Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS št. 48/90) in Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS št. 18/84 in 15/89) je Mestni svet Mestne občine Maribor na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95 in 13/98) na 50. seji dne 20. novembra 1998 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje Mestne občine Maribor

1. člen

(uvodne določbe)

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986-2000 Maribor na območju mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik št. 1/86, 16/87 in popravek, št. 19/87, 7/93, 8/93, 5/96 in 6/96) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Maribor na območju mestne občine Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik št. 12/86,20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, 8/93, 5/96 in 6/96) se v dolgoročnem planu nanašanjo na področja: kmetijstvo (plan urejanja kmetijskih zemljišč), poselitev (ureditveno območje naselja Zrkovci, razpršena gradnja, stavbna zemljišča), področje energetike (kogeneracija), področje ravnanja z odplakami (kanalizacija na območju Limbuš - Studenci, kolektor k čistilni napravi) in na področje urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti; v srednjeročnem planu se dopolnitev nanaša na Programsko zasnovo za območja namakanja Dravski dvor, Orehova vas-Hotinja vas, Rogoza-Bohova-Razvanje-Betnava in Race-Gomila (del) in na Programsko zasnovo za območje Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor.

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

 Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Maribor (MUV št. 7/93, z upoštevanjem sprememb v MUV št. 8/94,5/96 in 6/96) se spremeni in dopolni, kot sledi:

(1). V poglavju 3.1. Kmetijska zemljišča se besedilo 2. odstavka spremeni tako, da se glasi:

» Kmetijska zemljišča na 12.689,31 ha 1. območja so trajno namenjena za proizvodnjo hrane. 4.370,60 ha 2. območja kmetijskih zemljišč je prav tako prvenstveno namenjenih kmetijski proizvodnji.«

V tretjem odstavku se črtata prvi in drugi stavek in se nadomestita z besedilom: »Namembnost kmetijskih zemljišč bo mogoče spremeniti le po postopku sprememb in dopolnitev plana.«

(2). V prilogi: Bilanca površin v občini Maribor z deljenim prikazom površin za urbanizacijo, se spremenijo prvi, tretji in četrti stolpec tako, da se glasijo:

(3). 6. odstavek se dopolni:

(4) Doda se nov 9. odstavek, ki se glasi: "Ljubiteljska kmetijska obdelava je možna na 2. območju kmetijskih zemljišč. Za potrebe te dejavnosti je možno postaviti pomožni objekt na podlagi Odloka o pomožnih objektih občanov (MUV št. 3/92,9/94). Dosedanji 9. odstavek postane 10. odstavek.

(5). Dosedanji 10. odstavek se črta in se nadomesti z besedilom novega Il. odstavka: »Urejanje kmetijskih zemljišč je prikazano na kartah kartografske dokumentacije v merilu 1:5000 in sicer na karti c.«

(6). V tč. 3. 8. Poselitev se črtajo peti, sedmi in osmi odstavek. Sedanji šesti odstavek postane peti, za njim se doda besedilo:

»Novi posegi na kmetijska zemljišča, ki niso opredeljeni s tem planom, bodo možni po postopku sprememb in dopolnitev plana.«

Sedanji 9. in 10. odstavek postaneta 6. in 7. odstavek.

(7) V novem 7. odstavku se črtajo tretji, četrti in peti stavek.

(8)V točki 3.8.2. se črtata tretji in peti odstavek. Dosedanji 4. odstavek postane 3. odstavek.

(9). Doda se novo podpoglavje 3.8.3. Stavbna zemljišča, ki se glasi:

»Stavbna zemljišča so zemljiške parcele, na katerih so zgrajeni objekti ali so namenjene za graditev objektov ter so prikazane v kartografski dokumentaciji k temu planu na preglednih katastrskih načrtih (PKN) v merilu 1:5000 kot stavbna zemljišča razpršene gradnje, ureditvena območja naselij in druga območja za poselitev. Znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij (počitniška naselja. območja za turizem in rekreacijo ter druga ureditvena območja) so vsa zemljišča opredeljena kot stavbna zemljišča, razen:

Stavbna zemljišča izven naselij in drugih ureditvenih območij so območja kompleksne graditve infrastrukturnih objektov in naprav in zemljišča razpršene gradnje.

Nezazidana stavbna zemljišča po tem planu so tudi zemljiške parcele:

(10).V poglavju 3.11. Energetsko omrežje se v tč. 3.11.1. na koncu 4. stavka v 1. odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »izgradnja 110 kV kablovoda od objekta kogeneracije Toplotne oskrbe Maribor do RTP Tezno«.

(11).V tč. 3.11.2. Plinovodno omrežje se v 3. odstavku v 7. vrstici za zaklepajem doda besedilo »izgradnja visokotlačnega plinovoda od MRP Maribor do nove MRP Jug II na lokaciji Toplotne oskrbe Maribor«.

(12). V tč. 3.11.3. Daljinsko ogrevanje se črta zadnji odstavek.

(13). V tč. 3.12.2. Ravnanje z odplakami se v 5. odstavku za besedilom »Damiševem naselju,« doda besedilo »Limbušu in Laznici«.

(14). V poglavju 7. Kartografski del dolgoročnega plana občine se:

(IS). V točki G. se črta druga alineja.

