|
Na podlagi 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 39/86, Uradni list
RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 21. člena
statuta Občine Gornji
Petrovci (Uradni list RS, št. 35/95) je Občinski svet občine Gornji
Petrovci na seji dne 5. junija 1998 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Občine Gornji Petrovci |
|
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju:
PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini Gornji
Petrovci, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring
pod številko 10/97. |
|
|
2. člen |
|
|
PUP za območje Občine Gornji Petrovci so usklajeni s
spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Gornji
Petrovci, dopolnjeni v letu 1997 (Uradni list RS, št. 25/97). |
|
|
3. člen |
|
|
PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu
1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na
prikaze iz prostorskih sestavin planov. |
|
|
Tekstualni del vsebuje: |
|
|
– splošni del s prilogami (soglasja) |
|
|
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor |
|
|
Grafični del vsebuje: |
|
|
– pregledno karto obravnavanega območja v merilu 1:25000 |
|
|
– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500. |
|
|
Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe
uporabljajo grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin planov v merilu 1:5000. |
|
|
4. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
|
– območje urejanja in veljavnost; |
|
|
– funkcijo območja; |
|
|
– pogoje in merila glede vrste posegov; |
|
|
– pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij; |
|
|
– splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in
naprav; |
|
|
– merila in pogoje za: |
|
|
– komunalno in energetsko urejanje; |
|
|
– prometno urejanje; |
|
|
– druge posege, ki trajno spreminjajo prostor. |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in
pogoje za: |
|
|
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine
ter drugih dobrin splošnega pomena; |
|
|
– varovanje in izboljšanje okolja; |
|
|
– urejanje prostora za potrebe obrambe in zaščite; |
|
|
– odstopanja in |
|
|
– končna določila. |
|
|
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih
ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za
posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo. |
|
|
II. OBMOČJE UREJANJA
IN VELJAVNOST |
|
|
5. člen |
|
|
Meja ureditvenega območja PUP poteka po meji Občine Gornji
Petrovci, ki zavzema naslednje katastrske občine: Martinje, Boreča,
Neradnovci, Ženavlje, Šulinci, Lucova, Adrijanci, Stanjevci, Gornji
Petrovci, Peskovci, Križevci, Panovci, Košarovci in Kukeč. |
|
|
6. člen |
|
|
PUP veljajo neomejeno za celotno območje naštetih
katastrskih občin, razen za območje lokacijskega načrta za železniško
progo Puconci–Hodoš–državna meja (Uradni list RS, št. 29/97), ter za
območja, za katera je predvidena izdelava prostorsko-izvedbenih načrtov
in sicer: |
|
|
1. Gornji Petrovci med cesto in železnico – obrtna cona, |
|
|
2. Gornji Petrovci – območje severno od ceste, |
|
|
3. Gornji Petrovci – Nedeljski breg (Pinda). |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
7. člen |
|
|
Celotna površina območja obdelave zavzema območja
strnjenih naselij ter odprti prostor, ki se deli po namenu na kmetijska
zemljišča, območja gozdov, vodnih površin, infrastrukturnih objektov in
ostala območja. |
|
|
Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter
posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na
bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih. V pretežni
meri je to kmetijska dejavnost in to v vseh naseljih v območju obdelave. |
|
|
Največ površin odprtega prostora odpade na kmetijska
zemljišča, v nižinskem delu večinoma trajno namenjena kmetijski rabi. Na
teh površinah so delno izvedene agro- in hidromelioracije. |
|
|
Nekatera območja v hribovitem delu občine so v planskih
dokumentih opredeljena kot vinorodna območja, kjer je ob vinogradih in
sadovnjakih možna gradnja gospodarskih objektov in vikendov. |
|
|
Gozdne površine so manjše gozdne združbe proizvodnega
značaja. |
|
|
Ostala območja izven poselitvenih površin so vodne
površine (reke, potoki, jezera, gramoznice) in površine infrastrukturnih
objektov (ceste, železnica). |
|
|
Tako odprti prostor, kot poselitvena območja so poleg
primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali
varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, koridori
in varnostni pasovi posameznih infrastrukturnih objektov, območja
naravne in kulturne dediščine, ipd. Celotno območje obdelave je
opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter
geotermalno vodo. |
|
|
IV. POGOJI IN MERILA
GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
|
8. člen |
|
|
Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v
ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru po naslednjih
območjih: |
|
|
A) Ureditvena območja naselij; |
|
|
B) Vinorodna območja; |
|
|
C) Območja odprtega prostora; |
|
|
– kmetijska zemljišča, |
|
|
– območja gozdov, |
|
|
– vodne površine, |
|
|
– infrastrukturni objekti, |
|
|
– ostala območja; |
|
|
D) Območja, ki segajo preko ostalih območij; |
|
|
– zavarovana območja naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– raziskovalni prostor za nafto in plin. |
|
|
9. člen |
|
|
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih
objektov |
|
|
Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih
sestavinah planov opredeljena kot poselitvena območja, so dopustni
naslednji posegi: |
|
|
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na
obstoječih objektih, napravah in površinah; |
|
|
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje
infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij; |
|
|
– novogradnja vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja); |
|
|
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali
prizidkov v sklopu že obstoječih objektov; |
|
|
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za
proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno, trgovsko in gostinsko
dejavnost; |
|
|
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav; |
|
|
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za
sezonsko prodajo; |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične,
športne ali druge prireditve; |
|
|
– postavitev obeležij, spomenikov in reklamnih objektov; |
|
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
|
10. člen |
|
|
Na območju predvidenih zazidalnih načrtov, navedenih v 6.
