Na podlagi
52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
106/10 – popr.,43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13)
in 18. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 45/07, 11/09 in 14/11) je Občinski svet Občine
Trebnje na 20. redni seji dne 5. 6. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje |
1. Uvodne
določbe |
1. člen |
S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Trebnje (v
nadaljevanju: OPN Občine Trebnje). |
Strokovna
gradiva za OPN Občine Trebnje je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje
prostora, Ljubljana. |
2. člen |
Občinski
prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim, Občina Trebnje
določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) ter prostorske
izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN).
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev
gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. |
3. člen |
OPN Občine
Trebnje vsebuje: |
I. Odlok o OPN
|
(1) Besedilo
odloka o OPN |
(2) Grafični
prikazi OPN v samostojni mapi 50x70cm z naslednjo vsebino: |
Naslovnica
|
Vsebina
grafičnega dela OPN |
Strateški del
OPN |
0-01 Zasnova
prostorskega razvoja, |
merilo
1:50.000 |
0-02 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture, |
merilo
1:50.000 |
0-03 Usmeritve
za razvoj poselitve in celovito |
prenovo,
merilo 1:50.000 |
0-04 Usmeritve
za razvoj v krajini, merilo 1:50.000 |
0-05 Usmeritve
za določitev namenske rabe |
zemljišč,
merilo 1:50.000 |
0-06 Okvirna
območja naselij, merilo 1:50.000 |
0-07 Strateške
razvojne površine mesta |
Trebnje,
merilo 1:15.000 |
0-08 Strateške
razvojne površine naselja |
Veliki
Gaber, merilo 1:7.500 |
Izvedbeni
del OPN |
1.01
Pregledna karta občine z razdelitvijo na |
liste, merilo 1:50.000 |
1.02
Pregledna karta naselij občine Trebnje z |
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, |
merilo 1:50.000 |
2.01
Pregledna karta občine s prikazom osnovne |
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske |
javne infrastrukture, merilo 1:50.000 |
3.01 do 3.40
Prikaz območij urejanja prostora, osnovne |
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora |
in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 |
4.01 do 4.40
Prikaz enot urejanja prostora in |
gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 |
5.01
Pregledna karta občine s prikazom |
območij OPPN, merilo 1:50.000 |
6.01
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
za Dobrnič, merilo 1:500 |
Legenda
|
II.
PRILOGE OPN |
OPN Občine
Trebnje ima naslednje priloge: |
31 izvleček iz
državnega strateškega prostorskega načrta |
32 prikaz
stanja prostora, ki vsebuje: |
– tekstualni del
|
– grafične
prikaze: |
00 pregledna
karta občine z razdelitvijo na |
liste,
M1:50.000, list 00 |
01 prikaz
rabe prostora, M 1:5.000, listi 1-01 |
do 1-45 |
02 prikaz
gospodarske javne infrastrukture, |
M
1.5.000, listi 2-01 do 2-45 |
03 prikaz
varstvenih režimov: |
03.a varstvo
kulturne dediščine, M1:5.000 (listi |
3a-01 do
3a-45) |
03.b
ohranjanje narave, M1:5.000 (listi 3b-01 |
do 3b-45) |
03.c varstvo
voda, M1:5.000 (listi 3c-01 do 3c-45) |
03.d območja
za potrebe obrambe, M1:5.000 |
(list
3d-30) |
04 prikaz
meje območja prostorskega akta, M1:5.000 |
(listi
4-01 do 4-45) |
33 strokovne
podlage, na katerih temeljijo |
rešitve
prostorskega akta |
34 smernice
in mnenja |
35
obrazložitev in utemeljitev prostorskega |
akta |
36 povzetek
za javnost |
37 okoljsko
poročilo |
III.
DIGITALNI PODATKI OPN |
Digitalna
vsebina OPN Občine Trebnje obsega digitalne datoteke posameznih sestavin
grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni
obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na
geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2012) v
natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno
geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi
pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki,
vir: MOP, 6. 10. 2008. |
4. člen |
OPN Občine
Trebnje določa: |
1. UVODNE
DOLOČBE 1 |
2.
STRATEŠKI DEL OPN OBČINE TREBNJE |
2.1
Izhodišča prostorskega razvoja občine |
2.1.1 Osnovne
ugotovitve o stanju, težnjah in |
možnostih prostorskega razvoja |
2.1.2 Razvojne
potrebe v občini ter razvojne |
potrebe
države in regije |
2.1.3
Medsebojni vplivi in povezave z območji |
sosednjih občin |
2.1.4 Cilji
skladnega prostorskega razvoja občine |
2.2 Zasnova
prostorskega razvoja občine |
(grafični prikaz na karti 0-01) |
2.2.1 Omrežje
naselij z vlogo in funkcijo |
posameznih naselij |
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in |
razvoj
dejavnosti |
2.2.3 Temeljne
smeri prometnega povezovanja |
naselij
v občini in regiji |
2.2.4 Druga za
občino pomembna območja |
2.2.5 Urbana
središča, za katera se izdela |
urbanistični načrt |
2.3 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture in |
grajenega javnega dobra lokalnega pomena |
(grafični prikaz na karti 0-02) |
2.3.1 Skupne
usmeritve za infrastrukturno urejanje |
2.3.2 Zasnova
prometne infrastrukture |
2.3.3 Zasnova
elektronskih komunikacij |
2.3.4 Zasnova
energetske oskrbe |
2.3.5 Zasnova
vodooskrbe |
2.3.6 Zasnova
odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
2.3.7 Zasnova
ravnanja z odpadki |
2.3.8 Zasnova
infrastrukturnega opremljanja |
vinogradniških območij |
2.4
Usmeritve za razvoj poselitve in za |
celovito
prenovo (graf. prikaz na karti |
13 |
2.4.1 Okvirna
območja naselij in območij |
razpršene poselitve |
2.4.2
Usmeritve za razvoj naselij |
2.4.3
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
2.4.4
Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene |
poselitve |
2.4.5
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
2.4.6 Območja,
za katera se bo izvajala celovita |
prenova |
2.4.7
Usmeritve za območja za strateški razvoj |
naselij
(graf. prikaz na karti 0-07 in 0-08) |
2.5
Usmeritve za razvoj v krajini (grafični |
prikaz
na karti 0-04) |
2.5.1 Razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki |
so
vezane na naravne vire |
2.5.2
Usmeritve za območja varstva pred naravnimi |
in
drugimi nesrečami, območja zaščite in |
reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe |
2.5.3 Posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo |
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, |
pomembne
z vidika krajinskih ter urbanističnih |
in
arhitekturnih značilnosti |
2.6
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
(grafični prikaz na karti 0-05) |
2.7 Koncept
prostorskega razvoja mesta Trebnje |
2.7.1 Območje
prostorskega razvoja mesta Trebnje |
2.7.2 Koncept
podrobnejše namenske rabe |
2.7.3 Koncept
prometnega omrežja in javnega |
potniškega prometa |
2.7.4 Koncept
urbanističnega in arhitekturnega |
oblikovanja |
2.7.5 Koncept
zelenega sistema naselja |
2.8 Koncept
prostorskega razvoja naselja |
Veliki
Gaber |
2.8.1 Območje
prostorskega razvoja naselja |
Veliki
Gaber |
2.8.2 Koncept
podrobnejše namenske rabe |
2.8.3 Koncept
prometnega omrežja |
2.9 Koncept
prostorskega razvoja naselja Dobrnič |
2.9.1 Območje
prostorskega razvoja naselja Dobrnič |
2.9.2 Koncept
podrobnejše namenske rabe |
2.9.3 Koncept
prometnega omrežja |
2.10
Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje |
2.11
Usmeritve za urejanje prostora z Občinskimi |
podrobnimi prostorskimi načrti – OPPN |
3. IZVEDBENI DEL
OPN OBČINE TREBNJE |
3.1 Splošne
določbe |
3.2 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.2.1 PIP za
namensko rabo prostora (namembnosti |
in vrste
posegov) |
3.2.2
Tolerance glede namenske rabe prostora |
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo |
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje |
3.2.5
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo |
in
gradbene parcele |
3.2.6
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko |
javno
infrastrukturo |
3.2.7
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno |
dobro |
3.2.8
Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja |
narave,
varstva kulturne dediščine, varstva |
okolja
in varstva naravnih dobrin |
3.2.9
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo |
pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
3.2.10
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih |
za
potrebe obrambe |
3.2.11
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje |
zdravja |
3.2.12
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN |
3.2.13
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih |
predvidenih OPPN |
3.3
Usmeritve za OPPN |
3.4 Posebni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.5 Ukrepi
za preprečitev, omilitev in odpravo |
posledic
vplivov na okolje |
4.
USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN |
5.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
Tabele, ki
so sestavni del odloka: |
Tabela
1-1: Enote urejanja prostora – naselja |
Tabela
1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor |
Tabela
1-3: Enote urejanja prostora – mineralne surovine |
Tabela
2-1: Območja urejanja z OPPN |
Tabela
2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA |
Tabela 3:
Nezahtevni objekti |
Tabela 4:
Enostavni objekti. |
5. člen |
Z OPN
Občine Trebnje se prostorsko ureja območje celotne Občine Trebnje. |
2.
Strateški del OPN Občine Trebnje |
2.1
Izhodišča prostorskega razvoja občine |
2.1.1
Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja |
6. člen |
Območje
Občine Trebnje meri 163,3 km2. V 131 naseljih prebiva 11.995 prebivalcev
(vir: SURS, 2011), povprečna gostota je 73 preb./km2. |
Geografsko
pripada osrednji del Občine Dolenjskemu podolju (Temenica in Vejarska
kotanja), SZ del Posavskemu hribovju s povprečno nadmorsko višino
300–600 m in povpr. naklonom 12°–30° in južni del kraški Suhi Krajini s
hriboma Šumberk in Lisec na zahodu ter rodovitno Dobrniško uvalo na
vzhodu. |
Poselitvena struktura v Občini Trebnje sledi posameznim geografskim
značilnostim območja. Mesto Trebnje se pospešeno razvija ob prometnem
vozlišču v osrčju občine, večja strnjena naselja – gručaste vasi so na
rodovitnih nižinskih predelih občine, naselja z manjšimi zaselki pa v
gričevnatem predelu občine. Posebnost v poselitveni strukturi
predstavljajo vinogradniška območja z zidanicami (razpršena poselitev).
|
Prostorski
razvoj v Občini Trebnje se je v zadnjih 20 letih izvajal na podlagi
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Trebnje za
obdobje 1986–2000. Občina Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan
z manjšimi spremembami in dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za
prostorski razvoj je večinoma izkoriščen, tako da ima občina relativno
malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva tudi na trg stavbnih
zemljišč. |
Težnje
prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne
potrebe in za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti
in storitve. Prav tako je veliko interesa za gradnjo zidanic. Interes za
nakup stanovanj je prisoten iz občine in drugih urbanih središč. Interes
za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem izven občine. Interes
za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz
območja občine in sosednjih območij, interes iz drugih urbanih središč
je manjši. |
Prostorske
možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega
opremljanja imajo naselja ob prometnih koridorjih: ob avtocesti in
državni cesti v koridorju vzhod–zahod, v območju doline Temenice, kjer
poteka tudi železnica, ter v koridorju ceste in železnice Trebnje–Mirna.
Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično
geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni
položaj za načrtni dolgoročni razvoj: mesto Trebnje, Gorenja Nemška vas,
Dolenja Nemška vas, Štefan, Veliki Gaber, Bič in Dobrnič. |
Možnosti
prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kvalitetnih
kmetijskih zemljišč in naravnih vrednot. Možnosti prostorskega razvoja
naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena,
nestabilna pobočja in poplavna dolinska območja. |
2.1.2
Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije |
7. člen |
Razvojni
interesi države in regije na območju Občine Trebnje so: gradnja
daljnovoda 2x110 kV na odseku RTP Grosuplje–RTP Trebnje, ureditev
komunalne deponije Globoko v regijski center za ravnanje z odpadki,
daljinska kolesarska steza, izgradnja plinovoda in regionalne cestne
povezave. |
Medobčinski razvojni interes je projekt vodooskrbe območja Suhe krajine.
|
Lokalni
razvojni interesi so: |
– nova
razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča in manjših
lokalnih oskrbnih središč; |
–
zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev;
|
–
zagotovitev novih območij za bivanje in za druge krajevne razvojne
potrebe v naseljih (notranji razvoj in dopolnjevanje za lokalne
potrebe); |
–
izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih
naselij; |
–
izboljšava komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja. |
2.1.3
Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin |
8. člen |
Prostorski
razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v občinskem
središču mestu Trebnje. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za
lastne krajevne potrebe, tako da večinoma ostaja v okvirih obstoječe
poselitve in ne bo imel vplivov na sosednja območja. V mestu Trebnje se
bo še naprej krepila in razvijala gospodarska dejavnost in s tem večale
zaposlitvene možnosti za prebivalstvo širšega gravitacijskega območja.