3. člen

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

(1)V 3. členu se na koncu doda besedilo, ki se glasi:

» 25. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBMOČJA NAMAKANJA DRAVSKI DVOR, OREHOVA VAS -

   HOTINJA VAS, ROGOZA-BOHOVA RAZVANJE-BETNAVA IN RAČE - GOMILA (DEL)

Programska zasnova obravnava območja izgradnje namakalnih sistemov (območja namakanja) in pogoje za ureditev namakalnih površin. Programska zasnova podrobno opredeljuje predvidene posege in določa:

1. OPREDELITEV OBMOČIJ NAMAKALNIH SISTEMOV IZGRADNJE

1.1. Območja namakalnih sistemov

Območja izgradnje namakalnih sistemov so načrtovana za vsa potencialna območja namakanja. Na podlagi upoštevanja naravnih in ustvarjenih danosti, obsega in vrste varovanja ter tehnoloških možnosti so opredeljeni naslednji namakalni sistemi:

Namakalni sistem

Velikost

Skupaj namakalne površine 580 ha

Posamezna namakalna območja obsegajo dele naslednjih katastrskih občin:

Natančni prikazi meja posameznih namakalnih območij so razvidni iz kart kartografske dokumentacije v merilu 1:5000 - karta C.

1.2. Skupne značilnosti obravnavanih območij namakanja Kmetijska zemljišča na Dravskem polju leže na prodno peščenih naplavinah, zato so obdelovalna tla plitva in imajo majhno sposobnost akumulacije vlage. Pridelava je v sušnem obdobju močno zmanjšana. Intenziviranje pridelave zahteva zato ustrezne ukrepe, med katerimi je namakanje površin eden najpomembnejših. Potrebe po namakanju in možnosti zagotavljanja potrebnih količin vode za namakanje. ki jih nudi reka Drava oz. energetski kanal HE Zlatoličje, so razlog, da so bile obravnavane površine uvrščene v 1. fazo realizacije nacionalnega programa namakanja R Slovenije.

Poleg ukrepa namakanja se bodo na namakalnih površinah izvajali tudi drugi ukrepi in sicer gnojenje s hlevskim gnojem, zaoravanje organske mase ter ustrezno varstvo rastlin. Namaknje se bo izvajalo v času od aprila do oktobra vsakih šest do osem dni.

1.3. Podrobnejši opisi namakalnih območj

1.3.1. Dravski dvor

Namakalno območje Dravski dvor leži ob desnem bregu kanala HE Zlatoličje in med cesto Dobrovce- Dravski dvor. Velikost območja je 60 ha. Zadostna količina potrebne vode je 36 l/sek za namakanje štiri do pet letnega kolobarja poljščin.

1.3.2. Orehova vas - Hotinja vas

Namakalno območje Orehova vas - Hotinja vas leži med letališčem in Orehovo oz. Hotinjo vasjo. Namakalne površine merijo cca 150 ha. Zadostna količina potrebne vode je 90 l/sek za namakanje štiri ali petletnega kolobarja poljščin.

Na severnem delu namakalnega območja je ohranjena stara struga Polanskega potoka. ki po preusmeritvi potoka v novo strugo in nato v Hočki odvodnik nima več živih vod. V južnem delu območja leži Hotinjska gramoznica, ki jo napaja odvodnik K-7.

Gramoznica je sedaj namenjena ponikavanju površinskih vod, uporablja pa se kot ribnik za športni ribolov. Območja površinskih vod so izvzeta iz območja namakanja.

1.3.3. Rogoza-Bohova-Razvanje-Betnava

Namakalno območje obsega kmetijske površine južno od Maribora, na območju severozahodno od Rogoze, južno ter zahodno od Bohove in zahodno od Hitre ceste med Razvanjem in Sp. Radvanjem. Obstoječi in načrtovani infrastrukturni objekti delijo celotno namakalno območje na več manjših, zaključenih celot in sicer:

Preko zahodnega dela območja poteka trasa bodoče avtoceste Maribor- Pesnica. Po zahodnem delu območja potekajo obstoječi in predvideni površinski vodotoki (Novi Hočki potok, razbremenilnik Razvanjskega potoka, Bohovski potok). Novi Hočki potok bo zaradi dogradnje Hitre ceste prestavljen vzporedno s cesto, njegova funkcija bo ostala nespremenjena, to je razbremenjevanje visokih voda vzhodnih pohorskih potokov v energetski kanal.

Površinske vode so izvzete iz namakalnega sistema. Na nekaj mestih bo prišlo do prečkanja potoka s cevovodom, kar pa bo izvedeno tako, da ne bo predstavljalo trajnega vpliva na vodotok in neposredno okolico.

Čez območji Razvanje in Betnava poteka razdelilni plinovod Maribor - Ruše, ki pogojuje globino vkopa cevovoda na največ 60 cm.

1.3.4. Rače - Gomila

Namakalno območje Rače-Gomila seže v več občin (Mestna občina Maribor, občine Race-Fram in Starše), obravnavani del v Mestni občini Maribor leži vzhodno od naselja Hotinja vas in severovzhodno od naselja Race v velikosti 70 ha. Za celotno namakalno površino (v vseh treh občinah) bo potrebna količina vode cca 180 l/sek. Na območju je karakteristična večja zemljiška parcelacija in tri do petletno kolobarjenje poljščin. Krajinska značilnost zahodnega dela območja so zelo zaznavni ribniki pri Hotinji vasi, ki pa so izvzeti iz namakalnega območja.

2. INFRASTRUKTURNA OPREMLJENOST OBMOČIJ NAMAKALNIH POVRŠIN -NAMAKALNI

    SISTEMI IN VODNI VIRI

2.1. Namakalni sistemi

Namakalne sisteme predstavljajo odvzemni objekti s črpališči ob vodnih virih, tranzitni cevovodi od vodnega vira do namakalne površine in mreža vkopanih cevovodov s hidranti, na katere se priključi namakalna oprema.

Odvzemni objekti bodo ob dovodnem kanalu HE Zlatoličje kot energetski vir izkoriščali električno energijo, zato so ob vseh črpališčih predvidene tudi trafo postaje.

Predvidena je izgradnja dveh črpališč. S črpališčem ob namakalni površini Dravski dvor (V kotah) bo odjem vode za namakanje namakalnih kompleksov Dravski dvor, Orehova vas - Hotinja vas in Race - Gomila. Na odvzemnem objektu bo locirano črpališče, ki bo zagotavljalo delovni pritisk za sistem Dravski

dvor in nizkotlačno črpališče za tranzit po nizkotlačnem cevovodu do ostalih 3 km oddaljenih namakalnih površin.