členu je dopustna gradnja posamičnih objektov na že formiranih stavbnih
parcelah ob pogoju, da je do parcele urejena minimalna komunalna oprema
in da je zagotovljen dovoz na javno cesto. |
|
|
11. člen |
|
|
B) Vinorodna območja |
|
|
Na območjih, ki so v prostorskih sestavinah planov
opredeljena kot vinorodna območja so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na
obstoječih objektih, napravah in površinah |
|
|
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje
infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij |
|
|
– novogradnja gospodarskih objektov (vinskih kleti,
shramb) in vikendov |
|
|
– novogradnja prizidkov k obstoječim objektom |
|
|
– sprememba namembnosti objektov za gostinsko ali
turistično dejavnost. |
|
|
Gospodarski objekti so vinske kleti in shrambe za potrebe
vinogradništva in vinarstva. Vikendi so sekundarna začasna bivališča in
niso vezana na gospodarsko dejavnost. |
|
|
12. člen |
|
|
C) Območja odprtega prostora |
|
|
I. Kmetijska zemljišča |
|
|
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno
namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji
posegi: |
|
|
– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
|
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih
kmetijah, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in
površinah, |
|
|
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– postavitev ograj, |
|
|
– širitev pokopališč, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe
kmetijstva (rastlinjaki), |
|
|
– ureditev travnatih igrišč, |
|
|
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji
posegi: |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in
površinah, |
|
|
– gradnja in dograditev infrastrukturnih objektov in
naprav, |
|
|
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih
kmetijah, |
|
|
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– ureditev rekreacijskih in športnih površin, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– širitev pokopališč, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe
kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev, |
|
|
– postavitev ograj, |
|
|
– odstranitev obstoječih objektov in naprav, |
|
|
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
|
|
13. člen |
|
|
2. Območja gozdov |
|
|
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za
gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost, |
|
|
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
|
Za večje posege v območjih gozdov je potrebno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove. |
|
|
14. člen |
|
|
3. Območja vodnih površin |
|
|
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim
pripadajo so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah,
objektih in napravah, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve manjših zajemališč požarne vode, |
|
|
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
|
|
15. člen |
|
|
4. Koridori in varovalni pasovi infrastrukturnih objektov |
|
|
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni
naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
– rekonstrukcije, |
|
|
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč, |
|
|
– gradnja kolesarskih in peš površin, |
|
|
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij. |
|
|
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so
dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta. |
|
|
16. člen |
|
|
5. Ostala območja |
|
|
Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice, peskokopi)
so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav, |
|
|
– postavitev ograj, |
|
|
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije, |
|
|
– ureditev manjših zajemališč požarne vode. |
|
|
17. člen |
|
|
C) Območja, ki segajo preko ostalih območij |
|
|
1. Zavarovana območja |
|
|
Območja in objekte kulturne dediščine ureja odlok o
razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
Občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 8/91). |
|
|
Na zavarovanih območjih kulturne dediščine so dopustni
posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod pogoji, ki jih
predpisuje varstveni režim za varovanje kulturne dediščine. |
|
|
Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti
soglasje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine, Maribor). |
|
|
18. člen |
|
|
3. Raziskovalni prostor |
|
|
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna
vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki
jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin
(št. 1/86-SP/MS) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod
pogoji iz zakona o rudarstvu. |
|
|
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in
surovin. |
|
|
Na celotnem območju so dopustna tudi geološka vrtanja pod
pogojem, da vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini
in podtalju. |
|
|
V. SPLOŠNI POGOJI IN
MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ |
|
|
19. člen |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij
določajo: |
|
|
– velikost in lego gradbenih parcel, |
|
|
– odmike med objekti in parcelami, |
|
|
– lego objektov in naprav, |
|
|
– ureditev parcele. |
|
|
Merila in pogoji se nanašajo na zazidana in nezazidana
stavbna zemljišča. |
|
|
20. člen |
|
|
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta
obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka, ter
zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na
predmetnem zemljišču. |
|
|
Širina gradbene parcele za samostojne objekte s
pritiklinami znaša najmanj 16 m. Parcela mora biti praviloma
podolgovata, ožja stranica naj bo ob cesti. Odstopanja v širini in