Prizadevati si bo potrebno za izboljšanje prometnih povezav s sosednjimi
občinami. |
2.1.4
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine |
9. člen |
Cilj
dolgoročnega razvoja Občine Trebnje je uravnotežen gospodarski,
prostorski in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve in
gospodarske javne infrastrukture. |
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Trebnje
so: |
1.
zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski
razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja, |
2.
zagotavljanje površin za razvoj pomembnejšega medobčinskega središča in
občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti,
storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih
dejavnosti, površinami za bivanje, |
3.
zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo centralnih
dejavnosti in površinami za bivanje, |
4.
zagotavljanje površin za razvoj drugih naselij s krepitvijo centralnih
dejavnosti in površinami za bivanje, |
5.
zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, razvoj
športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,
|
6.
spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih
javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih
stanovanjskih potreb, |
7.
razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s
ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja
dopolnilnih dejavnosti, |
8.
razvijanje lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se
območjih poselitve, |
9.
varovanje vodnih virov, |
10.
varovanje kulturne dediščine, spodbujanje prenove vaških jeder in drugih
območij skladno z varstvom kulturne dediščine, |
11.
spodbujanje reurbanizacije opuščenih ali neustrezno izkoriščenih
stavbnih zemljišč in stavbnega fonda v naseljih, |
12.
razvijanje kolesarskih, peš in drugih vzdolžnih rekreacijskih povezav
med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih,
izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.), |
13.
omejevanje velikih nakupovalnih središč na obrobju naselij, ki bi
neustrezno vplivali na razvoj male trgovine v naseljih, |
14.
izboljšanje prometnih razmer in razvoj javnega prometa, omejevanje
avtomobilskega prometa v jedrih naselij in zagotavljanje parkirišč na
njihovem obrobju, |
15.
izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna
ureditev novih območij poselitve, |
16.
izboljšanje bivalnih in delovnih razmer, |
17.
izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
|
18.
zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo;
|
Cilji
občine pri urejanju prostora z vidikov varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so: |
19.
razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,
|
20.
ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih
območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in
druge nesreče, |
21.
zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic
morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov,
potresov, požarov. |
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine |
(grafični
prikaz na karti 0-01) |
2.2.1
Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
10. člen |
Omrežje
naselij po vlogi in funkciji naselij v Občini Trebnje tvorijo:
|
– središče
medobčinskega pomena, občinsko središče: mesto Trebnje |
Mesto
Trebnje se bo še naprej razvijalo kot središče medobčinskega pomena in
občinsko središče ter krepilo svojo vlogo v omrežju naselij.
Gravitacijsko območje mesta Trebnje zajema tudi območja lokalnih
skupnosti: Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Žužemberk.
|
Predvideva
se krepitev razvoja dejavnosti socialnega varstva, razvoj nižjega in
srednješolskega izobraževanja ter sodstva. Z razvojem mesta se bo
zagotavljalo območja in objekte za upravne funkcije lokalne skupnosti in
funkcije upravne enote, oskrbne funkcije na občinski ravni, predšolsko
varstvo, osnovno izobraževanje, glasbeno šolo, drugo izobraževanje,
knjižnico, zdravstveni dom, lekarno, dom za starejše občane in prostore
za kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale
z novimi dejavnostmi, s kulturnim domom, športno-rekreacijskim parkom in
krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe. |
– lokalni
središči: Veliki Gaber in Dobrnič |
Lokalni
središči v Občini Trebnje sta naselji Veliki Gaber in Dobrnič.
|
Prebivalcem obeh naselij in drugim naseljem zagotavljata lokalni
središči vsakodnevno oskrbo, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje,
prostor za kulturne dejavnosti, knjižnico, prostor za športne dejavnosti
in pošto. V teh dveh naseljih se bodo funkcije krepile predvsem v smislu
kakovosti in turistične ponudbe. |
– druga
naselja |
Druga
naselja v Občini Trebnje se razvijajo z dopolnjevanjem in zgoščevanjem
in v okviru potreb lokalnega prebivalstva, predvsem pa za razvoj
kmetijske dejavnosti, kakovosti bivanja in dopolnilne turistične
dejavnosti. |
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
11. člen |
Prostorski
razvoj Občine Trebnje je načrtovan dolgoročno. Večje razvojne
poselitvene površine in površine za razvoj dejavnosti so načrtovane za
potrebe širšega medobčinskega gravitacijskega območja v Trebnjem.
|
Zmerni
razvoj se načrtuje za lokalni središči Veliki Gaber in Dobrnič.
|
Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in
zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe.
|
Prednostna
razvojna območja so: |
– v mestu
Trebnje: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno
izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom, zelene površine),
površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš in blokov; površine
za razvoj industrije in gospodarstva, |
– v
naseljih Veliki Gaber in Dobrnič: površine za organizirano gradnjo
stanovanjskih hiš. |
2.2.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
12. člen |
Prometne
povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod–zahod: avtocesta
Ljubljana–Zagreb in državna (regionalna) cesta Ljubljana–Novo mesto.
Regionalne povezave v prečni smeri potekajo od Trebnjega na SV proti
Mirni, Mokronogu in Sevnici, na JV proti Mirni peči, na S proti Čatežu
in Litiji, na J pa proti Dobrniču in Žužemberku. Načrtovane so
izboljšave regionalnih prometnih povezav. |
Železniška
proga povezuje Trebnje proti zahodu z Ivančno Gorico in Ljubljano, proti
SV z Mirno in Sevnico, proti JV pa z Mirno pečjo in Novim mestom.
|
Med
pomembnejše lokalne ceste sodi prometna povezava po dolini Temenice od
Ivančne Gorice do Šentlovrenca do priključka na cesto Trebnje–Čatež.
Načrtovana pomembnejša lokalna cesta je od AC priključka Trebnje vzhod
proti Mirni do priključka na državno cesto na meji z Občino Mirna.
|
Občina si
bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih
cestah. |
2.2.4
Druga za občino pomembna območja |
13. člen |
Drugo za
občino pomembno razvojno območje je vezano na naravne vire in je območje
pridobivalnega prostora mineralnih surovin: Vrhpeč. |
Pomembno
območje za občino in sosednje občine je deponija odpadkov Globoko, kjer
se načrtuje medobčinski Center za ravnanje z odpadki (CERO).
|
Pomembno
območje prepoznavnih naravnih vrednot je dolina Temenice. |
Pomembna
območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja naselbinske
dediščine v naseljih Sela pri Šumberku, Korenitka, Dobrnič, Gorenji vrh
pri Dobrniču in na Zaplazu pri Čatežu in ambient Trebanjskega gradu. |
2.2.5
Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt |
14. člen |
Za mesto
Trebnje, naselji Veliki Gaber in Dobrnič se pripravi urbanistični načrt. |
2.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena |
(grafični
prikaz na karti 0-02) |
2.3.1
Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
15. člen |
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega
in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna opremljenost
se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali zastarelo komunalno
in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja
onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter vpliva na naravne
vrednote in kulturno dediščino. |
Na
stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče – novo opremljanje ali
preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne,
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. |
Obnova
infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih
območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge infrastrukture
(novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na
novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture. |
Za
obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju
v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev.
|
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave
ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
2.3.2
Zasnova prometne infrastrukture |
16. člen |
Avtocesta
Ljubljana–Zagreb poteka v smeri vzhod–zahod. Pri načrtovanju je
upoštevati širitev AC za en prometni pas, to je minimalno 7 m od roba
cestnega sveta obojestransko. |
Državne
regionalne povezave potekajo v smeri vzhod-zahod v istem koridorju kot
AC. |
Prečne
državne regionalne povezave potekajo v smeri proti SV proti Mirni, na JV
proti Mirni peči. Povezavi na sever za Čatež in na jug za Dobrnič in
Žužemberk sta prav tako regionalnega značaja, vendar po standardu in
prometni pomembnosti nekoliko nižje ravni kot povezavi za Mirno in Mirno
peč. Z nadaljnjim razvojem se bosta povezavi izboljševali, tako da se bo
izboljšala prometna dostopnost območij ob teh koridorjih. |
Skozi
občino poteka tudi železnica Ivančna Gorica–Trebnje–Mirna–Sevnica in
Trebnje–Novo mesto. Železniško omrežje ostaja v bodoče v istem
koridorju. Primernost tirnega prometa za javni potniški promet nakazuje
izboljšavo urejenosti postajališč in železniške postaje v Trebnjem.
Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je
prednostna usmeritev za urejanje železniških postaj in postajališč.
|
Lokalno
prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma
kakovostno urejeno. V posameznih naselij se za izboljšanje prometne
dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije
odsekov cest. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve
naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti
prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se
problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova poselitev planira s
sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja
nekatere težave sedanje prometne urejenosti. |
V povezavi
z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave,
ki so osnova za urejanje teh območij. |
V
Trebnjem, Dobrniču in Velikem Gabru, kjer so dolgoročno strateško
planirana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje,
ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano
prometno omrežje. |
Osnovne
usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: |
– nove
prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve, |
–
umirjanje prometa, |
–
omejevanje motornega prometa v središčih naselij, |
– urejanje
mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder, |
– ureditev
kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez, |
– celovit
pristop k zagotavljanju trajnostne mobilnosti. |
V naseljih
z naselbinsko kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale
varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. |
2.3.3
Zasnova elektronskih komunikacij |
17. člen |
Prostor
občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij.
Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. |
2.3.4
Zasnova energetske oskrbe |
18. člen |
Prostor
občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno
energijo. Razvoj gospodarstva ter širitev poselitve terjajo posodobitev
in izboljšavo elektro omrežja. V izgradnji je daljnovod 2x110 kV na
odseku RTP Grosuplje–RTP Trebnje. |
Usmeritve
za energetske vire, omrežje in naprave so: |
– oskrbo z
električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem
poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski
kanalizaciji), |
– občina
si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije,
geotermalne energije in drugih oblik energije, |
– na
območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se
uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih
virov energije (sončna energija, kot so: sončni prejemniki za pripravo
tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije –
fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in
lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami
za soproizvodnjo toplotne in električne energije, |
– na
območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri
energije, |
– občina
bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij. |
2.3.5
Zasnova vodooskrbe |
19. člen |
Vodovodno
omrežje v občini je pretežno urejeno in dobro razvejano, ni pa še v
celoti sanirano. Prednostno si bo občina prizadevala za menjavo
azbestnih cevi in za zmanjševanje izgub vode v sistemu. Obstoječe
omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem
vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje
tudi vodooskrba in vodooskrba z deževnico kot virom za sanitarno in
tehnološko vodo. Zbiranje in raba padavin je usmeritev za novogradnje,
za gospodarske in stanovanjske namene. |
Obstoječi
vodni viri ne zadostujejo za naraščajoče potrebe in širitev poselitve,
prav tako so nekatere naprave obstoječega omrežja dotrajane, kar
postavlja omejitve za nadaljnje obdobje. Zavedajoč se teh omejitev
občina načrtuje dodatna zavarovanja vodnih virov in izboljšave omrežja
in naprav. |
Občina
načrtuje novo vodovodno omrežje v vinogradniškem območju Lisec.
Planirana je izgradnja vodohrana v naselju Pekel. |
Občina bo
nadalje varovala območja obstoječih in potencialnih vodnih virov in
izboljševala vodovodno omrežje. |
Občina bo
podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za deževnico in druge
oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri novogradnjah in na kmetijah
za potrebe sanitarne in tehnološke vode. |
2.3.6
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
20. člen |
Usmeritve
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
–
zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena
naselja, |
–
dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih
brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja, |
– ureditev
čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in
rastlinske čistilne naprave) za razpršeno poselitev in poselitvena
območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, |
– sanacija
obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih
javnih površin. |
Na
področju odvajanja odpadnih vod bo občina nadalje izvajala
priključevanje obstoječih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko
omrežje. |
Občina
načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Bič (Zagorica, Bič,
Pristavica in Dobravica), Blato, Dolenja Nemška vas, Ponikve, Studenec,
Čatež. |
Načrtovane
so čistilne naprave ČN Blato, ČN Dobrnič, ČN Bič, ČN Ponikve.
|
Območja
manjših naselij in razpršene poselitve se lahko opremljajo tudi z
biološkimi ČN. |
2.3.7
Zasnova ravnanja z odpadki |
21. člen |
Usmeritve
za ravnanje z odpadki so: |
–
spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru
nastajanja odpadkov (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in
proizvodnih objektih ...), |
–
vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z
ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega selektiranja in zbiranja
odpadkov, |
–
spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov
manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, |
–
odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi
za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč, |
–
vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov.
|
Občina bo
urejala odlagališče odpadkov Globoko in sodelovala pri skupnem urejanju
medobčinskega Centra za ravnanje z odpadki (CERO). |
2.3.8.
Zasnova infrastrukturnega opremljanja vinogradniških območij |
22. člen |
Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu (oziroma trajnim
nasadom), stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost
oziroma izjema. |
Občina bo
vinogradniška območja le delno opremljala oziroma z nekoliko nižjim
standardom infrastrukturne opremljenosti kot to velja za naselja.
Infrastrukturno opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski
zmožnosti občine. |
2.4
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
(grafični
prikaz na karti 0-03 in 0-06) |
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve |
23. člen |
Avtohtoni
poselitveni vzorec v Občini Trebnje je heterogen in ga sestavljajo:
mesto Trebnje, gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v
hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih.
|
V območja
z urbanističnim načrtom so zajete površine prostorskega razvoja vodilnih
naselij v Občini Trebnje: Trebnje, Veliki Gaber in Dobrnič. |
Okvirna
območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s
pripadajočim prostorom. |
Za druga
naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe
lokalnega prebivalstva. Notranje se razvijajo vaška naselja, ki še
nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih
dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Ta
naselja se dopolnjuje glede na lokalne potrebe. |
Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni
vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar
je vplivala geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega
omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. |
Na
Dolenjskem je značilna svojevrstna poselitev v vinogradniških območjih.
