Na podlagi 61.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO 2) ter 16. člena
Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 94/11) je Občinski svet
Občine Žiri na 19. redni seji dne 27. 3. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu Pustotnik |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(splošno) |
|
(1) S tem odlokom
se na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta Pustotnik (Uradni list RS, št. 44/16) sprejme
Občinski podrobni prostorski načrt Pustotnik (v nadaljnjem besedilu:
OPPN). |
(2) OPPN je izdelan
v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07). |
(3) Način urejanja
z OPPN določa Občinski prostorski načrt Občine Žiri (Uradni list RS, št.
1/11, 55/11 – popr., 37/12 – popr., 40/13 in 11/16) (v nadaljnjem
besedilu: OPN). |
(4) Ta odlok določa
območje OPPN in temu območju arhitekturne, krajinske in oblikovalske
rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe,
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in
ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi
enotami urejanja prostora ter dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev. |
|
2. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) OPPN vsebuje
besedilni del, kartografski del in priloge. |
(2) Besedilni del
OPPN je vključen v ta odlok in vsebuje naslednja poglavja: |
I. Splošne določbe; |
II. Opis prostorske
ureditve; |
III. Umestitev
načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje: |
1. Vplivi in
povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, |
2. Rešitve
načrtovanih objektov in površin, |
3. Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo; |
IV. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, ki vsebuje: |
1. Pogoji za
prometno urejanje, |
2. Pogoji za
komunalno urejanje, |
3. Pogoji za
energetsko in telekomunikacijsko urejanje; |
V. Rešitve in
ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine; |
VI. Rešitve in
ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; |
VII. Rešitve in
ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom; |
VIII. Etapnost
izvedbe prostorske ureditve; |
IX. Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev; |
X. Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta; |
XI. Končne določbe. |
(3) Kartografski
del vsebuje naslednje risbe: |
1. Izsek iz OPN:
izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega
načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, |
2. Območje OPPN:
območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, |
3. Širše območje:
prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, |
4. Ureditvena
situacija, |
5. Infrastruktura:
prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, |
6. Varovanje
okolja: Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave, |
7. Varstva: Prikaz
ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
8. Načrt
parcelacije. |
(4) Priloge
vsebujejo: |
1. Smernice
nosilcev urejanja prostora: |
– Ministrstvo za
kulturo, št. 35012-122/2016/5, 15. 9. 2016; |
– Ministrstvo za
obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 350-159/2016-2 – DGZR, z
dne 25. 8. 2016; |
– Ministrstvo za
okolje in prostor, Direkcija RS za vode, 35001-502/2016-3, 12. 9. 2016; |
– Zavod za gozdove,
Območna enota Ljubljana, št. 3407-265/2016, z dne 13. 9. 2016; |
– Zavod RS za
varstvo narave, 3-lll-543/2-O-16/AG, z dne 31. 8. 2016; |
– Elektro Ljubljana
d.d., DE Ljubljana okolica, št. 1966/2016, z dne 15. 9. 2016. |
2. Odločbo glede
celovite presoje vplivov na okolje: Ministrstvo za okolje in prostor,
št. 35409-259/2016/10, z dne 20. 10. 2016. |
3. Hidrološko
hidravlična analizo za OPPN Pustotnik, št. J31/17, datum oktober 2017. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Območje OPPN
obsega športno rekreacijsko območje (v urejanju) Pustotnik na lokaciji
opuščene deponije nenevarnih gradbenih odpadkov in zemljin. Nahaja se
južno od naselja Žiri ob Poljanski Sori, v neposredni bližini državne
ceste Logatec–Žiri. |
(2) Ureditveno
območje meri 5,1 ha. |
(3) Območje OPPN
obsega parc. št. 790/4, 799, 812/2, 812/3, 816/1, 816/2, 818/1, 818/2,
820, dele parc. št. 790/3, 800, 1274/2, 1300, 1301, 1302/24 vse k.o.