obliki parcele so dopustna, če gre za že odmerjeno parcelo, in če so z
gradnjo na ožji parceli zagotovljeni odmiki, definirani v tem odloku. |
|
|
Velikost funkcionalnega zemljišča zavisi od velikosti in
namembnosti objekta in znaša za stanovanjske objekte 3 m od fasade
(razen ob manjšem odmiku od parcelne meje), širina dovoza je 3 m. Za
proizvodne objekte znaša funkcionalno zemljišče 4 m od fasade (razen ob
manjšem odmiku od parcelne meje). Širina dovoza je 4 m. Za vinske kleti
in vikende znaša funkcionalno zemljišče 1 m od fasade. Širina dovoza je
najmanj 2,5 m. |
|
|
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne
površine za dejavnost v obstoječih in bodočih objektih. Če celotnega
funkcionalnega zemljišča ni možno zagotoviti znotraj obravnavane
gradbene parcele, se lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih
zemljišč. |
|
|
Pri razporeditvi objektov in naprav se mora dosledno
upoštevati obstoječi koncept zazidave in obstoječe urejene površine. |
|
|
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo
graditi ob cesti, ostali (gospodarski objekti, pritikline in pomožni
objekti) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se stanovanjski objekti
lahko gradijo v notranjosti parcele le, če so na sosednjih parcelah že
taki objekti in če imajo zagotovljen dovoz z javne ceste. |
|
|
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni
objekti, ob pogoju, da s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na
sosednje stanovanjske objekte. |
|
|
Gospodarski in stanovanjski objekti v vinorodnih območjih
se morajo graditi v liniji obstoječih objektov ob dovoznih poteh. Kjer
še ni objektov, se mora predvidena pozidava zastaviti v liniji pod
grebenom ali vrhom. Gradnja objektov na izpostavljenih legah ni
dopustna. |
|
|
21. člen |
|
|
Odmiki objektov in naprav od sosednih parcelnih mej morajo
biti tolikšni, da omogočajo normalno vzdrževanje in da omogočajo tudi
pozidavo sosednjih parcel. |
|
|
Pri določanju odmikov od sosednjih parcelnih mej je
potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov. |
|
|
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m. |
|
|
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti
najmanj 4 m od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi
predpisi. Odstopanje v odmiku od javnih cest je možno le s soglasjem
upravljalca. |
|
|
Odmiki med objekti znotraj stavbne parcele morajo biti
tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in
druge pogoje. Odmik med objekti na sosednjih parcelah ne sme biti manjši
kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. |
|
|
Novi in nadomestni objekti morajo zagotavljati ustrezno
osončenost sosednje parcele. |
|
|
Pri odmikih od vodnogospodarskih objektov in naprav je
potrebno upoštevati določila zakona o vodah glede določanja meje
priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale ter si od
lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih objektov pridobiti
soglasje. |
|
|
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih
objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem
dvorišču. |
|
|
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na
mejo. |
|
|
22. člen |
|
|
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti
zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v
skladu z veljavnimi predpisi o javnih cestah. |
|
|
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti
za več objektov skupaj skupni priključek. |
|
|
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo
dejavnost zadostno število parkirnih mest. |
|
|
23. člen |
|
|
V strnjenih naseljih in zaselkih morajo biti smeri slemen
usklajene z obstoječo zazidavo. Praviloma so smeri slemen na objektih,
ki mejijo na cesto vzporedne s cesto. |
|
|
Nepozidan del parcele mora biti urejen glede na funkcijo
objekta. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo. |
|
|
24. člen |
|
|
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za
posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj
parc. meje, ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje v
ureditvenih območjih naselij morajo biti ob cesti praviloma žive ali
lesene in ne smejo presegati višine 1,20 m. Postavitev ograje zunaj
ureditvenih območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je
potrebno zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje
se prilagodi namenu |
|
|
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena
višini sosednjega zemljišča. |
|
|
Za postavitev ograj ob vodnogospodarskih objektih ali
napravah si je potrebno od lastnikov ali upravljalcev vodnogospodarskih
objektov pridobiti soglasje. |
|
|
25. člen |
|
|
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti
praviloma najmanj vsaj 15 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. |
|
|
Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le
na robu ali izven strnjenega naselja. |
|
|
Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od
stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje praviloma
vsaj 15 m. |
|
|
Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti
postavljeni tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in
okolico. |
|
|
Obstoječi vodnjaki se ne smejo zasipati. Odvajanje
odpadnih voda v opuščene vodnjake ni dopustno. |
|
|
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA
ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
26. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav
določajo: |
|
|
– tlorisne oblike in velikosti objektov, |
|
|
– višinske gabarite, |
|
|
– obliko in naklon strehe ter kritine. |
|
|
Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe
objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.). |
|
|