Nastanek vinogradniške krajine z zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi
objekti in manjšimi vinogradi je preoblikoval krajino z naselji in
zaselki. Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v
vinogradniških območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja.
|
Okvirna
območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji. |
2.4.2
Usmeritve za razvoj naselij |
24. člen |
Občina bo
pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru: |
(1)
Podpirala strnjenost poselitve, tako da bo: |
–
poselitev usmerjala v nova razvojna območja, ki se bodo postopoma
načrtovala skupaj s celovito infrastrukturno ureditvijo, |
–
poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in
dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
|
– širitev
naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
|
–
preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob
komunikacijah, |
–
preprečevala razpršeno gradnjo, razen v primerih, ko se obstoječa
razpršena gradnja zaokroži v zaselek in se s tem dosega racionalnejšo
infrastrukturno ureditev, |
–
omejevala stalno naselitev v vinogradniških območjih. |
(2)
Podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo: |
– s
prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v
urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor,
|
– varovala
obvodni prostor pred neprimernimi in neskladnimi posegi in ga namenjala
javni rabi (rekreaciji), |
– varovala
krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
|
–
ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo. |
(3)
Zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
|
– s
prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede
dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da se omogoči
ugodno razmerje bivanja, dela ter turističnega razvoja, |
–
dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor,
|
–
dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v
območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj
drugih dejavnosti. |
(4)
Izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
|
–
opremljala planirana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo
infrastrukturno opremljenost naselij, |
–
zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih
prometnih povezav, |
–
spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev
javnih parkirišč na obrobju, |
–
zagotovila varnost pešcev in kolesarjev v prometu. |
(5)
Omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
|
–
nadaljevanje razpršene gradnje, |
–
povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge
infrastrukture, |
–
spreminjanja pomožnih objektov in zidanic v sekundarna bivališča,
|
–
spreminjanja sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v
vinogradniških in od infrastrukture odmaknjenih območjih. |
2.4.3
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
25. člen |
Dejavnosti
se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko
rabo površin. |
V Trebnjem
se načrtuje razvoj v skladu s funkcijo medobčinskega središča.
Načrtovane so širitve stavbnih zemljišč za razvoj centralnih dejavnosti,
razvoj turizma ter rekreacijskih in športnih dejavnosti. Načrtovana je
širitev območja za gospodarske dejavnosti na vzhodu Trebnjega.
|
V Velikem
Gabru in Dobrniču se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti. |
Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet
in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v
območja za proizvodne dejavnosti. To so območja: Industrijska cona na
vzhodu Trebnjega, območje ob priključku na AC Trebnje – vzhod,
Gospodarska cona Bič ob priključku na AC in območje za gospodarske
dejavnosti v Gorenji vasi pri Čatežu. |
Razvoj
turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti se načrtuje ob naselju Blato
ter na posestvu pri gradu Kozjek – naselje Dolenja Selca. |
2.4.4
Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene poselitve |
26. člen |
Sanacijo
območij razpršene poselitve vinogradniških območij bo občina izvajala
predvsem na področju komunalnega opremljanja in na izboljševanju
prometnega omrežja. |
Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim
oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in
turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in
prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež
zelenih površin. |
2.4.5
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
27. člen |
Osnovno
oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in
kvalitetne arhitekture vaških jeder. |
Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi in nadaljuje zasnove
gručastih naselij v ravninskem delu in zasnovam naselij z zaselki v
gričevnatem delu. |
Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo,
turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše urbanistično in
arhitekturno oblikovanje. |
Pri
urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine
za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski promet,
javnimi zelenimi površinami in otroškimi igrišči. |
2.4.6
Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova |
28. člen |
Občina si
bo prizadevala za ohranitev kulturnih spomenikov in za ohranjanje
kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala s
prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi. |
Občina bo
nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in
sočasnim umirjanjem prometa. |
Z
občinskim podrobnejšim prostorskim načrtom se bo izvajala celovita
prenova na območju romarske cerkve matere Božje na Zaplazu in
urbanistična ureditev predela Čateža. V OPPN bo potrebno razrešiti
prometne zagate ob množičnih romanjih in drugih prireditvah na Zaplazu.
|
Posebno
varstvo kulturne dediščine – delna prenova naselij se bo izvajala na
območjih naselbinske dediščine v Dobrniču, Gorenji vasi pri Dobrniču,
Selah pri Šumberku in Korenitki. |
2.4.7
Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na
karti 0-07 in 0-08) |
29. člen |
Občina
Trebnje za dolgoročni – strateški prostorski razvoj načrtuje strateške
razvojne površine v naseljih Trebnje in Veliki Gaber. Strateško
načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih
obdobjih. Na teh površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale
omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih
režimov. |
2.5
Usmeritve za razvoj v krajini |
(grafični
prikaz na karti 0-04) |
2.5.1
Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
30. člen |
Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti predvsem ekološke
pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne
samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo
ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi
ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina
bo omogočala prostorske širitve kmetij. |
Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno
predelavo. |
Turizem:
Ob kulturnih spomenikih in kulturni dediščini, naravnih vrednotah se za
turistične namene razvijajo tudi vinogradniška območja v občini: Čatež,
Češnjevek, Dolenja Dobrava, Dolenja Selca, Dolenja vas pri Čatežu,
Dolenji Vrh, Glinek, Grič pri Trebnjem, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenji
vrh pri Dobrniču, Iglenik pri Veliki Loki, Jezero, Korenitka, Kriška
Reber, Križ, Lipnik, Lisec, Lukovek, Mačkovec, Male Dole pri Stehanji
vasi, Martinja vas, Medvedjek, Meglenik, Mala Ševnica, Razbore, Roje pri
Čatežu, Rdeči Kal, Rihpovec, Repče, Sajenice, Svetinja, Šmaver,
Trebanjski Vrh, Velika Ševnica, Zagorica pri Čatežu. |
Rekreacija
in šport: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo
in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne
zahtevne prostorske ureditve. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja
tudi v obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo predvsem rekreacijske
poti. |
Mineralne
surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za
gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru
kamnoloma Vrhpeč. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
2.5.2
Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja, |
območja in
objekte za potrebe obrambe |
31. člen |
Občina si
bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne
koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.
|
Občina bo
varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh območjih
načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo. |
Na
območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in
transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za
preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč. |
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite
in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
Območje
Občine Trebnje je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave, požari,
toča, žled, suša, aviarna influenca, razlitje, izpust ali eksplozija
nevarnih snovi, potres manjše amplitude, prometne nesreče. |
Poplave
nastopijo v dolini Temenice in njenih pritokih. Temenica s pritoki je
povodje kraškega značaja, kjer se je oblikoval svojevrsten odtočni režim
reke Temenice. Celotna dolina vodotoka je naravni sistem suhih
zadrževalnikov, zato je treba za ohranjanje poplavne varnosti ohranjati
obseg poplavljenih površin. Največji obseg poplav nastopi v dolini
Temenice na odseku od naselja Stranje pri Vel. Gabru, del vasi
Šentlovrenc, vas Krtina – del, kjer se v Temenico izliva potok iz
Globoke doline iz vasi Žabjek, Velika Loka – del vasi ob trgovini, Kamni
Potok-del vasi na desnem bregu Temenice, vas Zidani most, Trebnje – del
nasproti podjetja Treles, Dolenja Nemška vas – del pri gasilskem domu,
Ponikve – pri mlinu Zakrajšek, Dobravica pri Velikem Gabru in del
naselja Pristavica pri Velikem Gabru. |
Stacionarni viri nevarnih snovi in možne ekološke nesreče so v objektih:
Trimo d.d., Akripol d.o.o., Skladišče Butan plin v Račjem selu,
bencinski servisi. |
Za potrebe
zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: |
– za
evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in
dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine,
trgi in parkirišča: Travnik pri gostišču Hribar v Trebnjem, igrišče pri
Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje, okolica Gasilskega doma
Trebnje, okolica OŠ Dolenja Nemška vas, |
– za pokop
ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico: Veliki Gaber, Čatež,
Šentlovrenc, Trebnje, Grm, Sela pri Šumberku, |
– za
deponijo ruševin: centralno odlagališče Globoko, |
– za
kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko. |
Območja za
dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih
zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme
in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom
civilne zaščite. |
32. člen |
V Občini
Trebnje je območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Vrhtrebnje.
Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe, ki
pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, možno
uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje. |
2.5.3
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
33. člen |
Dolina
Temenice in Čatež z romarskim svetiščem na Zaplazu sodita zaradi vrednot
kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri
ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno
krajino Dolenjske je značilno prepletanje njivskih, travniških in
gozdnih površin, ki se sklada z gručasto poselitvijo v vasicah z
dominantnimi zvoniki in z vinogradi na pobočjih z značilnimi zidanicami,
razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za ohranjanje identitete in
kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih
dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino. |
Posebna
območja ohranjanja narave so območja Nature 2000, območja naravnih
vrednot in ekološko pomembna območja. |
Posebne
lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti naselbinske dediščine so: |
– trško
jedro mesta Trebnje, |
– vas
Gorenji vrh pri Dobrniču, |
– vaško
jedro Sela pri Šumberku, |
– vas
Korenitka in |
– vaško
jedro Dobrnič. |
2.6
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
(grafični
prikaz na karti 0-05) |
34. člen |
Usmeritve
za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno
namensko rabo prostora. |
Osnovna
namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega:
|
– stavbna
zemljišča, |
–
kmetijska zemljišča, |
– gozdna
zemljišča, |
– vodna
zemljišča, |
– druga
zemljišča. |
Poselitev
se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in
površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno
namensko rabo prostora. |
Kmetijska
zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so
površine primarne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim.
|
Na
posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi
rekreacija v naravnem okolju. |
Raba
posameznih površin je omejena tudi na območjih prikritih grobišč.
|
Na
območjih drugih zemljišč so območja mineralnih surovin namenjena
izkoriščanju in območja mineralnih surovin namenjena sanaciji v
kmetijska ali gozdna zemljišča. |
Strateško
načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih
obdobjih. |
35. člen |
Za
obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je
določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev,
da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih
pravic. |
2.7
Koncept prostorskega razvoja mesta Trebnje |
2.7.1
Območje prostorskega razvoja mesta Trebnje |
36. člen |
Koncept
prostorskega razvoja mesta Trebnje podrobneje obravnava območje, ki
obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselij Trebnje, Štefan,
Rožni vrh in Dolenja Nemška vas, njihova obrobja z zaselki in razpršeno
poselitvijo ter načrtovane površine za dolgoročni razvoj in dele
rekreacijskih površin, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje.
Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih
in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem.
|
Prostorski
razvoj mesta je načrtovan dolgoročno, zato se nekatera območja določajo
za strateški/dolgoročni prostorski razvoj in se prikažejo v strateškem
delu OPN. |
2.7.2
Koncept podrobnejše namenske rabe |
37. člen |
Dolgoročni
razvoj mesta Trebnje povezuje Trebnje s sosednjimi naselji Štefan, Rožni
vrh, Gorenja Nemška in Dolenja Nemška vas v funkcionalno povezano urbano
celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev
mestotvornih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za
različne oblike bivanja. |
Dolgoročni
razvoj naselja je zasnovan na državnem prometnem omrežju, ki je bil
določen v preteklem obdobju (potek avtoceste, priključne ceste
regionalnega pomena in obstoječa železnica) na tak način, da je preplet
dejavnosti skladen in da so negativni vplivi čim manjši. |
Dolgoročni
razvoj Trebnjega se usmerja na severno obrobje obstoječega naselja.
Severna razvojna območja Trebnjega se namenjajo predvsem bivanju is
spremljajočimi dejavnostmi s srednje visoko izrabo površin. |
Naselji
Rožni vrh in Gorenja Nemška vas se dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi
površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom in nižjo izrabo
površin. Območje med državno cesto in železnico v naselju Štefan in
vzhodni del Trebnjega se namenja oskrbi in storitvam (brez stanovanj).
|
Gospodarska cona med Vina gorico in Dolenjo Nemško vasjo se širi proti
severu. Razvojna območja Dolenje Nemške vasi se načrtujejo južno od šole
in ob priključku na AC. Površine se namenjajo za športno rekreacijski
park, vzhodni del pa za gospodarstvo in dejavnosti transporta.
|
Območje
gradu Trebnje ter nekatera območja v pasu Temenice se namenjajo
gostinstvu, turizmu in rekreaciji. |
Središče
mesta Trebnje se dopolnjuje s centralnimi funkcijami. Za območje
mestnega jedra (Baragov in Goliev trg) se s podrobnejšim načrtovanjem in
prenovo določijo podrobnejše usmeritve za urejanje. Razvojno območje
železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste se namenja ureditvi
»prometne glave« in centralnim dejavnostim s srednje visoko do visoko
izrabo površin. |
2.7.3
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa |
38. člen |
Izhodišče
za prometno urejanje dolgoročnega razvoja mesta Trebnje predstavlja
državno prometno omrežje, ki je bilo določeno v preteklem obdobju (potek
avtoceste, priključne povezave regionalnega pomena). |
Za nova
razvojna območja mesta Trebnje, Studenec in Gorenja Nemška vas se
načrtuje nova vzdolžna primarna prometna povezava, ki poteka po severnem
obrobju in medsebojno povezuje nova mestna območja s cesto Trebnje–Mirna
na vzhodu in Trebnje–Velika Loka na zahodu. S to vzdolžno povezavo se
ustvari nova primarna mestna os bodočega mestnega razvoja. Na vzhodu se
ta os nadaljuje preko železnice proti vzhodu do AC priključka Trebnje
vzhod. |
Prečne
povezave potekajo med severno povezovalno cesto in obstoječo primarno
cesto (Goliev trg, Gubčeva cesta, Stari trg) in povezujejo razvojna
območja z obstoječim naseljem in dejavnostmi v središču mesta. Severni
rob obstoječe poselitve je relativno strnjen, prehodi proti severu so
ozki, zato se s tem prostorskim aktom načrtuje izboljšava in okrepitev
prometnih povezav v smeri S–J, da bi se zagotovila povezava v povezano
urbano celoto. |
Planirajo
se novi prečni prehodi preko doline Temenice. |
S postopno
preureditvijo prometnega omrežja se bo promet v središču mesta lahko
vedno bolj omejeval, prav tako se bo obstoječa glavna vpadnica od gradu
na Baragov trg lahko preuredila v pešaško povezavo mesta z gradom.