2023 Žiri, ter dele parc. št. 597/1, 1158, 1159 vse k.o. 2024 Vrsnik II. |
(4) Območje je na
vzhodni strani omejeno z reko Soro. Na zahodni in severozahodni strani
je omejeno s pobočjem Vrsnika. Na južni strani sega do potoka. |
(5) Območje OPPN
obsega enoto urejanja prostora ZI94 in bližnjo okolico. V skladu z
določbami 70. člena Odloka o OPN, se je območje OPPN prilagodilo
podrobnim programskim potrebam in razmeram na terenu. Poleg EUP ZI94 so
v območje OPPN vključeni še deli EUP OG29, ON5, ON32 in OZ3. |
(6) Ožje območje
OPPN so površine znotraj EUP ZI94, širše območje so preostale površine
območja OPPN. |
(7) Obseg in meja
območja OPPN sta razvidna v kartografskem delu OPPN. |
|
4. člen |
|
(prostorske enote) |
|
(1) Območje OPPN je
razdeljeno na 11 prostorskih enot (ožje območje) in 4 razvojna območja
(širše območje). Območja prostorskih enot so prikazana v kartografskem
delu OPPN. |
(2) Razdelitev na
prostorske enote ožjega območja OPPN: |
1. Vhod, |
2. Maneža, |
3. Otroško igrišče, |
4. Kamp, |
5. Travnik, |
6. Stolp, |
7. Igrala, |
8. Odbojka, |
9. Kopališče, |
11. Objekt za
šport, |
12. Ribnik. |
(3) Razdelitev
širšega območja: |
13. Bungalovi 1, |
14. Bungalovi 2, |
15. Širitev 1, |
16. Širitev 2. |
|
5. člen |
|
(program dejavnosti) |
|
(1) Območje je
namenjeno ureditvi športno rekreativnih površin v zelenem okolju s
spremljajočo infrastrukturo in objekti. |
(2) Načrtovani
programi po prostorskih enotah: |
1. Vhod: sprejem,
parkiranje, klubska stavba konjeništva. |
2. Maneža:
konjeništvo. |
3. Otroško igrišče. |
4. Kamp: parkirišče
za avtodome, šotorjenje, parkiranje. |
5. Travnik:
prireditve na prostem. |
6. Stolp: razgledni
stolp s plezalno steno in elementi muzeja. |
7. Igrala:
telovadba na prostem, otroška igrala. |
8. Odbojka: igrišče
za odbojko. |
9. Kopališče:
kopanje, plaža. |
10. Objekt za
šport: šport in rekreacija, vključno z gostinsko dejavnostjo. |
11. Ribnik. |
(3) Načrtovani
programi v razvojnih območij: |
12. Bungalovi 1:
nastanitev. |
13. Bungalovi 2:
nastanitev. |
14. Širitev 1:
šotorjenje, športi na prostem, deponiranje in odlaganje okolju
neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov. |
15. Širitev 2:
nastanitev. |
(4) Razvojna
območja so rezervirane površine za širitve in dopolnitve dejavnosti iz
ožjega območja OPPN. Vključena so v OPPN zaradi prikaza celovite
ureditve celotnega območja OPPN. Namenjene so poznejšim gradnjam in
posegom, ko jih bo OPN dovoljeval. Umeščanje načrtovanih objektov bo
mogoče po ustrezni spremembi OPN. Do spremembe OPN so na teh površinah
dovoljeni samo posegi, ki so skladni z veljavnim OPN: kmetijske in
gozdarske dejavnosti. |
(5) V ožjem območju
so že urejene površine: |
– maneža s klubsko
stavbo, |
– privezi za konje, |
– del asfaltirane
površine vhodnega dela, |
– otroško igrišče, |
– igrišče za
odbojko, |
– sprehajalne poti, |
– travnate tribune. |
(6) V širšem
območju so urejene površine: |
– asfaltirane
površine vhodnega dela, |
– del klubske
stavbe, |
– kopališče ob
Sori, |
– dovoz do struge
Sore, |
– travniki. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
III.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
6. člen |
|
(vplivno območje) |
|
(1) V času gradnje
vplivno območje OPPN zajema zemljišča znotraj območja OPPN ter zemljišča
zunaj območja potrebna za gradnjo infrastrukture. |
(2) Po izgradnji
prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN. |
(3) Prostorske
ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja. |
|
7. člen |
|
(povezave s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje se
prometno povezuje preko odcepa od regionalne ceste II. reda,
Logatec–Žiri (odsek 1374). |
(2) Območje se s
komunalno infrastrukturo priključuje na obstoječe javno omrežje. |
|
III.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
8. člen |
|
(vrste gradenj in sprememb namembnosti) |
|
(1) V območju OPPN
dovoljene: |
– graditve
objektov, |
– rekonstrukcije
objektov, |
– spremembe
namembnosti, |
– odstranitve
objektov. |
(2) Dovoljena je
gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne infrastrukture: |
– za potrebe
dovoza, |
– za oskrbo s pitno
in požarno vodo, |
– za odvajanje in
čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode, |
– za distribucijo
zemeljskega in naftnega plina, |
– za daljinsko
ogrevanje, |
– za javno
razsvetljavo in semaforizacijo, |
– za distribucijo
električne energije napetostnega nivoja do vključno 20kV, |
– za distribucijsko
elektronsko komunikacijsko omrežje, |
– za zbiralnice
ločenih frakcij odpadkov. |
(3) Dovoljena je
tudi: |
– gradnja podzemnih