Namakalni sistem Rogoza-Bohova-Razvanje-Betnava se bo oskrboval preko posebnega črpališča na lokaciji pred Miklavžem, 2,6 km oddaljenega od namakalnih površin. Razvod vode od črpališča do hidrantov bo po podzemnih cevovodih. Namakanje se izvaja na poljskih površinah z bobenskimi namakalniki, na površinah vrtnin pa s kapljičnim sistemom oz. z mikro razpršilci.

Začetek, količina in konec namakanja bo opredeljen na osnovi agrometeorološke prognoze, tehnologija in nadzor bo določen v pravilniku o namakanju, ki se mora izdelati v fazi izvedbe namakalnega sistema.

2.2. Vodni viri

Vodni vir za območja namakanja sta reka Drava oz. kanal HE Zlatoličje. Reka Drava je zaradi nivalnega hidrološkega karakterja v pozno pomladanskem in poletnem času zelo vodnata. Pri izgradnji kanala HE Zlatoličje je bilo predvideno, da bo iz kanala zagotovljeno 12 ml/sek vodnih količin za potrebe namakanja Dravskega polja na odseku od Maribora do Ptuja in sicer za prognozirano površino namakanja 7.200 ha.

Prispevno območje povodja reke Drave meri 13.500 km2, kar zagotavlja zadostne količine vode za vse vrste rabe (ekološko sprejemljivi pretok v strugi reke Drave, pretok vode v kanalu za potrebe HE Zlatoličje, rabo vode za potrebe namakanja skupnih namakalnih površin).

Kvaliteta vode je primerna. Kvaliteta vode je stalno kontrolirana na vzorčnih mestih po reki Dravi (Dravograd, Mariborski otok, Duplek, Ptuj, Bori in Ormož). Za obravnavane namakalne sisteme je merodajen rezultat merjenja kvalitete vode na vzorčnem mestu Duplek.

Podzemne vode zaradi premajhne kapacitete v sušnem obdobju kot vir vode niso predvidene. Vsa obstoječa črpališča na območju zalog pitne vode se uporabljajo za vodooskrbo prebivalstva, ki ima prednost pred namakanjem.

3. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Način izgradnje namakalnih sistemov mora ohranjati videz kulturne krajine. Predvsem na območju površinskih voda mora biti območje namakanja oddaljeno 5 - 10 m od obrežja z namenom, da se ohrani obstoječi pas zarasti, ohraniti pa se morajo tudi živice, drevesni sestoji in eventuelni drugi elementi krajine.

Tudi mikrolokacije tras predvidenih cevovodov, ki bodo vkopani, ne smejo kaziti videza kulturne krajine.

4. USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA

4.1. Varovanje zavarovanih naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov

Območja zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine (MUV št. 5/92 in 17/92) so izvzeta iz namakalnih površin. Ti objekti so: znamenje ob poti na letališče, Hotinjski' ribnik - zoološki naravni spomenik ter dve lipi kot dendrološki naravni spomenik na območju namakanja Orehova vas - Hotinja vas.

Na območju namakalnega sistema Rogota-Bohova-Razvanje-Betnava je zavarovano arheološko območje Betnava (teren antičnih stavb in ostalin rimske ceste) ter umetnostno arhitekturni spomenik grad Betnava. Širše območje gradu Betnava (park, kmetijske površine, gozd) je opredeljeno kot vplivno območje gradu in hkrati kot spomenik oblikovane narave. V neposredni bližini namakalne površine je zgodovinsko območje - Spominski park Ledina. Jugovzhodno od vasi Bohova se nahaja na poljskem križpotju baročno znamenje. V fazi izgradnje je potrebno zagotoviti arheološki nadzor na površinah, kjer je to potrebno.

Na območju ostalih namakalnih površin ni območij ali objektov zavarovane naravne in kulturne dediščine.

4.2. Varovanje podtalnice na Dravskem polju

Vsa obravnavana območja namakanja leže v varstvenih pasovih za zavarovanje podtalnice na Dravskem polju (MUV št. 17/92, dopolnitev 12196),vendar sta popolnoma izključena 1. in 2. (najožji in ožji) varstveni pas, kjer režim varovanja izključuje take vrste kmetijskih operacij. Območje Dravski dvor je večinoma v 4. (širšem) in delno v 3. (vplivnem) varstvenem pasu in meji na 2. varstveni pas. Globina podtalnice je na 12-13 m.

Območje Orehova vas - Hotinja vas ter večji del območja sistema Rogoza-Bohova-Razvanje-Betnava so v širšem varstvenem pasu, globina podtalnice je na 6-7 m, območje Rogoza je tudi v vplivnem varstvenem pasu, globina podtalnice je na 13-15 m.

Pri načrtovanju in izvajanju namakanja je potrebno upoštevati določila varstvenih režimov za zavarovanje, ki v širšem varstvenem pasu predpisujejo sanitarno zavarovanje (zavarovanje talne vode pred onesnaženjem) in v vplivnem pasu blago zavarovanje z namenom zavarovanja površinske vode, ki pronica v podzemlje.

Za spremljanje vplivov namakanja na podtalnico Dravskega polja mora investitor zagotoviti izdelavo načrta monitoringa vplivov namakanja na podtalnico in njegovo izvajanje. Podatke o analizah mora redno dostavljati pristojnemu organu mestne uprave za varstvo okolja.