|
Avtobusna
postaja se načrtuje v bližini železniške postaje, tako da se zagotovi
čim boljša povezava z železnico. Urejanje »prometne glave« naj vključuje
tudi parkirišča za prestopanje, tako da se vzpostavijo pogoji za
kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih sredstev. |
Z
izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za
bolj razvejan javni potniški promet. |
2.7.4
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja |
39. člen |
Mestno
jedro Trebnjega se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in
kulturne dediščine. V tem območju se ohranjajo skladni vertikalni
gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posveča ohranitvi
posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto mestnega/trškega
jedra. |
Razvojno
območje železniške postaje od železnice do Gubčeve ceste naj ima višjo
do visoko izrabo površin in mestotvorno oblikovanje. |
Severna
razvojna območja se raztezajo na valovitem terenu, slemena vzpetin
potekajo večinoma v smeri S–J. Zazidava na pobočjih naj izkorišča
nagnjenost terena (npr. terasna zazidava), tako da se omogočijo daljši
pogledi na okolico. |
2.7.5
Koncept zelenega sistema naselja |
40. člen |
V severnih
razvojnih območjih so že z namensko rabo površin določene zelene
površine in površine za rekreacijo. Prav tako so z zelenimi pasovi
ločena posamezna razvojna območja (Trebnje – Štefan in Rožni vrh), ki se
namenjajo rekreaciji. Zelene členitvene površine imajo klimatsko in
ekološko funkcijo in jih je treba trajno ohranjati kot zelene presledke
med poselitvenimi območji. Tu naj potekajo rekreacijske povezave proti
dolini Temenice na jugu in gozdnim površinam na severnem obrobju. |
2.8
Koncept prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber |
2.8.1
Območje prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber |
41. člen |
Koncept
prostorskega razvoja naselja Veliki Gaber podrobneje obravnava naselje
Veliki in Mali Gaber z zaselki ter načrtovane površine za dolgoročni
razvoj. |
Prostorski
razvoj Velikega Gabra je načrtovan dolgoročno, zato se nekatera območja
določajo za strateški/dolgoročni prostorski razvoj in se prikažejo v
strateškem delu OPN. |
2.8.2
Koncept podrobnejše namenske rabe |
42. člen |
Za razvoj
centralnih dejavnosti lokalnega središča se načrtuje s prenovo območja
vzhodno od šole, dolgoročno pa se za nadaljnjo širitev (v strateškem
delu) določa razvojno območje na zahodnem robu naselja, tako da se
navezuje na dosedanje centralne dejavnosti in javne površine. Dolgoročni
razvoj območij za bivanje se bo usmerjal na pobočne lege med Malim in
Velikim Gabrom ter od Velikega Gabra proti Malemu Medvedjeku. |
2.8.3
Koncept prometnega omrežja |
43. člen |
Načrtovana
je nova prometna povezava od Biča preko Malega Gabra v dolino Temenice,
ki bo nadomestila obstoječo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Trasa
za novo povezavo se planira tako, da istočasno povezuje tudi nova
razvojna območja. Na severni strani Malega Gabra nova povezava prečka
železnico v podvozu in se priključi na državno cesto pri zaselku
Podgabrje. |
Nove
povezovalne ceste se vzpostavijo med obstoječimi naselji in razvojnimi
območji v vzdolžni in prečni smeri. |
2.9
Koncept prostorskega razvoja naselja Dobrnič |
2.9.1
Območje prostorskega razvoja naselja Dobrnič |
44. člen |
Koncept
prostorskega razvoja naselja Dobrnič podrobneje obravnava naselja
Dobrnič, Podlisec in Gorenjo vas ter načrtovane površine za dolgoročni
razvoj. |
2.9.2
Koncept podrobnejše namenske rabe |
45. člen |
Naselje
Dobrnič predstavlja središče Suhe krajine v Občini Trebnje in se zato
dolgoročno načrtuje intenzivnejši razvoj. Načrtuje se širitev površin za
bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, površine za razvoj centralnih
dejavnosti, širitev šole z rekreacijskimi in športnimi površinami ter
širitev pokopališča s parkovnimi površinami. |
2.9.3
Koncept prometnega omrežja |
46. člen |
Načrtujejo
se nove povezovalne ceste na obrobju razvojnih območij na zahodni in
južni strani naselja. Nove ceste tangencialno povežejo dosedanjo
krakasto razporejene ceste, tako da se težišče prometa lahko razporeja
po obodu naselja in ustvari možnost omejevanja prometa v središču vasi.
|
Načrtovane
so površine za parkiranje na zahodnem robu vaškega jedra, tako da se
lahko vzpostavi omejevanje prometa v vaškem jedru. |
2.10
Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje |
47. člen |
Prostorski
izvedbeni pogoji se pripravijo za vsa območja urejanja. |
Z OPN se
ureja celotni prostor Občine Trebnje razen območij, ki se urejajo z
veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. |
Z
izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do
njihovega sprejetja. |
2.11
Usmeritve za urejanje prostora z Občinskimi podrobnimi prostorskimi
načrti – OPPN |
48. člen |
Z OPPN se
urejajo tista območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše
urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč
(parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja
potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti. |
Z OPPN se
lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter
vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso določena
in niso grafično prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na
podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih
ureditev. |
Z OPPN se
lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu območij
urejanja z OPPN, z namenom: |
– urejanja
infrastrukture, |
–
pridobitve lastništva za celovito in racionalno ureditev območja,
|
–
uskladitve različnih interesov v prostoru, |
– javnosti
dela. |
3.
Izvedbeni del OPN Občine Trebnje |
3.1
Splošne določbe |
49. člen |
S tem
odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Trebnje
sprejme izvedbeni del OPN Občine Trebnje, ki je prostorski izvedbeni akt
lokalne skupnosti in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev
objektov in druge posege v prostor. |
50. člen |
Izvedbeni
del OPN določa: |
3. IZVEDBENI DEL
OPN OBČINE TREBNJE |
3.1 Splošne
določbe |
3.2 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.2.1 PIP za
namensko rabo prostora (namembnosti |
in
vrste posegov) |
3.2.2
Tolerance glede namenske rabe prostora |
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo |
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje |
3.2.5
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo |
in
gradbene parcele |
3.2.6
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko |
javno
infrastrukturo |
3.2.7
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno |
dobro |
3.2.8
Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja |
narave,
varstva kulturne dediščine, varstva |
okolja
in varstva naravnih dobrin |
3.2.9
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred |
naravnimi in drugimi nesrečami |
3.2.10
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih za |
potrebe
obrambe |
3.2.11
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja |
3.2.12
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN |
3.2.13
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih |
predvidenih OPPN |
3.3
Usmeritve za OPPN |
3.4 Posebni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.5 Ukrepi
za preprečitev, omilitev in odpravo |
posledic vplivov na okolje |
4.
USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN |
5.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE. |
51. člen |
Izvedbeni
del OPN vsebuje: |
Besedilo
odloka |
Grafične
prikaze v samostojni mapi 50x70: |
1.01
Pregledna karta občine z razdelitvijo |
na liste, merilo 1:50.000 |
1.02
Pregledna karta naselij Občine Trebnje z |
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, |
merilo 1:50.000 |
2.01
Pregledna karta občine s prikazom osnovne |
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske |
javne infrastrukture, merilo 1:50.000 |
3.01 do 3.40
Prikaz območij urejanja prostora, osnovne |
oziroma podrobnejše namenske rabe prostora |
in prostorskih izvedbenih pogojev, |
merilo 1:5.000 |
4.01 do 4.40
Prikaz enot urejanja prostora in gospodarske |
javne infrastrukture |
5.01
Pregledna karta občine s prikazom območij |
OPPN, merilo 1:50.000 |
6.01
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za |
Dobrnič, merilo 1:500 |
Legenda. |
52. člen |
(skupni in
posebni pogoji) |
(1) Skupni
pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, namembnosti površin
in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
|
(2)
Posebni pogoji so določeni za posamezna območja ali lokacije v posebnih
določbah tega odloka. Veljavnost dela skupnih pogojev na teh območjih je
posebej navedena. |
53. člen |
V odloku
so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
(1)
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in
ribolov ter rudarstvo. |
(2)
Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne
dejavnosti ter gradbeništvo. |
(3)
Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve,
prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z
nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v
počitniških hišah in počitniških stanovanjih. |
(4)
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško
varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava,
društva, cerkev in svobodni poklici. |
(5)
Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti
osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli
lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in
nezahtevnimi objekti. |
(6)
Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu.
Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu
dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne
objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali je
prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega
objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven
objekt). Spremljajoči objekt ni namenjen bivanju ne sme presegati 60 %
zazidane površine osnovnega objekta. |
(7)
Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je
potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega
objekta. |
(8)
Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne
potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso
namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo
gradbenega dovoljenja. |
(9) Javno
dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost
prost dostop, ne glede na lastništvo. |
(10)
Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je
zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in
na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za
zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem
gradbena parcela. |
(11)
Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za
stanovanjske objekte upošteva max. kalkulativna etažna višina 3 m.
Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta
ne sme presegati kalkulativne višine objekta. |
(12)
Ureditve infrastrukture so gradnja gradbeno-inženirskih objektov
prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in
izvedba priključkov. |
(13)
Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za
urejanje voda. |
(14)
Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot
nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«.
Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti
lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo.
|
(15)
Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni
predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem
in drugi sorodni predpisi. |
54. člen |
(meja
območja urejanja) |
(1)
Območje urejanja z izvedbenim delom OPN obsega celotno območje Občine
Trebnje, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. Območja
veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabelah 2-1 in
2-2, ki sta sestavni del tega odloka. |
(2) Meja
območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in
meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu v merilu 1:5000. |
55. člen |
(členitev
prostora) |
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje
občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote
urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično
parcelo ali lokaliteto. |
(2)
Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s
pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska
raba površin je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci
urejanja prostora. |
(3)
Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST, RPI-naselja), uradni
podatki MKO (RABA – gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine
so privzete površine stavbnih zemljišč (sz-stavbna zemljišča). Površine
voda (V) so prikazane na podlagi ZKP 2012 in DOF 5). |
(4)
Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne
namenske rabe površin. |
(5) Enote
urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena
območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno
namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora (EUP –
poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.
|
(6) Enote
urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so območja odprtega prostora –
krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G in V.
EUP-OP so razdeljene na severno enoto OP-S in južno enoto OP-J. EUP-OP
so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega odloka. |
(7) Enota
urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru – EUP rek je
prostorsko zaokroženo območje, ki je namenjeno rekreaciji v odprtem
prostoru. EUP-rek prekriva več vrst namenske rabe prostora, ki pa se s
tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek so dodatno določeni pogoji glede
namembnosti, vrste posegov in za nekatere vrste objektov. EUP-rek so
podlaga za upravljanje rekreacijskih ali varovanih območij. |
(8) Enota
urejanja prostora za vojna grobišča – EUP-gro je prostorsko zaokroženo
območje namenjeno varovanju/urejanju potencialnih vojnih grobišč.
|
(9) Enote
urejanja prostora za vinogradniška območja – EUP vin so prostorsko
zaokrožena območja primarne rabe in razpršene poselitve, namenjena
vinogradništvu in sadjarstvu. |
(10) Enote
urejanja prostora državnih prostorskih aktov – DPA so prostorsko
zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi
uredbami. |
(11)
Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali
manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov. |
3.2 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.2.1 PIP
za namensko rabo prostora (namembnosti in vrste posegov) |
56. člen |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so
določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, ki so:
|
(a)
območja in površine za poselitev: |
1010 območja
stanovanj (S) |
1011 površine
za stanovanja s spremljajočimi |
dejavnostmi (SS) |
1012 površine
za stanovanja za posebne namene (SB) |
1013 površine
podeželskega naselja (SK) |
1014 površine
počitniških hiš (SP) |
1015 površine
za stanovanja brez spremljajočih |
dejavnosti (SSa) |
1016 površine
za samostojne kmetije (SKk) |
1017 površine
za gospodarska poslopja kmetij (SKg) |
1020 območja
za centralne dejavnosti (C) |
1021 površine
za centralne dejavnosti (CU) |
1023 površine
za izobraževanje (CDi) |
1024 površine
za verske dejavnosti (CDc) |
1026 površine
za dejavnosti javne uprave in |
poslovne
dejavnosti (CDu) |
1030 območja
proizvodnih dejavnosti (I) |
1032
gospodarska cona (IG) |
1033 površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) |
1040 posebna
območja (B) |
1041 površine
za turizem (BT) |
1042 površine
za trgovino in storitve (BD) |
1043 površine
za športne centre (BC) |
1046 površine
za gozdarske in lovske koče (BTg) |
1050 zelene
površine (Z) |
1051 površine
za oddih, rekreacijo in |
šport na
prostem (ZS) |
1052 površine
parkov (ZP) |
1054 druge
urejene zelene površine (ZD) |
1055 površine
pokopališča (ZK) |
1060 območja
prometne infrastrukture (P) |
1061 površine
cest (PC) |
1062 površine
železnice (PŽ) |
1063 površine
letališča (PL) |
1066 ostale
prometne površine (PO) |
1070 območja
komunikacijske infrastrukture (T) |
1080 območja
energetske infrastrukture (E) |
1081 površine
za oskrbo z električno energijo (Ee) |
1090 območja
okoljske infrastrukture (O) |
1091 površine
za oskrbo z vodo (Ov) |
1092 površine
čistilne naprave (Oc) |
1094 površine
za odlagališče odpadkov (Oo) |
1095 površine
za komunalne dejavnosti in |
gasilstvo
(Ok) |
1110 območja
razpršene poselitve (A) |
1111 površine
razpršene poselitve za zidanice |
in vinske
kleti (Av) |
1112 površine
razpršene poselitve za kmetije |
in
stanovanja (Ask) |
1114 površine
razpršene poselitve za počitniške |
hiše
(Asp) |
(b) površine, ki
niso namenjene poselitvi: |
2000 kmetijska
zemljišča |
2010 najboljša
kmetijska zemljišča (K1) |
2020 druga
kmetijska zemljišča (K2) |
3010 gozdna
zemljišča (G) |
3011 gozdna
zemljišča – varovalni gozd (Gv) |
4010 območja
površinskih voda (V) |
4011 celinske
vode (Vc) |
5010 območja
mineralnih surovin (L) |
5011 površine
nadzemnega pridobivalnega |
prostora
(LN) |
5013 površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
za
sanacijo v kmetijska zemljišča (LNk) |
5014 površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
za
sanacijo v gozdna zemljišča (LNg). |
57. člen |
1010
Območja stanovanj (S) |
Na
območjih stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti
in vrste posegov: |
(1011)
površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi (SS) |
(1011a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– bivanje
– stanovanja, |
– delo na
domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo
večjih vplivov kot bivanje samo), |
–
terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
|
–
kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja. |
(1011b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1012)
površine za stanovanja za posebne namene (SB) |
(1012a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– posebne
oblike bivanja – stanovanja (samski domovi, domovi za stare, varovana
stanovanja, stanovanja za osebe s posebnimi zahtevami), |
–
zdravstvene in osebne storitve, |
–
terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja. |
(1012b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1013)
površine podeželskega naselja (SK) |
(1013a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
stanovanja, |
– kmetije
(stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
–
terciarne in kvartarne dejavnosti, |
–
proizvodne dejavnosti, ki ne vplivajo prekomerno na okolje, |
– šport in
rekreacija. |
(1013b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1014)
površine počitniških hiš (SP) |
(1014a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
sekundarno bivanje v počitniških objektih, |
– šport in
rekreacija. |
(1014b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve
objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ enega
počitniškega stanovanja, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ
enega počitniškega stanovanja, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1015)
površine za stanovanja brez spremljajočih dejavnosti (SSa) |
(1015a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
stanovanja, |
–
sekundarno bivanje, |
– delo na
domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo
večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr.