etaž s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer
in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke
razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost
sosednjih objektov; |
– gradnja cest,
cestnih objektov, dovoznih cest do objektov, pločnikov, kolesarskih stez
in poti, pohodniških, sprehajalnih in tematskih poti; |
– postavitev
usmerjevalnih tabel; |
– ureditev dostopov
za funkcionalno ovirane; |
– vodnogospodarska
ureditev; |
– gradnja brvi in
mostov; |
– gradnja objektov
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z
zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske
stopnice izven objektov; |
– namestitev naprav
in posegi za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (za meritve in
zbiranje podatkov); |
– gradnja, ki
odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost
objektov in ljudi; |
– deponiranje in
odlaganje okolju neškodljivih rušitvenih in izkopnih materialov. |
(4) Dovoljena je
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so: |
– majhna stavba, |
– majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave, |
– pomožni objekt v
javni rabi, |
– ograja, |
– podporni zid, |
– mala komunalna
čistilna naprava, |
– rezervoar, |
– vodnjak, vodomet, |
– priključek na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljniskega ogrevanja, |
– samostojno
parkirišče, |
– kolesarska pot,
pešpot, gozdna pot in podobne, |
– pomol, |
– športno igrišče
na prostem, |
– vodno zajetje in
objekti za akumulacijo vode in namakanje, |
– objekt za rejo
živali, |
– pomožni
kmetijsko-gozdarski objekt, |
– pomožni komunalni
objekt, |
– pomožni objekti
namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(5) V skladu s
predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je so ob upoštevanju
četrtega odstavka 5. člena tega odloka v območju OPPN dovoljena gradnja: |
– 12112 Gostilne,
restavracije in točilnice, |
– 1212 Druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – samo sanitarne stavbe v
počitniških kampih, |
– 12650 Stavbe za
šport – samo pomožne stavbe na športnih igriščih, |
– 21520 Jezovi,
vodne pregrade ter drugi vodni objekti, |
– 241 Objekti za
šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas ter |
– 242 Drugi
gradbeni inženirski objekti. |
|
9. člen |
|
(dejavnosti) |
|
Območje je
namenjeno rekreaciji in športom na prostem ter spremljajočim objektom za
dopolnilne dejavnosti ob teh objektih, ureditvi sprehajalnih in drugih
rekreativnih poti ter zunanjim ureditvam. |
|
10. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
(1) Parcelacija se
izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je določen v kartografskem delu
OPPN. |
(2) Nove parcelne
meje potekajo smiselno skladno s podrobnejšo parcelacijo iz načrta
parcelacije. Smiselno skladno pomeni, da je dopusten vzporeden premik
parcelne meje tako, da se ohranja koncept delitve na zazidalne enote. |
|
III.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
11. člen |
|
(zasnova gradenj) |
|
(1) Gradnja stavb
je dopustna samo znotraj gradbene meje. Gradbene meje so prikazane v
ureditveni situaciji. Gradbene meje ne pogojujejo gradnje objektov, ki
niso stavbe. |
(2) Gradnja
podzemnih objektov ni omejena z gradbenimi mejami in predpisanimi
gabariti. |
(3) Tlorisne
zasnove stavb so lahko poljubne vendar omejene znotraj gradbenih meja. |
(4) Stavbe se
umestijo tako, da so čim bolj prilagojene obstoječim nivojem terena. |
(5) Število kletnih
etaž ni omejeno. |
|
12. člen |
|
(zasnova krajinske ureditve) |
|
(1) Potrebno je
izdelati načrt krajinske ureditve, ki prikaže celostno ureditev oziroma
povezave grajenih in naravnih prvin z opisom izvedbe in uporabe
materialov. V načrtu se določijo trase in obdelave poti, osvetlitve,
zasaditve ... |
(2) V največji
možni meri se uporabijo naravni materiali (kamen, les). |
(3) Površine za
motorni promet in intervencijske poti se izvedejo v neprašni izvedbi. |
(4) Bungalovi s
prenočišči se izvedejo s sodobnim oblikovanjem. Pri umeščanju bungalovov
v gozd je potrebno ohranjati večja drevesa in relief, ki se lahko le
minimalno spremeni. |
(5) Obvodni prostor
je potrebno urediti ob istočasnem upoštevanju tehničnih in oblikovalskih
rešitev. Pri obrežni vegetaciji je potrebno ohranjati značilnosti in
vrednote kulturne krajine Poljanska Sora. |
(6) Od drevesnih
vrst so dovoljene samo avtohtone vrste in sadno drevje. |
(7) Območji Travnik
in Širitev 1 se zatravi, drevesa in grmičevje je dovoljeno le na obodu. |
|
13. člen |
|
(oblikovanje) |
|
(1) Strehe stavb so
lahko dvokapnice ali ravne. Dvokapne strehe morajo imeti naklon navzven.