27. člen |
|
|
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter
objektov, ki se preurejajo v ureditvenih območjih naselij in v zaselkih
mora biti podolgovata v razmerju stranic od 1:1,2 do 1:2 ali več. Enako
razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji pritiklin. |
|
|
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti
parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča. |
|
|
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo
ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov. |
|
|
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina
individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2 stanovanjski
etaži nad terenom. |
|
|
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali
drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina
že obstoječih objektov višja, in če to dopuščajo odmiki od sosednjih
parcelnih mej. |
|
|
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo
imeti streho v naklonu (enakostranične, dvokapnice). Enokapne, ustrezno
oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in
pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta. |
|
|
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih
proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih
objektih. |
|
|
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj, v nobenem
primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina mora biti opečna,
oziroma iz materiala, podobnega opeki. |
|
|
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico
objekta. |
|
|
Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je
možno uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že
obstoječim objektom. |
|
|
Odstopanja v naklonu strehe so možna le pri obstoječih
objektih, katerih ostrešja so izvedena za manjše naklone. |
|
|
Pod enakimi pogoji se smejo izvajati tudi vsi začasni
objekti in naprave. |
|
|
28. člen |
|
|
Gospodarski objekti, vikendi in stanovanjski objekti na
vinorodnih območjih morajo imeti tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do
1:2. |
|
|
Višina teh objektov ne sme presegati 1,5 etaže nad terenom
(na odprti strani), kletni del mora biti vkopan. |
|
|
Streha mora biti dvokapna z naklonom 45 stopinj, kritina
obvezno opečna. Na svislih so lahko čopi. Smer slemena mora biti
vzporedna z daljšo stranico objekta. |
|
|
Fasade naj bodo ubito bele barve, okna s polkni, leseni
deli temno obarvani. |
|
|
Izpostavljene fasade na grebenih in vrhovih morajo biti
zasajene z domačim avtohtonim rastlinjem. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE KOMUNALNIH IN ENERGETSKIH IN TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN
OMREŽIJ |
|
|
29. člen |
|
|
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave,
nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih
zemljiščih ali zemljiščih, ki jih je možno opremiti. |
|
|
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima
zagotovljen dovoz na javno cesto, in če ima v bližini priključke za
elektriko, rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda. |
|
|
30. člen |
|
|
Vodooskrba |
|
|
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter
predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti
priključeni na javno vodovodno omrežje. |
|
|
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno
omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da
bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod. |
|
|
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode
je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V
območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in
naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega
pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma
zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin. |
|
|
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno
upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda. |
|
|
Do izgradnje sistema vodooskrbe za celotno občino je
potrebno vse obstoječe vodne vire, iz katerih se oskrbujejo naselja in
zaselki, ustrezno sanirati ter zagotoviti stalen zdravstveni nadzor. |
|
|
31. člen |
|
|
Odvajanje odpadnih voda |
|
|
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi
predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so
ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih
gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z
individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami
brez odtoka, ki se po potrebi praznijo. |
|
|
Vsebina greznic se ob praznjenju mora odvažati na bližnjo
komunalno čistilno napravo. V primeru, da je le-ta preveč oddaljena, pa
se odplake iz greznice lahko odvažajo na obdelovalne kmetijske površine. |
|
|
Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode,
melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. |
|
|
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo
urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se
mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti
ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v
bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od
ustreznega organa. |
|
|
Objekti z agresivnejšimi odpadnimi vodami morajo imeti
svoj sistem čiščenja. |
|
|
32. člen |
|
|
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s
kmečkih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). |
|
|
Gnojnične jame in gnojišča morajo biti neprepustna, brez
odtoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko odvaža na
obdelovalne kmetijske površine v skladu z gnojilnim načrtom. Gnojevka se
mora takoj podorati. |
|
|
V naseljih, zaselkih in ob posamičnih stanovanjskih ali
gospodarskih objektih, kjer so gnojnične jame in gnojišča neurejena, se