prevajanje, biro ... ni delo s strankami). |
(1015b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve, |
– ureditve
javnih površin. |
(1016)
površine za samostojne kmetije (SKk) |
(1016a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– kmetije
(stanovanja in gospodarski objekti), |
–
dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
(1016b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1017)
površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg) |
(1017a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
kmetijstvo – samo gospodarski objekti kmetij. |
(1017b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave). |
58. člen |
1020
Območja centralnih dejavnosti (C) |
Na
območjih centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti in vrste posegov: |
(1021)
površine za centralne dejavnosti (CU) |
(1021a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
terciarne dejavnosti, |
–
kvartarne dejavnosti, |
– poslovni
prostori (pisarne), |
–
bivanje/stanovanja, |
–
proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez
zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti
...). |
(1021b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1023)
površine za izobraževanje (CDi) |
(1023a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
predšolsko varstvo oziroma vzgoja, |
– vse
vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo, |
–
dejavnosti društev, |
–
rekreacija, |
– socialno
varstvo. |
(1023b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1024)
površine za verske dejavnosti (CDc) |
(1024a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
dejavnosti cerkve, |
– versko
izobraževanje, |
–
dejavnosti kulture. |
(1024b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1026)
površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti (CDu)
|
(1025a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
dejavnosti uprave, |
– poslovni
prostori (pisarne), |
–
gostinstvo in storitve, |
–
dejavnosti društev. |
(1025b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
59. člen |
1030
Območja proizvodnih dejavnosti (I) |
Na
območjih proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1032)
gospodarska cona (IG) |
(1032a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
proizvodne dejavnosti, prekladanje in skladiščenje, |
–
trgovina, storitve, gostinstvo, |
–
gradbeništvo, |
– poslovni
prostori (pisarne), |
– šport in
rekreacija, |
– v
območju bivanje ni dopustno. |
(1032b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1033)
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) |
(1033a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
proizvodne dejavnosti kmetijstva – farme, |
– v
območju bivanje ni dopustno razen upravljalca posestva oziroma farme.
|
(1033b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
60. člen |
1040
Posebna območja (B) |
V posebnih
območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste
posegov: |
(1041)
površine za turizem (BT) |
(1041a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
gostinstvo, |
– trgovina
in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski)
namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar
ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
|
–
rekreacija, kulturne dejavnosti in prostori za izobraževanje, kot
dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti,
locirane so lahko v kletni, pritlični etaži ali najvišji (strešni)
etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni
etaži, |
–
zdravstvene dejavnosti, |
–
stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, vendar največ eno
stanovanje na objekt. |
(1041b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1042)
površine za trgovino in storitve (BD) |
(1042a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– trgovina
in storitve (nakupovalna središča), gostinstvo, |
– poslovni
prostori raznih dejavnosti (pisarne), |
–
dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve, |
– v
območju niso dopustna stanovanja/bivanje. |
(1042b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1043)
območja športnih centrov (BC) |
(1043a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– šport in
rekreacija (objekti in površine), |
–
gostinstvo (brez nastanitvenih kapacitet), kot dopolnilna dejavnost k
osnovni namembnosti območja, |
– trgovina
in storitve samo kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.
|
(1043b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov (razen gostinskih
nastanitvenih objektov) v dejavnosti, ki so za obravnavano območje
urejanja določene v prejšnjem odstavku, |
–
novogradnje objektov, |
– ureditve
rekreacijskih in športnih površin, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve, |
– ureditve
javnih površin, |
–
postavitve spominskih plošč in drugih obeležij. |
61. člen |
(1046)
površine za gozdarske in lovske koče (BTg) |
(1046a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
gozdarska in lovska dejavnost, gostinstvo, razen apart hotelov,
apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih
objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih
objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju, |
–
rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti, |
–
stanovanje za lastnika oziroma upravljalca objekta, vendar največ eno
stanovanje na objekt. |
(1046b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
62. člen |
1050
Zelene površine (Z) |
Na zelenih
površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste
posegov: |
(1051)
površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS) |
(1051a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
območja za
rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu
na prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov visokogradnje)
in zelene površine, kot so: |
– igrišča,
igralni parki, |
–
kopališča, plaže, |
– golf,
|
– kamp,
|
–
dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti. |
(1051b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– ureditve
športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč,
postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme kot so klopi in
lope/nadstrešnice za počitek, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za
shranjevanje opreme, garderobe, sanitarije ..., |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
postavitve objektov visokogradnje niso dopustne (razen objektov,
določenih v tabelah 3 in 4). |
(1052)
površine parkov (ZP) |
(1052a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
sprostitev in oddih na parkovnih površinah. |
(1052b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– parkovne
ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč,
postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1054)
druge urejene zelene površine (ZD) |
(1054a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
rekreacija in oddih na zelenih površinah. |
(1054b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– ureditve
športnih in rekreacijskih igrišč, |
– parkovne
ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč,
|
–
postavitve parkovne opreme kot so klopi in lope za počitek, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1055)
površine pokopališča (ZK) |
(1055a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
pokopavanje, |
– verske
dejavnosti, |
– trgovina
kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna, prodaja
kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno
namembnostjo območja), |
– parkovne
površine. |
(1055b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
63. člen |
1060
Območja prometne infrastrukture (P) |
Na
prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti
in vrste posegov: |
(1061)
površine cest (PC) |
(1061a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
dejavnosti cestnega prometa. |
(1061b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve
objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1062)
površine železnice (PŽ) |
(1062a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
dejavnosti železniškega prometa. |
(1062b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1063)
površine letališča (PL) |
(1063a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
dejavnosti letališkega prometa. |
(1063b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1066)
ostale prometne površine (PO) |
(1066a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– prometne
površine in parkirišča. |
(1066b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
64. člen |
1070
Območja komunikacijske infrastrukture (T) |
Na
območjih komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1070a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
dejavnosti telekomunikacij. |
(1070b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte: vzdrževanje, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava,
odstranitev objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
65. člen |
1080
Območja energetske infrastrukture (E) |
V območjih
energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti in vrste posegov: |
(1081)
oskrba z električno energijo (Ee) |
(1081a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
proizvodnja električne energije (hidro-, solarne – elektrarne,
bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter druge oblike),
|
– prenos
električne energije (razdelilne transformatorske postaje). |
(1081b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za
obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, |
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve pomožnih in začasnih objektov, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
66. člen |
1090
Območja okoljske infrastrukture (O) |
Na
območjih okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1091)
površine za oskrbo z vodo (Ov) |
(1091a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji
...). |
(1091b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1092)
površine čistilne naprave (Oc) |
(1092a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
dejavnosti čiščenja odplak (kot so čistilna naprava, črpališče, druga
infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak ...), |
–
spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja, |
– storitve
v zvezi z okoljsko infrastrukturo, |
–
stanovanja niso dopustna. |
(1092b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1094)
površine za odlagališča odpadkov (Oo) |
(1094a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
zbiranje, sortiranje odpadkov, odlaganje in predelava odpadkov,
|
–
kompostiranje odpadkov, |
– poslovni
prostori komunalnih dejavnosti. |
(1094b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
– dopustne
spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so za
obravnavano območje urejanja določene v prejšnjem odstavku, |
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(1095)
površine za komunalne dejavnosti (Ok) |
(1095a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
zbiranje, sortiranje odpadkov, |
–
komunalne dejavnosti, |
– gasilska
dejavnost. |
(1095b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
67. člen |
1110
Območja razpršene poselitve (A) |
Na
območjih razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti in vrste posegov: |
1111
površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av)
|
(1111a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
kmetijstvo – samo gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne
nasade. |
(1111b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
postavitve/novogradnje gospodarskih objektov za vinogradništvo
(zidanice, vinske kleti), |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
1112
površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask) |
(1112a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– kmetije
(stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
–
stanovanja/bivanje, |
–
gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov. |
(1112b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
1114
površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp) |
Za Asp
glede namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov veljajo določbe za
namensko rabo SP, razen za nezahtevne in enostavne objekte, ki so
dopustni v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka. |
68. člen |
(2010 in
2020) Kmetijska zemljišča (K1) in (K2): |
(2010a in
2020a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
|
–
kmetijstvo. |
(2010b in
2020b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
– ureditve
kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije), |
– ureditve
infrastrukture, od tega le: |
–
rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest, |
–
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti
klasifikacije CC – SI šifra 22), |
–
vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje,
akvadukti, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka. |
69. člen |
(3010)
Gozdna zemljišča (G) |
(3010a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
gozdarstvo in kmetijstvo, |
– šport in
rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
|
– lov in
ribolov. |
(3010b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– ureditve
gozdnih zemljišč, |
– ureditve
za rekreacijo, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
70. člen |
(3011)
Gozdna zemljišča – varovalni gozd (Gv) |
(3010a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
gozdarstvo. |
(3010b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– ureditve
gozdnih zemljišč, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
71. člen |
4010
Območja površinskih voda (V) |
(4011)
Celinske vode (VC): |
(4011a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
vodnogospodarske dejavnosti. |
(4011b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
–
vodnogospodarske ureditve, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka. |
72. člen |
5010
Območja mineralnih surovin (L) |
V območjih
mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti
in vrste posegov: |
(5011)
površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN): |
(5011a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
izkoriščanje mineralnih surovin, |
–
proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo.
|
(5011b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
–
raziskovanje, izkoriščanje, sanacija, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
(5013)
površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk): |
(5013a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
kmetijstvo. |
(5013b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– sanacija
v kmetijska zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
(5014)
površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg): |
(5014a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
gozdarstvo. |
(5014b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– sanacija
v gozdna zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
73. člen |
EUP rek –
enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru: |
(a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– na
površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki
trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin, |
– na
stavbnih zemljiščih v EUP rek vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti,
ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin,
|
–
spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in
rekreacijo, storitve za šport in rekreacijo ter gostinstvo brez
nastanitvenih kapacitet, spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo,
enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne. |
(b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– na
površinah primarne rabe prostora: |
– gradnja
sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske
infrastrukture, |
– gradnja
športnih in rekreacijskih naprav in druge infrastrukture za potrebe
rekreacije, |
– krčitev
gozda za potrebe rekreacije, |
– na
stavbnih zemljiščih v EUP rek vse vrste posegov, ki so dopustni za
posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
–
postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo
značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča
ipd.) niso dopustne. |
74. člen |
EUP gro –
enote urejanja prostora grobišča: |
EUP gro
določa površine odprtega prostora za varstvo grobišč. Vrste namembnosti
in vrste posegov so dopustne v skladu s PIP za posamezno podrobnejšo
namensko rabo prostora. |
75. člen |
EUP vin –
enote urejanja prostora vinogradniška območja: |
(a)
dopustne so naslednje namembnosti: |
– na
primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so
dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, |
– na
stavbnih zemljiščih vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so
dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. |
(b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
– na
površinah primarne rabe prostora: krčitev gozda za potrebe
vinogradništva, |
– na
stavbnih zemljiščih v EUP vin vse vrste posegov, ki so dopustni za
posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov za posamezno namensko rabo
prostora v vinogradniškem območju, v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta
sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
–
vodnogospodarske ureditve. |
76. člen |
EUP kd –
enote urejanja prostora za varstvo kulturne dediščine: |
EUP kd
določa površine odprtega prostora za celovito prenovo naselja in način
urejanja z OPPN. Vrste namembnosti in vrste posegov so dopustne v skladu
s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. |
77. člen |
Dopustne
vrste objektov glede na namen |
Na
površinah posameznih podrobnejših namenskih rab prostora so dopustne
gradnje tistih vrst objektov glede na namen, ki so skladne z dopustnimi
namembnostmi, izrabo, oblikovanjem in drugimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji po tem odloku. |
78. člen |
Na
zemljiščih z grafičnim prikazom stavbe izven območij stavbnih zemljišč
(prikaz stavbe po REST–GURS v grafičnem prikazu namenske rabe in GJI v
merilu 1:5000) gradnja ni dopustna, razen infrastrukture, nezahtevnih in
enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4. |
3.2.2
Tolerance glede namenske rabe prostora |
79. člen |
(1) Za
obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna
nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru
veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...). Dopustna je
sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN,
za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno
zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. |
(2) Za
obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima
zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti
zemljiške/gradbene parcele …) je dopustna nadaljnja raba objekta, v
skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.
Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih
določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je
potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste
posegov so: |
–
rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
|
–
dozidave, nadzidave niso dopustne, |
–
podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa, |
–
nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih. |
(3) Za
obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje po OPN (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od
predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele,
velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna
nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v
okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru
dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih
dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb
OPN. Dopustne vrste posegov so: |
–
rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
|
–
dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,
|
– dopustna
je podkletitev objekta, |
– izjemoma
so v območju kulturne dediščine (naselbinska, stavbna dediščina)
dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od
dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, |
–
nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih; v večjih
gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami. |
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo |
80. člen |
Pogoji
glede izrabe so določeni v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje |
81. člen |
Prostorski
izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so:
|
– PIP za
urbanistično oblikovanje, |
– PIP za
arhitekturno oblikovanje, |
– PIP za
oblikovanje v ureditvenih enotah, |
– PIP za
oblikovanje drugih posegov v prostor. |
3.2.4.1
Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje |
82. člen |
Faktor
zazidanosti (FZ) |
Pri
izračunu faktorja zazidanosti se za zazidano površino objekta
uporabljajo naslednji parametri: |
(1)
Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji
obod objekta v ravnini pritličja. |
(2) V
zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
|
– površina
navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi
zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd.
stavbni deli), |
– previsni
deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh
strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako
tvorijo volumen stavbe, |
– površina
kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo
urejenega terena. |
(3) V
zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPN ne
štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine,
balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti. |
83. člen |
Faktor
izrabe (FI) |
Pri
izračunu faktorja izrabe se za bruto etažno površino objekta uporabljajo
naslednji parametri: |
(1) V
bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo:
|
– bruto
površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh
strani (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (op.: v primeru
nagnjene fasade), sem sodijo tudi tlorisne površine, ki niso zaprte z
vseh strani do polne višine, so pa pokrite – računa se površine do
navpične projekcije zunanjega roba krova/strehe, |
– površina
kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo
urejenega terena. |
(2) V
bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo:
vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne
strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi
lahko odstranljivi objekti. |
(3) Izraba
prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so
določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali podrobnih
PIP. |
84. člen |
Odmiki
osnovnih in spremljajočih objektov |
(1) Odmiki
objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so min. 4 m. Odmik
se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za
izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni
elementi fasade). Manjši odmiki od 4 m so dopustni: |
– v
primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki stoji na meji zemljiške
parcele ali regulacijske linije, |
– v
območjih ohranjanja kulturne dediščine in značilne postavitve objektov
ob parcelno mejo, |
– če se
objekt približa parcelni meji pod kotom (op.: stranica stavbe ni
vzporedna s parcelno mejo) lahko znaša min. odmik 2,5 m, vendar največ
na dolžini 4 m fasade objekta. |
(2)
Objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo
biti odmaknjeni od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije
min. 6 m. |
(3) Za
balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, razen ob javnih
prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z
regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči
segajo preko regulacijske linije. |
(4)
Dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na
eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in
zazidanosti. |
(5) Odmiki
od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru
rekonstrukcije ceste in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta
– ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo
varnosti. |
(6)
Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah
se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč
sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta. |
(7)
Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega
ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike
spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
|
(8)
Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske
infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in
do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
|
(9)
Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-javne potrebe je
dopustna z odmikom 60 cm do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in
do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s pisnim
soglasjem soseda in upravljalca javne površine. Podporni zidovi ob
regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni izven
pregledne berme (polja preglednosti). |
Gradnja
podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna
ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem
sporazumejo. |
(10)
Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do
regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem
odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge
gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljalec javne
površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.
|
(11)
Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti
in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od
nove meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna
tudi gradnja bliže gozdnemu robu. |
85. člen |
Za vse
posege v varovalni pas avtoceste, ki meri 40 m od roba cestnega sveta je
potrebno pridobiti soglasje DARS d.d. oziroma upravljavca AC.
|
Posegi v
varovalni pas AC ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa
na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza. |
3.2.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in
nezahtevnih objektov |
86. člen |
Lega
nezahtevnih in enostavnih objektov |
(1)
Gradnje nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica, garaža,
steklenjak, uta, bazen, lopa, greznica, utrjena dovozna pot) in
enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar, mala
čistilna naprava, zajetje, vrtina, zbiralnik za kapnico, objekt do 4 m2,
utrjena dvorišča) so dopustne na zemljiških ali gradbenih parcelah
osnovnih objektov (na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri
se gradijo). |
(2)
Začasni objekti za turistično ponudbo (kiosk, gostinski vrt, pokriti
prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti postavljeni
tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih
ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. |
(3)
Nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov (kot npr.
bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in
telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v
neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine. |
87. člen |
Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov |
(1) Odmiki
(nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe |
Odmiki
nezahtevnih objektov za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30
m2, steklenjak do 30 m2, uta do 15 m2, bazen do 30 m2, enoetažna
pritlična lopa do 15 m2, nepretočna greznica do 50 m3, pretočna greznica
do 20 m3) in enostavnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek do 30 m2,
rezervoar do 5 m3, mala čistilna naprava do 50 PE, zajetje, vrtina ali
vodnjak do globine 30 m, zbiralnik za kapnico do 30 m3, pritlični objekt
do 4 m2) morajo biti: |
– 2 m od
meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik od 2 m je dopusten
le s pisnim soglasjem soseda, |
– 2 m od
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. |
Nezahteven
objekt za lastne potrebe – utrjena dovozna pot in enostaven objekt –
utrjeno dvorišče je lahko urejeno do meje zemljiške parcele in do
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. |
(2) Odmiki
ograj |
Ograja do
višine 2,2 m (nezahtevni objekt) je lahko postavljena do meje gradbene
oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne
prometne površine, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo.
Ograja ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti mora biti
postavljena izven pregledne berme (polja preglednosti). |
(3) Odmiki
škarp in podpornih zidov |
Gradnja
podpornih zidov do višine 1,5 m za potrebe javne gospodarske
infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in
do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
|
Gradnja
škarp in podpornih zidov do višine 1,5 m je dopustna do meje gradbene
oziroma zemljiške parcele in do regulacijske linije oziroma meje javne
prometne površine s pisnim soglasjem soseda in upravljalca javne
površine. Podporni zidovi ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti
morajo biti postavljeni izven pregledne berme (polja preglednosti).
|
(4) Odmiki
pomožnih infrastrukturnih objektov |
Odmiki
pomožnih infrastrukturnih objektov (bazna postaja, pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja do 30 m2, mala komunalna čistilna naprava,
cestni silos, telekomunikacijske antene in oddajniki) morajo biti:
|
– 2 m od
meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik od 2 m je dopusten
le s pisnim soglasjem soseda, |
– 2 m od
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine, manjši odmik
od 2 m je dopusten za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki
se postavljajo na javni površini. |
(5) Odmiki
pomožnih obrambnih objektov |
Odmiki
pomožnih obrambnih objektov morajo biti: |
– 2 m od
meje zemljiške parcele oziroma ob medsosedski meji s pisnim soglasjem
soseda, |
– 2 m od
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. |
Odmiki
pomožnih obrambnih objektov, ki imajo površino večjo od 30 m2, morajo
biti odmaknjeni od gradbene oziroma zemljiške parcele min. 4 m.
|
(6) Odmiki
pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov |
Odmiki
pomožnih kmetijskih gozdarskih objektov (kozolec do 150 m2, kmečka lopa
do 30 m2, rastlinjak, koritasti silos do 150 m2, stolpasti silos do 30
m2, skedenj do 150 m2, senik do 150 m2, gnojišče do 200 m2, zbiralnik
gnojevke do 150 m3, vodni zbiralnik do 1000 m3, betonsko korito za
zbiranje vode za namakanje do 20 m3, čebelnjak do 20 m2, ribnik kot
vodno zajetje do 30 m2 oziroma naravna kotanja do 100 m2, krmišče do 30
m2, molzišče do 30 m2, hlevski izpust do 180 m2, kašča do 20 m2, kozolec
dolžine do 30 m, senik do 30 m2) morajo biti: |
– 2 m od
meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s
pisnim soglasjem soseda, |
– 2 m od
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. |
(7) Odmiki
nezahtevnih začasnih objektov |
Odmiki
nezahtevnih začasnih objektov (kiosk do 20 m2) morajo biti: |
– 2 m od
meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s
pisnim soglasjem soseda, |
– lahko so
postavljeni ob regulacijsko linijo oziroma ob mejo javne prometne
površine. |
(8) Odmiki
enostavnih začasnih objektov (pokriti prostor (šotor) do 500 m2, oder z
nadstreškom do 30 m2, pokriti prireditveni prostor do 500 m2, cirkus,
začasna tribuna do 1000 m2, skladiščni objekt do 15 m2) morajo biti:
|
– 2 m od
meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s
pisnim soglasjem soseda, |
– 2 m od
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine oziroma ob meji
s pisnim soglasjem upravljalca javne površine. |
(9) Odmiki
vadbenih športno rekreacijskih objektov (igrišče, športno strelišče do 3
ha, vzletišče) morajo biti: |
– 2 m od
meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s
pisnim soglasjem soseda, |
– 2 m od
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. |
Drugi
začasni vadbeni športno rekreacijski objekti (kolesarska steza,
planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza) so lahko urejeni ob meji
zemljiške parcele, regulacijske linije oziroma meje javne prometne
površine. |
(10)
Odmiki začasnih vadbenih objektov za obrambo, zaščito in reševanje
morajo biti: |
– 2 m od
meje gradbene oziroma zemljiške parcele, manjši odmik je dopusten s
pisnim soglasjem soseda, |
– 2 m od
regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine. |
(11)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kjer je dopustna lega do
regulacijske linije ali do meje javne površine (točke 1 do 10 tega
člena), je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija
oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike
presodi upravljalec javne površine glede na predvidene ureditve in
dejanske razmere na terenu. |
88. člen |
Namestitev
naprav kot investicijska vzdrževalna dela |
Enostavne
naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti:
|
– na ali v
zgradbo ali gradbeno inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava
ne sme presegati višine zgradbe, |
– na
gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe,
odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine
zgradbe. |
Klima
naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav
ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici. |
3.2.4.3
Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje |
89. člen |
Višina
objektov |
(1) Višina
in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih
za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
(2) Pri
določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za
posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja
oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne
podobe naselja oziroma zaselka. |
90. člen |
Klet |
(1)
Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je
lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih
varstvenih razlogov. |
(2)
Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne
onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z
varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin
na gradbeni parceli. |
(3) Odmik
kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik od zgoraj
navedenega odmika (4 m) je dopusten s pisnim soglasjem soseda mejaša.
|
(4)
Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo
urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja
zazidanosti in faktorja izrabe. |
(5) Kletna
etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto
etažno površino v naslednjih primerih: |
– če
podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne
etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru
se upošteva površina osvetljenih prostorov oziroma najmanj površina, ki
jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne
etaže, |
– v
zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki
pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za
pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad
linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele,
dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote
gradbene parcele. |
(6) Pri
rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja
kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta. |
91. člen |
Mansarda
in podstrešni prostori |
Mansarda
je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za
višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov. |
Površine
mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe. |
92. člen |
Kolenčni
zid |
(1) Višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino
kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na
zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne
konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje
kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče
ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe
(kot npr. špirovca ali strešne plošče). |
(2) Višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste
objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
(3)
Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot
merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim
zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba
v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori). |
(4) Mera
oziroma višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v
grafičnih prikazih, ki so sestavni del obrazložitve odloka. |
93. člen |
Streha |
Oblika in
naklon strehe sta določena v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
94. člen |
Odpiranje
strešin |
Odpiranje
strešin je določeno v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP. |
95. člen |
Kritina |
(1) Strehe
s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino sive, črne, rjave ali
opečne barve. |
(2) Strehe
v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva
kulturne dediščine morajo biti krite s kritino, značilno in prevladujočo
za to območje. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki oziroma kritino,
ki ima teksturo drobnih strešnikov. |
(3)
Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna.