Ravne strehe morajo biti ozelenjene. |
(2) Dovoljene barve
fasad stavb: barve po RGB barvni lestvici v sestavi iz rdeče v razponu
od 200 do 255, zelene v razponu od 200 do 255 in modre v razponu od 100
do 255 pri čemer v barvni sestavi odtenek modre ne sme presegati
vrednosti rdeče ali zelene komponente. Ta določba ne velja v primeru
izvedbe fasade v lesu ali kamnu, kjer je dovoljena naravna barva
materiala oziroma rjavo toniranje v primeru lesa. |
(3) RGB barvna
lestvica je lestvica osnovnih barv rdeče, zelene in modre komponente,
definirana v digitalni obliki, vsake v 256 odtenkih. |
(4) Barve fasade se
določijo v projektu za gradbeno dovoljenje (npr. navedba oznake barve in
proizvajalca). |
(5) Prezračevalne
in klima naprave so lahko nameščene samo znotraj objekta oziroma za
leseno kuliso. |
(6) Oblikovanje
stavb po območjih: |
– Vhod: obstoječa
stavba se ohrani, dovoljena je nadomestna novogradnja objekta znotraj
gradbenih meja, višine največ 7,0 m; |
– Stolp: v območju
se zgradi razgledni stolp s plezalno steno in elementi muzeja; višina
objekta največ 20,0 m merjeno od najnižjega stika z okoliškim terenom; |
– Kopališče:
Kopališki objekt bo pod teren umeščena pritlična stavba (razen vzhodne
strani). V objektu se uredi sanitarije, slačilnice, točilnico, streha
ozelenjena; |
– Objekt za šport:
objekt za šport in rekreacijo, vključno z gostinsko dejavnostjo;
največja višina objekta 8,0 m; |
– Bungalovi 1:
enostavni montažni bungalovi umeščeni med obstoječa drevesa na
obstoječem reliefu; dopustna je minimalna prilagoditev terena in
vegetacije; brez infrastrukturnih priključkov, dostopni samo po stezah; |
– Bungalovi 2:
pritlične stavbe z izkoriščeno mansardo; lesena konstrukcija in zunanja
obdelava; tlorisni gabarit največ 8,0 x 5,0 m; vsi bungalovi oblikovani
po enotnem konceptu – samo manjša odstopanja, da se prepreči
uniformiranost; |
– Širitev 2:
možnost širitve območja Bungalovi 1. |
|
14. člen |
|
(statična zasnova) |
|
Investitor mora
poskrbeti, da se v skladu s predpisi opravijo predhodne geološke
raziskave o geomehanskih lastnostih tal in v skladu z rezultati teh
raziskav izvesti vse potrebne ukrepe za varno gradnjo. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
15. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Pred začetkom
gradnje je potrebno trasirati, zakoličiti in zaščititi obstoječo
gospodarsko javno infrastrukturo in omogočiti nadzor upravljavca
infrastrukture. |
(2) Gospodarska
javna infrastruktura se gradi na javnih zemljiščih. Ta določba ni
obvezna za infrastrukturo v neposredni bližini zasebnega priključka in v
primeru odvodnje odpadnih voda, ko zaradi reliefnih danosti ni mogoča
izvedba gravitacijskega voda v javnem zemljišču. |
(3) Stik med
gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti
na mestu, ki je neovirano dostopen upravljavcu infrastrukture. |
(4) Gospodarska
javna infrastruktura vključno z zasebnimi priključnimi vodi izven stavb
je podzemna. Elektroenergetski vodi in omrežje elektronskih komunikacij
se izvede cevni kanalizaciji. |
(5) Gospodarska
javna infrastruktura in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v
skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljavca. |
(6) Križanja
gospodarske javne infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih
in vertikalnih odmikih. |
(7) Novi
infrastrukturni vodi se geodetsko posnamejo. Digitalni posnetek
infrastrukture se dostavi upravljavcu infrastrukturnega voda. |
|
IV.1 Pogoji za prometno urejanje |
|
16. člen |
|
(motorni promet) |
|
(1) Dovoz v območje
je preko odcepa od regionalne ceste II. reda, Logatec–Žiri (odsek 1374). |
(2) Motorni promet
v območju se ureja z notranjim redom. Odprti režim se zaključi v vhodnem
delu (Vhod) in z dovozom do Maneže. Od tu naprej je dovoz reguliran z
zaporami. Zapore dopuščajo intervencijski dovoz. Motorni promet po
ostalih poteh je dovoljen samo za potrebe intervencije, vzdrževanja in
gradnje. |
(3) V območju se
dovoli motorni promet samo z osebnimi in kombiniranimi vozili ter
motorji. Tovorna vozila so dovoljena samo za intervencijo in dostavo. |
(4) Najvišja
dovoljena hitrost v območju OPPN je 30 km/h. |
(5) V načrtu
ureditve prometnih površin je potrebno določiti ustrezne tehnične
rešitve za preprečevanje višjih hitrosti. |
|
17. člen |
|
(parkiranje) |
|
(1) Parkirišča za
osebna vozila se uredijo v območju Vhoda in Kampa. |
(2) V Kampu so tudi
parkirna mesta za avtodome (dolžine vozila največ 9,0 m). Predvidena so
štiri mesta, dopustna je ureditev dodatnih parkirnih mest za avtodome,