Predvideni način uporabe namakalnega sistema omogoča maksimalno varstvo podtalja pred onesnaženjem. Ustrezen količinski in časovni razpored namakanja bo predpisan z Navodilom za namakanje in bo eliminiral eventuelni negativni vpliv hranil in toksičnih snovi za zaščito rastlin. V okviru izvedbe namakalnega sistema bodo izdelani še kataster (metodologija), Pravilnik o upravljanju in vzdrževanju ter Pravilnik o namakanju vključno z načrtom varstva rastlin in gnojilnim načrtom za dodatno zaščito podtalja in površinskih voda se bo med namakalnimi površinami in površinskimi vodami ohranjal pas zarasti, ki bo preprečeval vplive zaradi morebitnega izpiranja hranil in zaščitnih sredstev.

Sestavni del programske zasnove je kartografski del, ki ga sestavljajo:

ŠT. 26. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBMOČJE UNIVERZITETNEGA KMETIJSKEGA CENTRA

      POHORSKI DVOR

Programska zasnova obravnava območje novega Univerzitetnega kmetijskega centra, ki je del Fakultete za kmetijstvo Maribor in sestoji iz enote Pohorski dvor in enote Meranovo.

V programski zasnovi so podrobneje opredeljene naslednje vsebine:

1. Območje programske zasnove

1.1. Enota Pohorski dvor

Posestvo Pohorski dvor je od središča Maribora oddaljeno cca 7 km v smeri jug. Na južni in vzhodni strani meji na Spodnje in Zgornje Hoče, na severni strani na Pivolo in na zahodni strani na Hočko Pohorje (zajema tudi del gozdov Hočkega Pohorja). Celotno območje meri 303 ha in leži na območju katastrskih

občin Pivola-del, Zg. Hoče-del, Hočko Pohorje-del.

Stavbna zemljišča in natančni prikazi meja so razvidni iz grafičnega dela programske zasnove, karta št.1/1 " Izsek iz Dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Maribor - spremembe in dopolnitve 1997" (pregledni katastrski načrt v merilu 1:5000).

1.2. Enota Meranovo

3. Organizacija dejavnosti v območju in namenska raba prostora

Meranovo je od središča Maribora oddaljeno 9 km v smeri jugozahod in leži v območju Vrhovega dola, zahodno od kraja Pekre oz. Hrastje. Vzhodni del Meranovega (vinogradi in del gozda) spada v mestno občino Maribor, zahodni del (gozdovi, travniki) pa v občino Ruše. Velikost posestva je 112,3 ha. Leži v

naslednjih katastrskih občinah: Zg. Vrhov dol-del (Mestna občina Maribor) Bistrica pri Limbušu-del, Sp. Vrhov dol-del (občina Ruše)

Stavbna zemljišča in natančni prikazi meja so razvidni iz grafičnega dela programske zasnove, karta št. 1/2 " Izsek iz Dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Maribor - spremembe in dopolnitve 1997" (pregledni katastrski načrti v merilu 1:5000).

2. Tehnološki pogoji in omejitve za izvajanje predvidenih dejavnosti

2.1. Enota Pohorski dvor

Območje posestva Pohorski dvor obsega ravninski, pretežno poljedeljski, in nagnjen, predvsem sadjarski del. Tla imajo v ravnini neugodne fizikalne lastnosti težkih tal. Talne razmere bo možno izbojšati z rednim gnojenjem, apnenjem vsakih 4-5 let, kolobarjenjem, medvrstnim rahljanjem zemlje pri večletnih nasadih in z namakanjem. Za določitev najprimernejših agrotehničnih ukrepov bo potrebno izdelati mikropedološke raziskave za manjše parcele.

V območju potekajo v smeri vzhod-zahod meteorni potoki iz Pohorja, ki so v sušnih obdobjih v glavnem suhi. Eden od potokov v osrednjem delu posestva je uporabljen kot vodni vir za oba ribnika. Ob svojem toku ustvarjajo mokrišča, posebno potok na severni strani posestva. Oba obstoječa ribnika sta močno

zamuljena, zato bo potrebno etapno čiščenje ribnikov, rekonstrukcija nasipov in prenova prelivnih objektov.

2.2. Enota Meranovo

Meranovo leži na severnem obrobju reliefno močno razgibanega Pohorja. Vinogradniške površine so precej strme, travniki in njive so položnejši. Zemljišča vinogradov imajo nizko vsebnost humusa in kislo reakcijo. V tleh je pomanjkanje glavnih hranil (posebej kalija in fosforja), zato je potrebno zemljišča ustrezno bogatiti oz. z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi spreminjati njihove fizične in kemične lastnosti.

Oba potoka, ki prečkata območje, ustvarjata mokrišča, ki so pomemben biotop. Ob večjih nalivih se ustvarjajo še drugi manjši potoki, ki po dežju hitro usahnejo.

Klimatske razmere so za načrtovane dejavnosti ugodne. Povprečni klimatski pokazatelji v obdobju 1983-1993 kažejo na povprečno januarsko temperaturo -6°C in julijsko 19,9°C, na okoli 1000 mm povprečnih letnih padavin in okoli 1800 sončnih ur letno. Področje je uvrščeno v subpanonski podnebni pas.

3. Organizacija dejavnosti v območju in namenska raba prostora

3.1. Enota Pohorski dvor

Organizacija dejavnosti

Univerzitetni kmetijski center ima raziskovalno in izobraževalno funkcijo, celotno območje je pri razmestitvi dejavnosti namenjeno tej funkciji. Na posestvu se bo izvajal praktični pouk za študente in dijake vseh mariborskih kmetijskih šol, usposabljanje kmetijskih svetovalcev, izobraževanje kmetov, izvajanje preizkusov, aplikativnih raziskav in preskušanje tehnologij na zemljiščih in v objektih posestva.

V okviru naštetih dejavnosti bo deloval preizkusni in demonstracijski center in tehnološki centri:

- za sadjarstvo;

- za poljedeljstvo, zelenjadarstvo in vrtnarstvo,

- za živinorejo in pridelovanje krme,

- za kmetijsko tehniko,

- za gozdarstvo z botaničnim vrtom.

