se dokončajo skladno z določbami: |
·
Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Ptuj za
obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 27/1985 in 25/1987 in Uradni
list RS, št. 42/1992, 35/1994, 35/1996, 41/1997, 72/1999, 95/2003,
131/2004 in 47/2006) in |
·
Odloka o prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Občine Ptuj izven
mesta Ptuj za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 27/1985 in 25/1987
in Uradni list RS, št. 42/1992, 35/1994, 35/1996, 41/1997, 72/1999,
95/2003, 131/2004 in 47/2006). |
72. člen |
(vpogled v občinski prostorski načrt) |
Občinski prostorski načrt občine Majšperk je na vpogled na Občini
Majšperk med uradnimi urami in na spletni strani
www.majšperk.si. |
73. člen |
(nadzor nad izvajanjem tega odloka) |
Nadzor nad izvajanjem Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine
Majšperk imajo pristojne inšpekcijske službe. |
74. člen |
(prenehanje veljavnosti dosedanjih občinskih prostorskih in drugih
aktov) |
1. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Ptuj za
obdobje 1986 – 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86,
20/8, 2/90, 12/93, 16/94 in Uradni list RS, št. 20/97, 81/04) |
2. Odlok o prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana občin
Ptuj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91) |
3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj izven
mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92, 27/93,
26/94 in Uradni list RS, št. 52/97). |
75.
člen |
(začetek veljavnosti tega odloka) |
Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|
|
Številka: 354-3/2009-488 |
Majšperk, dne: 19. 9. 2013 |
|
|
Občina Majšperk |
|
dr. Darinka Fakin, županja |
|