in sicer v smeri od prikazanih v ureditveni situaciji proti Vhodu. |
(3) Na parkirišču v
Vhodu se dve parkirni mesti rezervira za invalidne osebe. |
(4) Skupno število
načrtovanih parkirnih mest za osebna vozila je 65. V primeru pogostega
pomanjkanja parkirnih mest se dodatne parkirne površine lahko uredijo v
območju Vhoda – obstoječi travnik, Kampa – ob cesti ali ob stavbi v
območju Objekta za šport. |
(5) Parkirno mesto
mora biti najmanj velikosti 2,5 x 5,0 m. |
|
18. člen |
|
(površine za pešce) |
|
(1) Vsi programi v
območju so dostopni po pešpoteh. |
(2) Na vseh
prometnih površinah ima pešec prednost. |
(3) Pešpoti se
izvedejo v pesku, dopustno je tlakovanje v lesu, kamnu ali betonskimi
tlakovci. |
(4) Vodne površine
so dostopne preko brvi in pomolov (v leseni izvedbi). |
(5) Krožna pešpot
okrog ribnika je kombinacija peščene poti in lesene brvi, ki preči
močvirnati del. |
(6) Povezava do
Bungalovov 1 je predvidena kot širša pešpot, ki omogoča izjemoma dovoz
za potrebe gradnje in vzdrževanja. |
(7) Vse pešpoti so
na stiku s površinami za motorni promet zaključene z zaporami, ki
omejujejo motorni promet. |
(8) Vse površine,
ki so namenjene pešcem, morajo biti brez višinskih ovir in morajo
zagotavljati varno uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam. Ta pogoj
ne velja za dostope do bungalovov, kjer teren tega ne omogoča. |
|
19. člen |
|
(kolesarske poti) |
|
Vse pešpoti in
dovozne površine so namenjene tudi kolesarjem. Pešci imajo prednost pred
kolesarji. Prometni režim se označi s primernimi oznakami. Omejitev
hitrosti za kolesarje je 10 km/h. |
|
IV.2 Pogoji za komunalno urejanje |
|
20. člen |
|
(vodovod in hidrantno omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se
opremi z notranjim vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz obstoječega
vodovodnega priključka v območju. Omrežje mora biti izvedeno v krožni
zanki. |
(2) Ob vhodu v
območje OPPN je obstoječi hidrant. Za potrebe zagotavljanja požarne
varnosti se po potrebi izvede omrežje zunanjih hidrantov. Požarna voda
se bo zagotovila iz javnega vodovodnega omrežja. Hidrantno omrežje se bo
izvedlo v zankasti zasnovi. |
|
21. člen |
|
(kanalizacija) |
|
(1) Odpadne
komunalne vode se vodijo preko ločenega kanalizacijskega omrežja v novo
predvideno malo biološko čistilno napravo v območju Vhoda. Ustrezno
prečiščene vode in čistilne naprave se odvaja v reko Soro. Pri izbiri
tipa čistilne naprave je potrebno upoštevati sezonsko naravo dejavnosti
v območju OPPN. |
(2) S kanalizacijo
padavinskih voda se prestreza in odvaja zeledne in padavinske vode ter
se jih vodi v bližnja vodotoka. Iztočni objekt v vodotok mora biti
ustrezno projektno obdelan, ne sme segati v pretočni profil vodotoka,
mora biti oblikovan v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo
povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine.
Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v
območju iztoka. |
(3) Zaledne vode se
prestreza z drenažnim sistemom vzdolž dovozne ceste na stiku z brežino;
južni del te kanalizacije se odvaja v ribnik. Če je zaradi zahtev
gojenja rib in vzdrževanja ribnika ta dotok vode problematičen, se lahko
te vode odvaja preko priključitve na odvodni sistem ostalih površin
območja OPPN. |
(4) Padavinske vode
se prestreza z drenažnim sistemom, ki preprečuje zastajanje vode na
travnatih površinah Kampa in Travnika. Z obodnim drenažnim sistemom se
uredi odvajanje padavinskih vod Maneže, Otroškega igrišča in Odbojke.
Vse te vode se gravitacijsko vodi do izliva v potok oziroma reko Soro. |
(5) Padavinske vode
iz območja je potrebno odvajati oziroma ponikati tako, da ne prehajajo
po površini na sosednja zemljišča. |
(6) Zasnova
ponikalnic mora temeljiti na podatkih o hidrogeološki sestavi tal. |
|
22. člen |
|
(komunalni odpadki) |
|
Komunalni odpadki
se ločeno zbirajo ne ekološkem otoku, ki se uredi v območju Vhoda. V ta
ekološki otok se preseli obstoječe zabojnike, ki se nahajajo ob odcepu
pri regionalni cesti. |
|
IV.3 Pogoji za energetsko in telekomunikacijsko urejanje |
|
23. člen |
|
(elektroenergetika) |
|
(1) V območju OPPN
se uredi elektroenergetsko omrežje z napajanjem iz obstoječega
priključka v območju OPPN. Izvede se notranje podzemno nizkonapetostno
elektroenergetsko kabelsko omrežje. Elektroomarica se locira v sklopu
objekta sanitarij za kamp. |
(2) Pred vsakim
posegom v prostor v območju varovalnega pasu obstoječe javne
elektroenergetske infrastrukture je potrebno zakoličiti obstoječe vode.