Za vsakega od naštetih centrov je opredeljen določen del posestva, ki glede na kriterije usteza določenim pogojem za izvajanje dejavnosti:

Sadjarski center bo omogočal izobraževanje za poklic. Obseg sadjarskih površin je predviden na površini 51,5 ha od tega proizvodne površine 30 ha, kolekcijski nasadi 18 ha in učni nasadi 3,5 ha. Predvidene površine so opredeljene v severozahodnem in jugozahodnem delu posestva za proizvodne nasade in severno, južno in zahodno od obstoječih ribnikov za kolekcijske nasade oz. za sortno ekološko proizvodnjo.

Predvidene površine za poljedeljstvo in zelenjadarstvo leže vzhodno od steklenikov za pridelavo zelenjave in poljščin ter vzhodno in južno od površin za pridelavo krme (travniki) in obsegajo 35 ha proizvodnih površin in 5,7 ha učnih površin..

Področje živinoreje bo predstavljalo vzorčno dejavnost pri izobraževanju in manj kot raziskovalna infrastruktura; proizvodne površine za pridelavo krme so previdene na 25 ha.

Kmetijsko strojništvo obsega oskrbo in vzdrževanje vseh strojev in opreme ter izvajanje pouka. Bo tudi del razvojnega in raziskovalnega dela.

Gozdarski center je namenjen izobraževanju, razvojnemu in strokovnemu delu ter sodelovanju z gozdarskimi strokovnimi in stanovskimi institucijami. V okviru gozdarskega centra bo urejen botanični vrt, ki bo imel širši pomen tudi izven kmetijskega izobraževanja in raziskovanja. V njem bodo predstavljene domača flora, zlasti značilnosti in posebnosti Pohorja in severovzhodne Slovenije in bo hkrati raziskovalna ter javnosti odprta kulturno izobraževalna ustanova. Botanični vrt bo obsegal cca 17 ha, učne površine v njem pa 5 ha; rastlinjak v okviru botaničnega vrta je predviden na območju nekdanje vrtnarije.

Raziskave in pridelava se bodo odvijale tudi v zaprtih prostorih in zaščitenih rastiščih. Zaprte prostore s pomožnimi objekti bodo v svoje delo vključevale vse kmetijske panoge, ki za del svojih dejavnosti potrebujejo kontrolirane rastne pogoje (sadjarstvo, trsničarstvo, poljedeljstvo in zelenjadarstvo, semenarstvo), namenjeni pa bodo tudi za izvajanje specifičnih raziskav s področja fiziologije rastlin.

Za te namene so opredeljene površine v osrednjem delu posestva v velikosti 4,50 ha in sicer za:

Večinoma so za dejavnosti na razpolago obstoječi objekti. Novi potrebni objekti so hlev za živino, rastlinjak v velikosti 1 ha in večnamenski objekt s hladilnico. Skupaj vse površine za kmetijsko dejavnost obsegajo 132 ha, od tega je cca 17 ha botanični vrt.

Za nemoteno odvijanje kmetijskih dejavnosti in za intenziviranje je predvideno namakanje kmetijskih površin in sicer na končni površini 86 ha; v prvi fazi 19 ha nasadov in 7 ha vrtnin, v drugi fazi na še dodatnih 60 ha poljedeljskih površin in nasadov.

Razmestitev dejavnosti je prikazana na topografski karti št. 2/1 "Organizacija dejavnosti na območju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor - enota Pohorski dvor" v merilu 1:12500, območja namakanja so prikazana na topografski karti št. 5 " Namakalne površine na območju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor in namakalni sistem" v merilu 1:25000.

Namenska raba prostora

Površine posameznih območij namenskih rab so:

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Skupaj:                                                                                                                      302,32 ha

Namenska raba zemljišč se v bodoče ne bo spreminjala, razen 0,76 ha 1. območja kmetijskih zemljišč, na katerih bodo izvedeni potrebni gradbeni posegi in sicer:

gradnja hleva                                                                                                               0,28 ha

ureditev kompostarne                                                                                                    0,30 ha

gradnja večnamenskega objekta s hladilnico                                                                    0,18 ha

3.2. Enota Meranovo

Organizacija dejavnosti

Tradicija vinogradništva in vinarstva v severovzhodnem delu Slovenije narekuje posebno kakovostno ureditev tega dela Univerzitetnega kmetijskega centra. V območju je tudi v bodoče predvidena intenzivna pridelava grozdja ter lastna predelava in komercializacija vina. Del dejavnosti bo namenjen pouku ter delovanju raziskovalno preizkusne postaje za proučevanje tehnik ureditve, gojitvenih sistemov in oskrbe tal, pa tudi selekciji in proučevanju postopkov pri pridelavi cepljenk vinske trte.

Za namene vinogradništva so predvidene naslednje površine:

- proizvodne površine                                                                                                  15,00 ha

- kolekcijski nasadi                                                                                                        3,50 ha

Kolekcijski nasadi sestoje iz sort vinske trte in ameriških podlag, vključujejo pa tudi nasad raziskovalno preizkusne postaje v velikosti 2 ha. Preostale površine bodo ostale travniške za pridelavo krme ter gozdne površine z možnostjo gozdnega gospodarjenja.

Za vse dejavnosti, ki se bodo odvijale v zaprtih prostorih, so na razpolago obstoječi objekti.

Namenska raba prostora

Območje sestavljajo kmetijska zemljišča 1. in 2. območja, gozd in stavbna zemljišča razpršene gradnje. Namenska raba površin se ne bo spremenila, na območju niso predvideni novi posegi v prostor, ki bi povzročili spremembo namenske rabe površin. Eventuelne novogradnje se bodo izvajale v okviru sedanjih zazidljivih površin.