le-ta morajo primerno sanirati v sklopu ostalih ureditev na parceli. |
|
|
33. člen |
|
|
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov |
|
|
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je
urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna
organizacija. |
|
|
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov
na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. |
|
|
Odlaganje posebnih odpadkov je dopustno le s soglasjem
ustreznih inšpekcijskih služb začasno na lastnem dvorišču, sicer pa za
to določenih mestih. |
|
|
34. člen |
|
|
Oskrba z električno energijo |
|
|
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki
jih določi upravljalec v svojem soglasju. |
|
|
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših
posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami
urediti javna razsvetljava. |
|
|
35. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje in sistemi zvez |
|
|
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih
usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna
lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt. |
|
|
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja
kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih
strokovnih podlag. |
|
|
Za posamezen poseg v prostor, s katerim so tangirane
telekomunikacijske naprave, je potrebno pridobiti telekomunikacijsko
soglasje. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI
ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
36. člen |
|
|
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in
izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet. |
|
|
V varovalnih pasovih, obstoječih prometnih površin ni
dopustna gradnja nadzemnih objektov. |
|
|
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih
objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu
je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste. |
|
|
Rekonstrukcija obstoječih cest se mora izvajati na podlagi
ustrezne lokacijske dokumentacije in v skladu s predpisi. |
|
|
Predvideni priključki na cesto ali sanacija obstoječih,
morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje
cestno telo. |
|
|
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da
omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije. |
|
|
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na
možnosti predvideti skupne priključke za več objektov. |
|
|
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in
tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to
določena. |
|
|
Parkirni prostori morajo biti fizično ločeni od cestišča. |
|
|
Objekti, ki so locirani v neposredni bližini ceste, morajo
na strešni kritini imeti snegobrane. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI
ZA DRUGE POSEGE, KI TRAJNO SPREMINJAJO PROSTOR |
|
|
37. člen |
|
|
Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno
spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, za
katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in sicer: |
|
|
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč, |
|
|
– manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že
obstoječih (do velikosti 10 ha), |
|
|
– namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha, |
|
|
– manjše regulacije, |
|
|
– gradnja mostov, |
|
|
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih
gradbenih ali drugih posegov, |
|
|
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti. |
|
|
Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah
potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine, in sicer: |
|
|
– ohranitev značilne krajinske podobe območja, |
|
|
– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov, |
|
|
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije. |
|
|
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je
potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v
prvotno stanje. |
|
|
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne
strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse
pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za
urejanje prostora. |
|
|
Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je
dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so
evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi
ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni
načrt). |
|
|
Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je
dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi
predhodnih strokovnih podlag. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA
OHRANJANJE IN VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVNE DEDIŠČINE TER
DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA |
|
|
38. člen |
|
|
Naravna dediščina na območju občine še ni zavarovana. Že
evidentirana ali predlagana območja in objekte je potrebno ohranjati. Za
posege na teh območjih ali v njihovi bližini pa je potrebno pridobiti
mnenje varstvene službe. |
|
|
39. člen |
|
|
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo
prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Murska Sobota. |
|
|
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati
varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na
zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini. |
|
|
Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih in
območjih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne
varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine,
Maribor). |
|
|
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so
razvidna iz grafičnega dela PUP. |
|
|
XI. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
40. člen |
|
|
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno.
Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje
gramoza ali peska. |
|
|
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja
okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so: |
|
|
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda; |
|
|
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij; |
|
|
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv; |
|
|
– divja odlagališča komunalnih odpadkov; |
|
|
– nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd. |
|
|
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno
upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te
objekte. |
|
|
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo
prekomerne emisije (hrup, smrad, ipd.) morajo biti locirani izven
stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege
mora v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah
posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje
(Uradni list RS, št. 66/96) biti izdelano poročilo o vplivih na okolje. |
|
|
41. člen |
|
|
Vse trajne spremembe v krajini, povzročene z gradnjo
objektov in naprav ali s spremembo kmetijske rabe na kmetijskih in
gozdnih zemljiščih morajo biti ovrednotene tudi z vidika dolgoročnih
posledic na okolje. |
|
|
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez
ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za
vzdrževalna dela, razen ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na
vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti
prebivalstva. |
|
|
XII. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE OBRAMBE IN ZAŠČITE |
|
|
42. člen |
|
|
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse
predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi
in drugimi naravnimi nesrečami. |
|
|
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to
določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je
potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara. |
|
|
XIII. ODSTOPANJA |
|
|
43. člen |
|
|
Dopustna so odstopanja od posameznih določil odloka, in
sicer: |
|
|
V funkciji območja (11. člen) |
|
|
Izjemoma je na vinorodnih območjih (ki so v grafičnih
prilogah označena z U–V) dopustna tudi gradnja stanovanjskih objektov ob
pogojih: |
|
|
– da so na območju že stanovanjski objekti, |
|
|
– da velikost parcele zagotavlja minimalno funkcionalno
zemljišče in |
|
|
– da je zagotovljena minimalna komunalna oprema. |
|
|
Pod enakimi pogoji je dopustna tudi sprememba namembnosti
obstoječih objektov (kleti, vikendov) v stanovanjske objekte. |
|
|
V merilih in pogojih za urbanistično oblikovanje območij
(20. do 25. člen). |
|
|
Odstopanja v širini in obliki parcele so dopustna, če gre
za že odmerjeno parcelo, in če so z gradnjo na ožji parceli zagotovljeni
odmiki, definirani v tem odloku. |
|
|
Odstopanja v velikosti in odmikih funkcionalnega zemljišča
in v razporeditvi objektov na parceli so možna, če ni možno zagotoviti v
20. členu definiranih pogojev, in če se z odstopanji ne poslabšajo
pogoji funkcioniranja objektov na obravnavani in na sosednjih parcelah. |
|
|
Odstopanja v odmikih od javnih cest so možna le v soglasju
z upravljalcem. |
|
|
Odstopanja v odmikih med objekti so dopustna, če tako
narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter
konfiguracija terena in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in
drugimi predpisi. |
|
|
Odstopanje v višini in izvedbi ograje je možno tam, kjer
so ograje ob sosednjih parcelah že drugačne. |
|
|
Arhitektonsko oblikovanje objektov (27. člen) |
|
|
Odstopanja v obliki, naklonu in obdelavi strehe so možna
izjemoma v večjih urbaniziranih območjih pod pogojem, da objekti ne
rušijo značilne pozidave, in da ne spreminjajo značilne vedute naselja.
Pri oblikovanju drugačne strehe mora sodelovati urbanist-arhitekt. |
|
|
Odstopanja v oblikovanju objektov iz 28. člena niso
dopustna. |
|
|
XIV. KONČNA DOLOČILA |
|
|
44. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Gornji
Petrovci so na vpogled na sedežu Občine Gornji Petrovci. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
46. člen |
|
|
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje Goričkega v Občini Murska
Sobota (Uradni objave, št. 10/90) in sicer v delu, ki se nanaša na
območje Občine Gornji Petrovci ter odlok o sprejetju zazidalnega načrta
in prostorsko ureditvenih pogojev za ureditveno območje k.o. Gornji
Petrovci (Uradni objave, št. 19/89). |
|
|
47. člen |
|
|
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 2069/98 |
|
|
Gornji Petrovci, dne 5. junija 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Gornji Petrovci
Karel Hari, dipl. inž. agr. l. r. |
|