Pri posegih je potrebno zagotoviti odmike in ustrezno mehansko zaščito
vodov in naprav, kjer je to potrebno. |
(3) Za zagotovitev
potreb po električni energiji, ki presegajo razpoložljivo priključno moč
v območju OPPN, se zgradi nova transformatorska postaja z ustreznim
dovodnim kablovodom. Transformatorska postaja se locira ob objekt s
sanitarijami v območju Kampa. |
|
24. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Območje je
delno opremljeno z zunanjo razsvetljavo. Dodatna razsvetljava se omeji
na minimalno potrebno osvetlitev. Prepovedano je osvetljevanje nočnega
neba s svetlobnimi reflektorji usmerjeni v nebo oziroma usmerjenimi
tako, da del svetlobnega snopa osvetljuje nebo. Dovoljena je vgradnja
izključno takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe
usmerjen izključno na talno površino oziroma površino objektov, tako da
svetloba iz vgrajene svetilke neposredno ne osvetljuje neba. To določilo
ne velja za svetilke z LED diodami, ki se napajajo s fotovoltaičnimi
celicami vgrajenimi v svetilko, moči do 1 W na svetilko. |
(2) Pri
osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za
zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(3) Za javno
razsvetljavo se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo ultravijolične
svetlobe. |
(4) Javna
razsvetljava se načrtuje tako, da je mogoče določeno število svetil, ki
niso vedno potrebna, ločeno izklopiti. V nočnem času ostane prižgano
minimalno število luči kolikor še dopuščajo varnostni razlogi. |
(5) Nova javna
razsvetljava se zagotovi predvsem z namestitvijo svetil na stavbe. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
25. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
(1) Pretežni del
območja OPPN se nahaja v območju kulturne dediščine Gorenja vas –
Kulturna krajina Poljanske Sore (EŠD18167). Vse gradnje in ostali posegi
morajo upoštevati kulturnovarstvene pogoje. |
(2) Pri posegih v
registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote,
kot so: |
– krajinska zgradba
in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), |
– sonaravno
gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč), –
tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
– odnos med
krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma
naselbinsko dediščino ter |
– zemeljske plasti
z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(3) Pri posegih v
prostor je potrebno upoštevati tudi varstvene režime, ki veljajo za
arheološke ostaline. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do raščenih
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča naj o dinamiki
gradbenih del pisno obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
(4) Ob vseh posegih
v raščene zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo
zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti
pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
26. člen |
|
(okolje) |
|
V postopku priprave
in sprejemanja OPPN, celovite presoje vplivov na okolje, ni potrebno
izvesti (Odločba Ministrstva RS za okolje in prostor, št.
35409-259/2016/10, datum 20. 10. 2016). |
|
27. člen |
|
(narava) |
|
(1) Vzhodni rob
območja OPPN sega v območje naravne vrednote lokalnega pomena: Poljanska
Sora (Ident. št: 236). Vse gradnje in ostali posegi morajo upoštevati
naravovarstvene pogoje. |
(2) Za nove
zasaditve se uporabi avtohtone rastline. Odstopanja od tega so dopustna
pri zelnatih rastlinah in nižjih okrasnih grmovnicah. |
|
28. člen |
|
(voda) |
|
(1) Posegi v
prostor ne smejo poslabševati stanja voda, morajo omogočati varstvo pred
škodljivim delovanjem voda, morajo ohranjati naravne procese, naravno
ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov. |
(2) Posegi se
morajo izvajati tako, da se z gradnjo stavb ne posega v vodonosne plasti
oziroma, da se ne zmanjša prostornina vodonosnika ali preseka toka
podzemne vode. |
(3) Območje OPPN
vključuje del reke Sore na vzhodni strani in meji na potok na južni
strani. Reka Sora je vodotok 1. reda, zato sega njeno priobalno
zemljišče 15 m od vodnega zemljišča (vrha brega). Potok ima 5 m široko
priobalno zemljišče. |
(4) V priobalnem
zemljišču je dovoljena izvedba načrtovanih ureditev (površine igrišč,
maneže ...) samo v travnati izvedbi tako, da se ne poslabšuje stanja
voda. |
(5) V območju OPPN
ni vodovarstvenih območij. |
(6) V območju OPPN
ni evidentiranih kopalnih voda. V območju Kopališče ni predvideno kot
območje, kjer se lahko kopa veliko število ljudi. |
(7) Odtok iz
utrjenih povoznih in parkirnih površin je potrebno ustrezno urediti,
tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v