Površine posameznih vrst namenske rabe prostora so:

4. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave

4.1. Enota Pohorski dvor

4.1.1. Prometno omrežje

Za ureditev prometa v območju je predvidena posodobitev prometnic po sedanjih trasah in delna preusmeritev javnega prometa iz območja. Območje Vinšekov ostane priključeno na obstoječo cesto, ker ni možna primerna preusmeritev drugam, za prebivalce območja Zg. Pivola se bo promet preusmeril iz območja centra na jug z navezavo na cesto R 361 v Zg. Hočah. Predvidena je delna prestavitev trase Pivolske ceste in preureditev priključka na lokalno cesto L 9001.

Za potrebe mirujočega prometa na območju Univerzitetnega kmetijskega centa so na ustreznih mestih predvidena parkirišča za osebne avtomobile zaposlenih in obiskovalcev ter ureditev avtobusnega postajališča - obračališča na obstoječi lokaciji.

Prometno omrežje je prikazano na topografski karti št. 4/1 "Prometno omrežje na območju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor -enota Pohorski dvor" v merilu 1:12500.

4.1.2. Komunalno omrežje

Obravnavano območje je večinoma komunalno neurejeno. Zadovoljiva je oskrba z električno energijo ter pitno vodo iz lastnih zajetij. Komunalna infrastruktura se nahaja na pozidanem obočju (cca 10 ha), ostalo so kmetijske površine, kjer so urejeni odvodni jarki.

V bližini gospodarskih objektov se nahajata dva vkopana rezervoarja za plinsko olje s skupno kapaciteto 6540 litrov, s katerim se oskrbuje kmetijska mehanizacija.

Obstoječa komunalna in energetska infrastruktura je razvidna iz topografske karte št. 4/1 "Komunalna in energetska infrastruktura na obočju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor - enota Pohorski dvor" v merilu 1:12500.

Vodooskrba

Vodooskrba območja temelji na izrabi pohorske talne vode preko 12 zajetij, ki so locirana v zahodnem delu obravnavanega območja. Preko teh zajetij se gravitacijsko oskrbujejo s pitno vodo vsi obstoječi objekti. Obstoječe kapacitete zadoščajo.

Za potrebe namakanja bo izveden namakalni sistem, ki ga predstavlja odvzemni objekt s črpališči ob vodnih virih, tranzitni cevovod od vodnega vira do namakalnih površin in mreža vkopanih cevovodov s hidranti, na katere se priključi namakalna oprema. Zasnova namakalnega sistema je narejena tako, da se lahko poljubno širi in povezuje glede na velikost namakalnih površin in glede na različne vodne vire - akumulacije, ki bodo povezane v sistem cevnega razvoda.

Odvzemni objekti bodo ob vodnem viru kot energetski vir izkoriščali električno energijo.

Namakanje se bo na poljskih površinah izvajalo z bobenskimi namakalniki, na površinah vrtnin pa s kapljičnim sistemom oz. z mikro razpršilci.

Odvajanje odplak

Na obravnavanem območju je zelo slabo urejeno odvajanje odpadnih voda. V fazi ureditve obravnavanega območja se bo saniralo celotno kanalizacijsko omrežje in izbral ustrezen način čiščenja odpadnih voda na čistilni napravi. Vključene bodo tudi odpadne vode iz stanovanjskih objektov na obravnavanem območju.

Za odvajanje odpadnih voda je predviden locen kanalizacijski sistem:

Na območju posestva Pohorski dvor je predvidena čistilna naprava do 10.000E.

Vodnogospodarske ureditve

Na območju posestva Pohorskega dvora se nahajata dva sladkovodna ribnika, površine 1.5 ha, kjer je ribištvo v omejenem obsegu, vodne kapacitete pa se uporabljajo za namakanje sadjarskih površin. Spodnji ribnik, ki z obstoječo zarast jo predstavlja bogat vodni in obvodni ambient ter pomemben biotop, se bo predvidoma ohranil v sedanji funkciji, potrebna pa bo rekonstrukcija glede na slabo stanje nasipa in prelivnega objekta.

Za namakanje v sadjarstvu ter vrtnin in kultur pod steklenjaki je ocenjena skupna potrebna količina vode 78 000 m3. Vodni vir bo zagotovljen z izgradnjo mikroakumulacije ob levem bregu obstoječega jarka MJ-6, katerega polnitev bo zagotovila vodna nabira v času viškov meteornega površinskega odtoka. S pregradnim nasipom višine 6 m bo možno ustvariti volumen cca 60.000 m3. Akumulacijo bo napajal potok, ki se izteka iz obstoječih ribnikov ali potok, ki priteče z zahodne strani ali dotok iz predvidenega razbremenilnika Hočkega potoka.

Vodna nabira v akumulaciji skupaj z razširitvijo in rekonstrukcijo zgornjega ribnika bo pokrila celotne potrebe po namakanju kmetijskih površin. V primeru povečanih potreb je s tehnološkega vidika možno ustvariti več manjših vodnih nabir severno od upravne stavbe, kar pa bo predmet posebne proučitve.

Oskrba z električno energijo

Objekti na obravnavanem območju se oskrbujejo z električno energijo preko nizkonapetostnega omrežja iz treh transformatorskih postaj, ki so preko visokonapetostnega omrežja vključene v elektroenergetski sistem:

•  TP Pivola 1                                         400 KVA

•  TP Pivola II                                      630 KVA

•  TP Pivola III                                     250 KVA

Obstoječe trafo postaje (TP) so zasedene cca 50 %.

Za potrebe novih objektov, ki bodo predvidoma veliki porabniki električne energije, bo postavljena nova trafo postaja v centru potrošnje.

Javna razsvetljava

Dovozne poti in parkirišča bodo osvetljena z enotnim sistemom svetilk. Pohorski dvor se bo osvetlil reflektorsko, tako da se poudari dominantnost objekta. Napajanje svetilk bo preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja.