Pločevinasta kritina v polmat sijaju je dopustna. |
(4)
Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še
sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov. |
96. člen |
Odstranitev objekta |
V primeru,
da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa
odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v
enotno in skladno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina
morajo biti enaki. |
97. člen |
Podporni
zidovi višine nad 1,5 m |
(1)
Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske
infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah. |
(2) Pri
gradnji podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za ne-javne potrebe in ob
javni površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne
ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini
1,5 m nad koto urejene javne površine. Prekomerni negativni vplivi (kot
npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz
višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni. |
(3) Pri
gradnji podpornih zidov višjih od 1,5 m, ob medsosedski meji, zgornji
rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1,
katere slednica je parcelna meja na višini 1,5 m nad koto urejene
površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi (kot npr.
preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz
višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni. |
3.2.4.4
Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in
enostavnih objektov |
98. člen |
Nezahtevni
in enostavni objekti za lastne potrebe |
Nezahtevni
objekti za lastne potrebe (drvarnica do 12 m2, garaža do 30 m2,
steklenjak do 30 m2, uta do 15 m2, bazen do 30 m2, enoetažna pritlična
lopa do 15 m2) in enostavni objekti za lastne potrebe (nadstrešek do 30
m2, pritlični objekt do 4 m2) morajo biti izvedeni tako, so lahko
odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev
prejšnjega stanja v prostoru. |
99. člen |
Ograje do
višine 2,2 m (nezahtevni objekt) |
(1) Višina
ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m; višje ograje so ob
javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Višina
medsosedske ograje je dopustna do višine 2,2 m. |
(2)
Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah »vj« – vaško
jedro in »v« – vas naj se zgleduje po tradicionalnih primerih
ograjevanja parcel. |
(3)
Protihrupne ograje v vaških naseljih in zunaj naselij naj bodo pretežno
lesene ali ozelenjene. Protihrupne ograje v Trebnjem morajo biti
arhitekturno oblikovane kot del urbanega prostora. |
100. člen |
Škarpe in
podporni zidovi do 1,5 m |
(1)
Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna
trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne
zagotavljajo varnosti. |
(2)
Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave vrta okrog objekta ni
sprejemljiva. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na
gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa. |
(3)
Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna
drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem
sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode,
spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo
biti preprečeni. |
101. člen |
Objekti za
oglaševanje |
(1)
Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih, v katerih se
izvaja oglaševana dejavnost in/ali na njihovih funkcionalnih zemljiščih,
oglaševanje je dopustno na objektih za oglaševanje (oglasni pano) na
fasadah objektov ali prostostoječe na funkcionalnih zemljiščih.
Postavitev nad slemenom objektov ni dopustna. |
(2)
Oglaševanje drugih vsebin je dopustno samo na oglasnih panojih ali
drugih sorodnih objektih za oglaševanje na površinah javnega dobra, s
katerimi upravlja pooblaščeni upravljalec za oglaševanje. |
(3)
Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni
najmanj 2,3 m nad pločnikom. |
3.2.4.5
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah |
102. člen |
(1) Z
ureditvenimi enotami so določeni prostorski izvedbeni pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v
prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in
ne pomeni dopustne dejavnosti. |
(2) PIP
določa merila in pogoje za naslednje ureditvene enote: |
v vas
(strnjena zazidava prostostoječih |
objektov
srednjega merila) |
vj vaško
jedro (strnjena zazidava objektov |
srednjega
merila) |
vv vaška
zazidava v vinogradniških območjih |
vz zidanice |
e
enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih |
objektov
manjšega merila) |
m mešana
zazidava (zazidava s heterogenim |
oblikovanjem v merilu v, e in d) |
w
počitniške hiše |
x
svojstveno oblikovanje |
b bloki
(zazidava prostostoječih objektov |
ali
objektov v nizu srednjega merila) |
b+v bloki in
vas (mešana zazidava objektov |
srednjega
merila) |
d dvoranski
objekti (prostostoječi ploščati |
objekti
srednjega do velikega merila) |
p prometne
površine (brez objektov) |
n
infrastrukturni objekti in naprave |
zi igrišča,
igralne površine, zelenice |
zk
pokopališča |
zp parkovne
površine. |
103. člen |
UREDITVENA
ENOTA VAŠKO JEDRO (vj) |
(1) V
ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje
posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne
arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in
arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki
izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih
značilnosti krajine. |
(2) Merila
in pogoji so določeni v posebnih prostorskih ureditvenih pogojih za EUP
DBČ-007-CU (vj) in DBČ-008-CU (vj). |
104. člen |
UREDITVENA
ENOTA VAS (v) |
(1) V
ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov
zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so
skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in
razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij
in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni
dopustno. |
(2) Merila
in pogoji za stanovanjske stavbe: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do
0,4 za vse EUP naselja Trebnje – TRE z ureditveno enoto (v).
|
– faktor
izrabe(FI) do 0,75 |
– v
posamezni stavbi so dopustna največ štiri stanovanja |
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem
oblikovanju veljajo še: |
– 4 m od
meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj
izpostavljeni del fasade) |
– manjši
odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne
postavitve objektov na parcelno mejo: objekti so lahko postavljeni ob
parcelno mejo ulice kadar se s tem ohranja značilna gradbena linija in
na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste oziroma
javne površine |
– manjši
odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda |
– odmiki
med objekti: medsebojni odmiki med stanovanjskimi objekti na isti
gradbeni parceli so najmanj 5 m (op. v to se ne štejejo pomožni obj.),
stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje se lahko stikata
|
– tloris:
podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4 |
– višina:
|
– do
K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 80 cm
|
– ali do
K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm |
– za
objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta
K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160
cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen
na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom
|
– v
primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni,
da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana) |
– streha:
|
– naklon
30˚ do 45˚, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru
rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon
je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve
vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min.
60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini) |
– širina
napušča min. 60 cm |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta. |
–
Odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v
obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim
naklonom kot osnovna streha (toleranca 10˚) ali enokapnico (na fertah) z
nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad
sleme osnovne strehe. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno
fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene
tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna
frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne
frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna. |
– velikost
gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za novo kmetijo je 2000 m2,
najmanjša gradbena parcela za stanovanjsko stavbo je 450 m2.
|
(3) Merila
in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,5 |
– odmiki:
|
– 4 m od
meje gradbene parcele |
– manjši
odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne
postavitve objektov na parcelno mejo, gospodarska poslopja so lahko
postavljena ob sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda
|
– manjši
odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda |
– odmiki
med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo
gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje
|
– tloris:
podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,5 |
– višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti
evtl. druga klet v celoti vkopana) |
– streha:
|
– naklon
30˚ do 45˚, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru
rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija
objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon
je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve
vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min.
60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini) |
– širina
napušča min. 60 cm |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta. |
–
Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetijskih za potrebe
prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s
strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon
je manjši do 10˚ od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme
presegati polovice dolžine strešine gospodarskega poslopja. |
(4) Merila
in pogoji za gospodarske objekte: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3 |
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
|
– 4 m od
meje gradbene parcele |
– manjši
odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne
postavitve objektov na parcelno mejo, gospodarska poslopja so lahko
postavljena ob sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda
|
– manjši
odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda |
– odmiki
med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo
gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje
|
– tloris:
podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,5 |
– višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti
evtl. druga klet v celoti vkopana) |
– streha:
naklon 30˚ do 45˚, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v
primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če
funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen
naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 %
ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v
smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev
(merjeno v horizontalni ravnini). |
–
Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetijskih za potrebe
prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s
strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon
je manjši do 10˚ od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme
presegati polovice dolžine strešine gospodarskega poslopja. |
(5)
Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3 |
– faktor
izrabe (FI) do 0,5 |
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
|
– 4 m od
meje gradbene parcele |
– manjši
odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne
postavitve objektov na parcelno mejo, objekti so lahko postavljeni ob
sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda |
– tloris:
podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5 |
– višina
stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim
terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za
poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike
etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta,
ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do
K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana)
|
– streha:
|
– naklon
30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru
rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija
objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon
je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % vseh
strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 %
strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini) |
– širina
napušča min. 60 cm |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta. |
–
Odpiranje strešin je dopustno v vseh oblikah. |
(6)
Spremljajoči objekti |
– za
oblikovanje spremljajočih objektov se smiselno uporabljajo določbe za
osnovne objekte |
– glede
oblikovanja strehe: dopustni so drugačni nakloni od naklonov za osnovne
objekte. |
105. člen |
UREDITVENA
ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) |
(1) Merila
in pogoji za stanovanjske objekte: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do
0,4 za vse EUP naselja Trebnje – TRE z ureditveno enoto (e).
|
– faktor
izrabe (FI) do 0,75 |
– faktor
zelenih površin (FP) mora biti 0,3 ali večji |
– v
posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja
|
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
|
– min. 4 m
od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj
izpostavljeni del fasade) |
– dopustna
je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni
stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti
|
– objekti
na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko
medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč
sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta |
–
spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom |
–
medsebojni odmiki med (osnovnimi) objekti na isti gradbeni parceli so
najmanj 8 m |
– odmik 2
m je dopusten za balkone, ganke, napušče |
– odmik
nezahtevnih in enostavnih objektov je določen v pogojih za urbanistično
oblikovanje |
– višina:
|
– do
K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm |
– ali do
K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm, kota
pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom |
– za
objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta
K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160
cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen
na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom
|
– v
primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni,
da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana) |
– velikost
gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela lahko znaša 450 m2.
|
(2) Merila
in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3 |
– faktor
izrabe (FI) do 0,5 |
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
6 m od meje gradbene parcele |
– višina
stavbe: do K+P+M oziroma do max. 9 m do kapi, pritličje do 100 cm nad
dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne
tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki
ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga
klet v celoti vkopana). |
106. člen |
MEŠANA
ZAZIDAVA (m) |
(1) Merila
in pogoji za stanovanjske objekte: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3 |
– faktor
izrabe (FI) do 0,75 |
– v
posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja
|
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
|
– min. 4 m
od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj
izpostavljeni del fasade) |
– dopustna
je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni
stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti
|
– objekti
na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko
medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč
sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta |
–
spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom |
–
medsebojni odmiki med (osnovnimi) objekti na isti gradbeni parceli so
najmanj 8 m |
– odmik 2
m je dopusten za balkone, ganke, napušče |
– odmik
nezahtevnih in enostavnih objektov je določen v pogojih za urbanistično
oblikovanje |
– višina:
|
– do
K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm |
– ali do
K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm, kota
pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom |
– za
objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta
K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160
cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen
na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom
|
– v
primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže (vidnost objekta nad terenom do K+P+1, to
pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana) |
– velikost
gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela lahko znaša 450 m2.
|
(2) Merila
in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3 |
– faktor
izrabe (FI) do 0,5 |
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
6 m od meje gradbene parcele |
– višina
stavbe: do K+P+M oziroma do max. 9 m do kapi, pritličje do 100 cm nad
dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne
tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki
ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je
največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri
etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga
klet v celoti vkopana). |
107. člen |
UREDITVENA
ENOTA VAŠKA ZAZIDAVA V VINOGRADNIŠKIH OBMOČJIH (vv) |
(1) V
ureditveni enoti vaška zazidava v vinogradniških območjih (vv) se mora
arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah
krajevno značilne arhitekture. Bistveno preseganje skladnega merila ni
dopustno. |
(2) Merila
in pogoji za stanovanjske stavbe: |
– v
posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji |
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 150 m2 |
– odmiki:
2,5 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele (velja za najbolj
izpostavljeni del fasade), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem
soseda |
– višina:
|
– do
K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm
|
– v
primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen
teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+ M, to pomeni,
da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana) |
– streha:
naklon 30˚ do 45˚, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta.
|
(3) Merila
in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: |
– zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2 |
– odmiki:
|
– 2,5 m od
meje gradbene parcele |
– manjši
odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda |
– višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti
evtl. druga klet v celoti vkopana) |
– streha:
naklon 30˚ do 45˚, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta,
drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe
položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo
širino objekta, ki presega 14 m. |
108. člen |
UREDITVENA
ENOTA ZIDANICE (vz) |
Merila in
pogoji za oblikovanje so: |
zidanice:
|
– gradnja
zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na
kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m2, na kmetijskih
zemljiščih K2 pa v velikosti nad 1000 m2. Omejitev glede velikosti
vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo
in legalizacijo obstoječih objektov |
– v
zidanicah je dopustno samo občasno bivanje |
– odmiki:
min. 2,5 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije
|
– tloris:
zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m2, kletna etaža je lahko
večja od pritlične etaže, če je kletni del vkopan in se s tem ne poveča
zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem
delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1:1,25
|
– višina:
|
– do K+P+M
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 80 cm |
– ali do
K+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 cm, kota
pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom |
– v
primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti
sega nad urejen teren |
– streha:
naklon 30° do 45°, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta
|
– dopustna
je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2,
streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno
streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije in oblike
nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne
konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov ...)