podtalje in vode. Priporočena je ureditev odtoka s povoznih površin
preko ustreznega lovilca olj, katerega velikost, vgradnja, obratovanje
in vzdrževanje je skladno s standardom SIST EN 858-2. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
Upoštevati je
potrebno normative glede dopustnih emisij iz objektov in dejavnosti v
območju OPPN. |
|
30. člen |
|
(hrup) |
|
(1) V EUP ZI94
velja III. stopnja varstva pred hrupom. Na preostalih površinah velja
IV. stopnja (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni
list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10). |
(2) Mejne vrednosti
kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom znašajo Lnoč – 50 dBA
oziroma Ldvn – 60 dBA. |
(3) Obremenjevanje
okolja s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradbenih
delih se zagotavlja da: |
– so vsi gradbeni
stroji in delovne naprave tehnično brezhibni ter ustrezajo standardom
kakovosti glede emisij hrupa; |
– se dela in prevoz
opravljajo le podnevi, zvečer in ponoči ter ob nedeljah in praznikih pa
samo izjemoma oziroma pri neodložljivih opravilih. |
|
31. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Posegi v tla se
izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne
prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in
površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le
materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za
okolje. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje
materialov, ki vsebujejo škodljive snovi. |
(2) V času gradnje
mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor
pravico poseganja. |
(3) V času izvedbe
se določi območje gibanja motornih vozil in strojev in prepove
manipulacijo na ostalih površinah. |
(4) V času gradnje
so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod, zagotoviti takojšnje ukrepanje
za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča
goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred
možnostjo izliva v tla in vodotok. |
(5) Po končani
gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene
provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo
prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko in krajinsko
ustrezno urediti. |
|
32. člen |
|
(gozd) |
|
(1) Pred izvedbo
načrtovanih del se na območju, kjer bodo rekreativne in dostopne poti
ter načrtovani objekti, poseka vse nevitalno, poškodovano, nagnjeno ali
drugo potencialno ogrožajoče gozdno drevje. |
(2) V primeru
potrebe po krčitvi gozdnega drevja je treba pridobiti s strani Zavoda za
gozdove ugotovitveno odločbo, v kateri se določi količino in strukturo
dreves za posek. |
(3) Gospodarjenje z
gozdom na sosednjih zemljiščih mora ostati neovirano; do njih je
potrebno dopustiti dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo:
ohraniti je potrebno stare vlake in gozdne ceste. |
(4) Čas dela naj se
prilagodi tako, da ne bo motilo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri
paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija.
Vsa hrupna dela se opravijo od julija do decembra. |
(5) Z gradnjo
prizadete gozdne površine je po posegu potrebno sanirati v smislu
ekološke in funkcionalne skladnosti. Potrebna je sanacija novonastalega
gozdnega roba, razgaljenih tal, novonastalih brežin, vkopov, nasipov
ipd. z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi drevesnimi in grmovnimi
vrstami. |
|
33. člen |
|
(svetlobno onesnaževanje) |
|
Za osvetljevanje
zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo
osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice.
Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične
svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči
ostane prižgano minimalno število luči. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
34. člen |
|
(požarna varnost) |
|
Za potrebe
zagotavljanja požarnega varstva se izvede ustrezno hidrantno omrežje z
zagotovljenimi količinami potrebne požarne vode, ustrezne odmike od meje
parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve, intervencijske
poti, neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za
intervencijska vozila. |
|
35. člen |
|
(erozija) |
|
Celotno območje
OPPN se nahaja v erozijskem območju, kjer veljajo običajni zaščitni
ukrepi. |
|
36. člen |
|
(poplave) |
|
(1) Južni del
območja se nahaja v poplavnem območju. Upoštevati je treba 61. člen
odloka o OPN Občine Žiri ter pogoje, omejitve in predvidene omilitvene
ukrepe iz strokovnih podlag z naslovom »Hidrološko hidravlična analiza
za OPPN Pustotnik«, ki jo je izdelal: IZVO-R d.o.o., Ljubljana, št.