Telekomunikacije

Ob poti skozi drevored (Pivolska cesta) do obstoječih objektov poteka obstoječ telekomunikacijski kabel. Zaradi čimbolj avtentičnega okolja se naj telekomunikacijski priključki kablirajo. Ostali objekti se lahko na omrežje navežejo preko zemeljskih priključkov

Ogrevanje

posameznih objektov temelji na individualnem ogrevanju z različnimi gorivi. Za vse objekte na obravnavanem območju (razen hleva za govedo in žage) bo urejen skupen sistem ogrevanja iz lastne kotlovnice na tekoča goriva ali biomaso. V ta sistem ogrevanja je primerno vključiti tudi vse obstoječe stanovanjske objekte na območju strnjene zazidave.

Odstranjevanje odpadkov

Za območje je predvideno ločeno zbiranje odpadkov. Vsi organski odpadki se bodo zbirali, odlagali in predelovali na kompostarni.

4.2. Enota Meranovo

4.2.1. Prometno omrežje

Glavna prometnica do območja Prinčevega vrha je cesta ob Blažovnici (lokalna cesta št. 8902). Na tej cesti je predvidena ureditev dodatne razširitve krivin, razširitev vozišča na 4.0 m širine in postavitev odbojne ograje na ogroženih mestih.

Za razbremenitev prometa po dostopni cesti št. 3 je predvidena ureditev parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse ob odcepu ceste št. 1 in severno od objektov na Prinčevem vrhu ter dodatna peš pot do Prinčevega vrha s potrebnimi stopnicami, počivališči in razglednimi prostori, kakor tudi peš poti na širšem

obravnavanem območju.

Ureditev zgoraj navedenih prometnic je širšega pomena za prebivalce tega kraja, za turistično - rekreativno dejavnost in za obravnavano območje Prinčevega vrha v celoti.

Prometno omrežje je razvidno na topografski karti št. 4/2 " Prometno omrežje na območju Univerzitetnega centra Pohorski dvor - enota Meranovo" v merilu 1:12500.

4.2.2. Komunalno omrežje

Območje je delno komunalno opremljeno. Oskrba z električno energijo in oskrba z vodo iz lastnih zajetij je zadovoljiva, ostala infrastruktura temelji na individualni oskrbi.

Obstoječa komunalna in energetska infrastruktura je razvidna iz topografske karte št. 3/2 " Komunalna in energetska infrastruktura na območju Univerzitetnega centra  Pohorski dvor - enota Meranovo" v merilu 1:12500.

Vodooskrba

na obravnavanem območju temelji na izrabi pohorske vode, ki preko zajetij in vodohrana na Pohorju gravitacijsko oskrbuje s pitno vodo obstoječe objekte. Kapacitete zadoščajo.

Odvajanje odplak

je urejeno individualno preko posameznih greznico Neustrezno urejene greznice je potrebno sanirati- izvesti kot nepropustne greznice in gnojišča brez odtoka na občasno izpraznjevanje.

Oskrba z električno energijo

Objekti na obravnavanem območju se napajajo preko nizkonapetostnega daljnovoda iz trafo postaje Vrhov dol 2 (250 kVA). V primeru povečanja potrošnje bodo eventuelno potrebne rekonstrukcije na omrežju in trafo postaji, kar pa bo znano takrat, ko bo definirana dejavnost in zanj potrebna priključna moč.

Javna razsvetljava

Objekt, v katerem bo urejena vinska klet, naj bo osvetljen reflektorsko, tako da se poudari dominantnost objekta. Napajanje se izvede preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja. S primernimi svetilkami naj se osvetli tudi parkirišče.

Telekomunikacije

Nekateri objekti na obravnavanem območju so priključeni na telekomunikacijsko omrežje (prosti vod). Ostale objekte je možno priključiti na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.

Ogrevanje

Ogrevanje temelji na individualnem ogrevanju na trdna goriva, v bodoče naj se za ohranitev čistega zraka uporabljajo tekoča goriva, elektrika ali biomasa. Območje Meranovega se nahaja v 1. območju onesnaženosti zraka, kjer ni dovoljena gradnja in obnova objektov, ki lahko povečajo onesnaženost zraka.

Odstranjevanje odpadkov

Zaradi zavarovanja okolja in higiensko estetskih pogojev je potrebno zagotoviti odvoz in deponiranje odpadkov v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki.

5. Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

5.1. Pohorski dvor

V opravljanje načrtovanih dejavnosti bodo vključeni vsi obstoječi objekti. Potrebni so temeljite obnove, še posebej poslopje gradu Hompoš, kjer so predvideni šolski prostori za 500 do 600 študentov za izvajanje izobraževalnega programa Univerzitetnega kmetijskega centra. Obnova gradu bo temeljila na predhodnem konzervatorskem programu skladno z določili o varovanju urbanistično arhitekturnega spomenika. Režim varovanja predvideva ohranjanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti ter dovoljuje posege za njegovo vzdrževanje in valorizacijo njegovih spomeniških lastnosti.

Nove objekte je potrebno locirati cim bližje k stavbnih zemljiščem in predvideti skupne manipulativne površine in parkirišča, vendar tako, da ne bodo motili pogledov na grad in z gradu.

Oblikovanje objektov je potrebno prilagajati terenu in objekte postaviti tako, da bodo cim manj vidni. Njihova razmestitev mora biti racionalna. Zaradi koriščenja komunalne infrastrukture in preprečevanja izgube energije je potrebno težiti h koncentraciji objektov

5.2. Meranovo

Objekti na območju Meranovega se bodo obnavljali. Tiste, ki so zavarovani kot kulturni spomeniki, je potrebno prenavljati v skladu s pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Objekti se naj prenovijo tako, da bodo ohranjene kvalitetne prvine in da bodo oblikovno ustrezno vključeni okolje. Uporabljajo naj se naravni materiali.