študije J31/17, oktober 2017. |
(2) Kote pritličja
za vse načrtovane stavbe morajo biti najmanj 50 cm nad izračunano koto
poplave Q100 merodajne za območje načrtovane stavbe. Pri načrtovanju
vseh delov stavb pod to koto je potrebno upoštevati koto gladine na tej
koti. |
(3) Varovalni
omilitveni ukrepi: |
– Vhod: kota
pritličja stavbe min. 483.00, pri načrtovanju poti upoštevati hitrost
vodnega toka 1,2 m/s; |
– Maneža: pri
načrtovanju poti upoštevati hitrost vodnega toka 2,0 m/s; |
– Kopališče:
upoštevati hitrost vodnega toka 3,0 m/s in erozijske poškodbe v primeru
katastrofalnih visokih vod; |
– Ribnik: spodnji
del nasipa (na stiku z raščenim terenom) se zaščiti pred erozijo
(vtisnjen lomljenec, kamnita zložba ali druga zaščita pred erozijo); |
– Širitev 1:
območje je poplavno močno ogroženo in je primerno le za na poplavo
neobčutljive vsebine (zunanje ureditve ipd.); nasipavanje celotnega
območja ni dopustno; dopustna je izravnava terena z izvedbo padca proti
strugi Sore in Pustotnika (območje tik ob levem bregu Pustotnika se ne
sme nadvišati); |
– Pot ob levem
bregu Sore: pri načrtovanju poti se upošteva hitrost vodnega toka 2,0
m/s in pot ustrezno erozijsko zaščititi; protierozijsko se zaščiti tudi
spodnjih 50 cm nožice nasipa nekdanje deponije tik ob poti (kamnita
obloga, vtisnjeni lomljenec ali podobno). |
(4) Teren naj se na
celotnem območju urejanja oblikuje tako, da se v čim večji meri ohranijo
obstoječi padci terena proti severu in vzhodu. |
(5) Na vseh
območjih, ki se nahajajo znotraj dosega poplavnih vod, je potrebno pri
načrtovanju upoštevati nevarnost erozije vodnega toka. |
(6) V projektni
dokumentaciji morajo biti na primernem nivoju obdelani, predvideni in
prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na
stanje voda in vodni režim, na poplavno varnost območja in okolje
nasploh. |
(7) Na poplavnih
območjih, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju
posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve
za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih
zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe
stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje
novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje
obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih
prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje
poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe
posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
(8) Na poplavnem
območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki
jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(9) Protipoplavni
omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno
podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova
celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora
prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(10) V poplavnem
območju se načrtuje ribnik. Za zagotovitev ustreznih pogojev za habitat
ribnika je potrebno koto ribnika dvigniti nad koto pogostih poplav. V ta
namen je na južnem in vzhodnem robu predviden nasip do kote 438.50 m
nvm. |
|
(druge nesreče) |
|
(1) V območju OPPN
ni ogroženih območij glede plazovitosti in plazljivosti. |
(2) Glede na
dopustne dejavnosti v območju ni verjetna možnost razlitja nevarnih
snovi. |
(3) Za zaščito pred
požarom je treba zagotoviti: |
– pogoje za varen
umik ljudi in premoženja, |
– odmike med
objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, |
– prometne in
delovne površine za intervencijska vozila, |
– vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(4) Konstrukcijska
zasnova objektov mora biti izvedena protipotresno varno za projektni
pospešek tal 0.200 g (povratna doba 475 let). |
(5) Zasnova
objektov mora upoštevati geološko geomehanske raziskave terena, ki jih
je potrebno opraviti pred izdelavo konstrukcijske zasnove objektov. |
(6) Do vsakega dela
območja OPPN se omogoči dovoz za intervencijo in dostavo, ki mora biti
brez višinskih ovir. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
37. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Pred začetkom
gradenj v območju OPPN je potrebno: |
– izvesti
parcelacijo, |
– izdelati načrt
gospodarske javne infrastrukture in priključkov na obstoječe omrežje. |
(2) Gospodarska
javna infrastruktura se lahko načrtuje in izvede v celotnem obsegu
naenkrat oziroma fazno glede na trenuten obseg načrtovane pozidave. |
(3) V primeru fazne
izvedbe gospodarske javne infrastrukture mora biti delna izvedba
usklajena z zasnovo omrežja celotnega območja in dimenzionirana glede na
potrebe celotnega območja. |
(4) Dopustna je
gradnja posameznih objektov sočasno z gradnjo javnega infrastrukturnega
omrežja. |
(5) Pogoj za
uporabo zgrajenega objekta je izvedena gospodarska javna infrastruktura
za predmetni objekt ter urejene zunanje površine. |
(6) V primeru fazne
gradnje, morajo posamezne faze biti funkcionalno zaključene celote,
faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na
vodni režim ali stanje voda. |
|
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
38. člen |
|
(odstopanja) |
|
(1) Dovoljena
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev so
določena pri posameznih vsebinah v tem odloku. |
(2) Dopustne so
spremembe tras posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture ter
priključkov zaradi zagotavljanja ustreznejše oskrbe in racionalnejše
izrabe prostora pod pogojem, da z načrtovanimi spremembami soglašajo
upravljavci posameznih omrežij. |
(3) Potek pešpoti
in vhodov v objekte prikazanih v kartografskem delu je informativen.
Dejanski potek se prilagodi terenu in arhitekturni zasnovi ob
zagotavljanju vseh prikazanih peš povezav. |
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
|
39. člen |
|
(po veljavnosti) |
|
(1) OPPN lahko
preneha veljati, ko so izvedeni vsi predvideni posegi in pridobljena
uporabna dovoljenja za vse objekte. |
(2) Če se
veljavnost OPPN prekine preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka
tega člena, je za izvajanje posegov v območju OPPN potrebno sprejeti
ustrezni nadomestni prostorski dokument. |
(3) Po prenehanju
veljavnosti OPPN se posegi v območju urejajo skladno z občinskim
prostorskim načrtom. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
40. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN s prilogami je
na vpogled na Občini Žiri. |
|
41. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3500-0001/2016-37 |
Žiri, dne 20.
aprila 2018 |
|
Župan
Občine Žiri |
mag. Janez Žakelj l. r. |
|