6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

6.1. Pohorski dvor

Prostor bodočega Univerzitetnega kmetijskega centra je krajinsko. ekološko in vizualno vreden prostor, v katerem je potrebno usklajevati razvojne in varovalne interese. Na območju je potrebno ohraniti naravne vire: tla. vegetacijo, favno, naravne pojave. biotope, vodne pojave, geomorfologijo.

Za izboljšanje ekoloških, vizualnih in krajinskih značilnosti je potrebno upoštevati še sledeče:

Živica mora biti iz listopadnih vrst z zagotovljeno 40 % propustnostojo (lahko se uporabijo

tudi sadne vrste).

Izgradnja namakalnega sistema je predvidena tako, da ne bo spreminjala videza kulturne krajine. Na območju površinskih voda mora biti območje namakanja odmaknjeno 50 do 100 m od obrežja, tako da se ohrani obstoječi pas zarasti, ohranjene pa morajo biti tudi živice in drugi elementi krajine.

6.2. Meranovo

Na območju naj bo poudarjen varoval ni interes in sicer:

7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin

    krajine

Na območju je več primerov zavarovanih naravnih in kulturnih spomenikov, ki se varujejo v skladu z režimom varovanja, predpisanim v odlokih o razglasitvi spomenikov in v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

Bodoča raba prostora se od sedanje ne bo bistveno razlikovala. Obdelane kmetijske površine bodo s pestrostjo kultur obogatile kmetijski prostor. Pomembni elementi, ki oblikujejo krajino, kot so gozd, gozdni rob, mokrišča, obvodna vegetacija in živice, se morajo ohraniti oz. vzpostaviti na novo, kjer so zaradi razvojenga interesa bili uničeni.

Na območju širšega zelenega pasu Maribora se gospodari v smislu ohranitve in krepitve splošno koristnih funkcij teh gozdov, ki so zaradi svoje lege ob naseljih posebej izrazite.

7.1. Pohorski dvor

Sanacijo obstoječih ribnikov, naravnih spomenikov, je potrebno izvajati etapno in tako ohraniti habitate. To velja še posebej za spodnji, vzhodni ribnik. Brežine obeh ribnikov je potrebno oblikovati tako, da bo omogočeno nihanje vode oz. da ne bo prihajalo do rušenja ali erozije brežin.

Kulturna dediščina je večinoma zavarovana. Med najkvalitetnejše spomenike sodi grad, ostala stavbna dediščina je podvržena varstvenemu režimu, ker leži v vplivnem območju gradu. Kulturne spomenike je potrebno obnavljati v duhu ohranitve najkvalitetnješih prvin.

Del botaničnega vrta seže na zavarovano arheološko območje. Vse posege na tem območju je potrebno prilagoditi varovanju in ohranjanju gomil v sedanjem stanju. V času izvajanja zemeljskih posegov je potreben arheološki nadzor.

Na območjih zavarovanih objektov naravne in kulturne dediščine niso predvidene namakalne površine.

7.2. Meranovo

Na območju Meranovega so zemljišča dobro vzdrževana, nadaljnja raba se bo izvajala tako, da bo poudarjena varovalna funkcija in ohranitev sonaravne uporabe zemljišč.

Objekte zavarovane kulturne dediščine je potrebno obnavljati v skladu s pogoji ustreznih odlokov.

8. Etapnost realizacije dejavnosti Univerzitetnega kmetijskega centra

8.1. Pohorski dvor

Na območju že delujejo nekatere dejavnosti Univerzitetnega kmetijskega centra. Objekti in zemljišča so potrebni temeljite prenove, prioritetno pa se bodo obnavljali tisti deli posestva, ki predstavljajo kvaliteno dediščino, od novih površin se bodo v prvi fazi urejali kolekcijski nasadi. V nadaljevanju, oz. v 2. fazi, se bodo urejali novi proizvodni nasadi in sicer 3-5 ha letno. Stalno se bodo nadomeščali izrojeni nasadi ter dopolnjevali za potrebe pedagoškega procesa. Skladno z etapnostjo urejanja novih proizvodnih nasadov se bo dograjeval tudi namakalni sistem.

Prioritetno se bodo prenavljali gospodarski objekti in izvedla novogradnja večnamenskega objekta s hladilnico, ki je pogoj za funkcioniranje dela predvidenih dejavnosti.

8.2. Meranovo

Na območju Meranovega bo prioritetna obnova usmerjena v prenovo, posodobitev in ureditev reprezentančnega in turističnega objekta.

9. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja

Sedanja dejavnost na območju Pohorskega dvora (oddelek Splošne bolnišnice Maribor in Univerzitetni kmetijski center) zaradi neustrezno rešenih komunalno infrastrukturnih razmer negativno vpliva na okolico. Pogoj za odvijanje dejavnosti na območju je ureditev odvajanja odplak in njihovo prečiščenje v

čistilni napravi. V sistem odvodnje je potrebno vključiti tudi odpadne vode iz stanovanjskih objektov v območju. Za spremljanje vplivov namakanja na potoke, ki tečejo skozi območje, predvideno za namakanje, je potrebno izdelati načrt monitoringa in podatke o analizah dostavljati pristojnemu organu mestne uprave za varstvo okolja.

Celotno obravnavano območje sodi v vplivni varstveni pas zavarovanja območja zalog pitne vode na Dravskem polju; dejavnosti na območju se lahko odvijajo le v smislu ohranjanja podtalnice oz. v skladu s predpisanim režimom varovanja.

10. Kartografski del

Sestavni del programske zasnove je kartografski del z naslednjimi prikazi:

4. člen

(pričetek veljavnosti)

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

                                                                                          Predsednik Mestnega sveta

Številka: 35201-185/96-1700                                                   Mestne občine Maribor

Datum: 20. november 1998                                          Borut Ambrožič, dipl. ing. agr., S.r.