|
vinske
kleti: |
– gradnja
vinske kleti je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada
velikosti nad 5000 m2. Omejitev glede velikosti vinograda velja samo za
novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo
obstoječih objektov |
– v vinski
kleti ni dopustno bivanje |
– odmiki:
min. 2,5 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije
|
– tloris:
zazidana površina vinske kleti je lahko do 120 m2 |
– višina:
do K+M |
– vkopana
kletna etaža, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm
|
–
nadstrešnice pri vinski kleti niso dopustne. |
Vinska
klet mora biti samostojen objekt, kombinacija objekta vinske kleti z
zidanico ni dopustna. |
109. člen |
UREDITVENA
ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (w) |
Merila in
pogoji za oblikovanje so: |
– indeks
zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40 % zemljišča mora biti
ozelenjenega |
– na
posamični parceli je dopusten po en objekt |
– dopustna
je postavitev enega samostojnega enostavnega ali nezahtevnega objekta na
gradbeni parceli |
– tloris:
podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, velikost največ 60 m2
zazidane površine |
– višina:
največ K+P+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad
terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm
|
– streha:
30°–45°, enak naklon strešin. |
110. člen |
UREDITVENA
ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x) |
(1)
Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno –
svojstveno. |
(2)
Odmiki: min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik 4 m je dopusten
za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8
m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten v območjih ohranjanja
kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami
postavljeni na parcelno mejo. |
(3) Posegi
na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati
oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim
oblikovanjem ter jih dopolnjevati. |
(4)
Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se
pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi
razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in
kakovostnih prvin arhitekture širšega območja. |
111. člen |
UREDITVENA
ENOTA BLOKI (b) |
V
ureditveni enoti bloki (b) za oblikovanje blokov velja: |
– faktor
zazidanosti (FZ) 0,3 |
– faktor
izrabe (FI) 1,8 |
– odmiki:
6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik 4
m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma
roba venca do 8 m nad urejenim terenom |
– višina:
največ K+P+4+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom
|
– dozidave
stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in
izvedene enotno za cel objekt |
– dozidave
vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni
prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne
so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove |
– v sklopu
rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne
površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha
oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt |
–
zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt. |
112. člen |
UREDITVENA
ENOTA BLOKI IN VAS (b+v) |
V
ureditveni enoti bloki (b) in vas (v) za oblikovanje veljajo določbe za
vas (v) in za bloki (b) z dopustno etažnostjo do K+P+2+M. |
113. člen |
UREDITVENA
ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d) |
Merila in
pogoji za dvoranske objekte (d): |
– odmiki:
|
– min. 6 m
od meje gradbene parcele, manjši odmik do 4 m je dopusten za nižje dele
stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad
urejenim terenom |
– objekti
na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko
medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč
sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za
varnost, rabo in vzdrževanje objekta |
– višina:
max. vertikalni gabarit znaša: K+P+1, pri čemer je lahko višina
strešnega venca oziroma kapa največ 10 m nad urejenim terenom
|
– na delu
površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore,
garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine
|
– dozidave
in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem
doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase
|
– poslovne
stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim
površinam |
–
parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni
parceli. |
114. člen |
UREDITVENA
ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (n) |
Ureditvena
enota »n – infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti
in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN ...), ki imajo svojstven
izgled. |
– odmiki:
6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik do 4 m je dopusten za nižje
dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad
urejenim terenom. |
115. člen |
UREDITVENA
ENOTA PROMETNE POVRŠINE (p) |
Ureditvena
enota »p – prometne površine« ureja prometne površine izven cest,
večinoma parkirišča, kjer ni dopustno postavljanje objektov; v
ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji: |
– dopustne
so samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, zasaditve
vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, občinskih oglasnih
tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve
|
–
postavitve eko otokov in javnih sanitarij. |
116. člen |
UREDITVENA
ENOTA IGRIŠČA (zi) |
Merila in
pogoji za igrišča: |
– dopustne
so ureditve igrišč ter zelenih površin |
–
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe igrišč in
rekreacije |
– ureditve
rekreacijskih in športnih igrišč |
– ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave) |
–
vodnogospodarske ureditve |
– gradnja
objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj
graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne. |
117. člen |
UREDITVENA
ENOTA POKOPALIŠČA (zk) |
Merila in
pogoji za pokopališča: |
– dopustne
so ureditve grobov ter zelenih površin |
–
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe pokopališča
|
– ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave) |
–
vodnogospodarske ureditve |
– dopustna
je gradnja objektov za pokopališko dejavnost in spremljajoče dejavnosti
pokopališča |
–
oblikovanje objektov in ureditev naj se zgleduje po kakovostnih prvinah
lokacije. |
118. člen |
UREDITVENA
ENOTA PARKOVNE POVRŠINE (zp) |
Merila in
pogoji za parkovne površine: |
– dopustne
so parkovne ureditve, ureditve otroških igrišč, postavitve urbane opreme
|
–
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe parka,
sprostitve, pasivne rekreacije in kulture |
–
odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja
ali v primeru javnih ureditev, v primeru odstranitve dreves je potrebna
njihova nadomestitev |
–
vodnogospodarske ureditve |
– gradnja
objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj
graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne. |
3.2.4.6
PIP za oblikovanje drugih posegov |
119. člen |
(1)
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s
tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na
ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe
peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce
(najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.
|
(2) Pri
urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne
odstranitve varovanih dreves, ki so naravna znamenitost ali sestavni del
kulturne dediščine. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega
drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti ali
sorodni lokaciji v bližini v soglasju s pristojno varstveno službo.
|
(3) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
120. člen |
Ureditve
kampov in šotorišč so dopustne na površinah primarne rabe prostora,
objekti kampa (recepcija, sanitarije ...) pa morajo biti urejeni na
stavbnih zemljiščih. Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih
objektov za potrebe kampov. |
121. člen |
Urejanje
zemljišč |
(1) Po
zaključenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje potrebno
praviloma uporabljati samonikle vrste. |
(2)
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna
zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take
elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
|
(3) Na
območjih, kjer druga zavarovanja brežin niso zadostna so dopustne
gradnje podpornih zidov. |
(4) Višina
zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču,
ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da
bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske
razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s
podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. |
(5)
Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih
parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na
nižje ležeče parcele. |
122. člen |
Ureditve
vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih
materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v
čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem
površine sanirati ali renaturirati. |
123. člen |
(1) Z
urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih
prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine
zarastejo do jesenskega deževja. |
(2) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč je treba: |
–
ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine
dreves, kjer razmere to dopuščajo |
–
ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti
|
–
ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti. |
3.2.5
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele |
124. člen |
(1)
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje.
Velikost gradbene parcele mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s
parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen
na drugem zemljišču. Na območjih, kjer je določena regulacijska linija,
gradbena parcela lahko sega do regulacijske linije. Gradbena parcela
lahko sega preko regulacijske linije v primeru gradnje gospodarske javne
infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ali v
primeru gradnje delov objekta preko regulacijske linije (npr. balkon ali
podhod). Na gradbeni parceli je lahko postavljen en ali več osnovnih
objektov, spremljajoči objekti, enostavni in nezahtevni objekti.
|
(2) Širina
dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za
kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do
objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m. |
(3) Za
obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva
dejanska velikost zemljišča – stavbišča. |
3.2.6
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
3.2.6.1
PIP za prometno urejanje |
125. člen |
Varovana
površina za ceste in prometne povezave, ki je določena v grafičnem
prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev novih prometnih povezav,
na njej niso dopustni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo ureditev
prometne povezave. |
126. člen |
(1) Ulični
prostor oziroma javna prometna površina je določena z regulacijskimi
linijami. Širina javne prometne površine se lahko razširi v primeru
rekonstrukcije ceste in s tem povezane ureditve uličnega prostora. Poleg
regulacijske linije je treba pri posegih upoštevati min. pogoje za
ureditev prometnih površin, ki so: |
– v
naseljih v območjih obstoječe strnjene zazidave je min. širina ulice 6
m, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se lahko ohranja
značilna gradbena linija obstoječe zazidave, min. širina ulice se
upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine (op: če je
obstoječa širina ulice manjša od navedene širine 6 m, se upošteva
navedena širina za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani
ulice upošteva polovica razlike v širini ulice), odmike presoja
upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor;
|
– v
naseljih na območjih novogradenj je min. širina ulice 10 m (to je 5 m na
vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano RL, ki jo pri
dovoljevanju posegov v prostor presoja upravljalec javnih površin;
|
– v
območjih razpršene poselitve je min. širina ulice 6 m, odmike presoja
upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor.
|
(2) Odmike
presoja upravljalec javne površine. |
(3) Ob
javnih površinah (po zemljiškem katastru ali stanju v prostoru), kjer RL
ni določena (grafično prikazana) se prav tako upoštevajo določbe za RL.
V primeru odstopanja ZKP in dejanskega stanja v prostoru se meja med
javno in zasebno površino določi na podlagi geodetske izmere,
načrtovanih ureditev in pogojev upravljalca ceste. |
127. člen |
Pri
rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša, razen če to ni
izvedljivo zaradi prometno tehničnih zahtev za izvedbo javne ceste
oziroma javne površine. |
128. člen |
Priključki
na ceste |
(1)
Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se
pri tem zagotavlja prometna varnost. |
(2) Dovoz
na gradbeno parcelo naj se zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja
naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih
priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in
tehnične zahteve. |
(3)
Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo
biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine
državne oziroma lokalne ceste. |
(4)
Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob
državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih
cest. |
(5)
Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred
priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne
vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali
iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo
državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na
državni cesti. |
129. člen |
Parkirišča |
(1)
Parkirišča za dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču.
Zlasti to velja za novogradnje stanovanj, gospodarskih dejavnosti,
trgovine, gostinstva. Odstopanja so možna za obstoječe dejavnosti
centralnega značaja v strnjenih delih naselij v okviru določbe tega
člena. Odstopanja niso dopustna za gospodarske dejavnosti in stanovanja.
|
(2) Pri
objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet
(trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila
avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije, je
treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem
zemljišču pri objektu, na skupnem funkcionalnem zemljišču za več
objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. |
Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je
dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja upravljalca.
Zagotavljanje parkirišč na javnih površinah ali na drugih (bližnjih)
zemljiščih so možne za obstoječe in nove dejavnosti v gosteje zazidanih
delih naselij, kjer ni možnosti za zagotovitev novih površin za
parkiranje, dejavnost pa ima mestotvoren oziroma centralen značaj.
|
Občinska
uprava oziroma upravljalec soglasje izda v primeru, da javne parkirne
površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi
sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin. |
(3) Za
izračun potrebnega števila parkirišč glede na dejavnosti oziroma
namembnosti objekta veljajo naslednja merila: |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|– stanovanjske
stavbe |1,5 PM/stanovanje do 50 m2 neto | |
| |površine | |
| |2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto | |
| |površine | |
| |3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto | |
| |površine | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|– počitniška
stanovanja |2 PM/stanovanje oziroma | |
| |počitniški objekt | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|– poslovni
prostori, uprava |1 PM/30 m2 neto površine | |
|(pisarne) | | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|– poslovni
prostori, uprava |1 PM/20 m2 neto površine | |
|delo s
strankami | | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|–
trgovina |1 PM/30 m2 koristne/prodajne | |
| |površine oziroma min. 2PM na | |
| |posamezen lokal/trgovino v | |
|
|primeru posamične lokacije | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|–
gostinstvo |najmanj 5 PM na posamezen lokal | |
| |oziroma | |
| |1 PM/4 sedeže in | |
| |1PM na eno nastanitveno enoto | |
| |oziroma na 4 ležišča v gostinskem| |
| |– nastanitvenem objektu z | |
| |zmogljivostjo do 20 nastanitvenih| |
| |enot oziroma 0,8 PM na eno | |
| |nastanitveno enoto v gostinskem –| |
| |nastanitvenem objektu z | |
| |zmogljivostjo nad 20 | |
| |nastanitvenih enot | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|– kino,
kulturni dom, |1 PM/10 sedežev | |
|gledališče | | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|–
cerkev |1 PM/15 sedežev | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|– športno
rekreacijska |1 PM/250 m2 igralne površine in 1| |
|igrišča |PM/10 obiskovalcev | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
|– obrt,
storitve, |1 PM/70 m2 neto površine ali 1 | |
|proizvodnja |PM/3 zaposlene | |
+-----------------------------+---------------------------------+ |
(4) Pri
objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5 % parkirišč
urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v
primeru posamične lokacije parkirišča. |
(5)
Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se
parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če
objekt oziroma gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške
zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno
zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču. |
(6)
Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih
zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije. |
(7)
Parkirišča za osebna vozila na površinah z namensko rabo S, C, B in Z,
ki po površini presegajo 24 PM ali 500 m2, je treba členiti v več
manjših enot in jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1 drevo na 6 PM
in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi;
zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. Parkirišča
izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se
prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča. |
3.2.6.2
PIP za železniško infrastrukturo |
130. člen |
Varovalni
pas železnice |
(1) Za
vsak poseg v 100 m varovalni pas železniške proge je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje upravljalca železniške proge. |
(2) V
varovalnem progovnem pasu niso dopustni posegi, ki bi lahko ogrozili
stabilnost terena železniške proge. |
(3) V
varovalnem pasu niso dopustne naprave oziroma objekti, ki bi lahko z
barvo, obliko, svetlobo ali čem drugim ovirali vidnost železniških
signalnih naprav in signalov ali bi glede na pomen signalov lahko
spravljali v zmoto železniške delavce. |
3.2.6.3
Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje |
131. člen |
(1) Vse
objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti
na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za
njeno čiščenje. |
(2) Do
izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja
javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja manjših bioloških
in rastlinskih čistilnih naprav. |
(3)
Meteorne vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v meteorno
kanalizacijo, ponikovalnice in/ali v zadrževalne bazene na gradbeni
parceli objekta. Čiste padavinske vode se lahko uporabi za sanitarne,
tehnološke potrebe in za vzdrževanje površin gradbene parcele. Meteorne
vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice
je dopustno urejati na območjih, ki niso plazovita ali erozijsko
ogrožena. Pogoje priključevanja na meteorno kanalizacijo ali način in
območja, na katerih se izvajajo ukrepi zadrževanja meteorne vode, določi
pristojni upravljalec komunalnih storitev. |
(4)
Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane
in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji
dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen
priključek na kanalizacijo. |
(5)
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
|
(6)
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras
podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma
zasadi z avtohtono vegetacijo. |
(7)
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati
nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in
glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve
teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
niso dopustne oziroma morajo biti izvedeni na način, ki zagotavlja
skladno z varstvenimi cilji. |
(8) Trase
in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine.
Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane
infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture. |
132. člen |
Odstranjevanje odpadkov |
(1)
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena
na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino,
tako da je omogočeno enostavno čiščenje. |
(2) Pri
umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati sistem javnega
odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). |
133. člen |
Energetska
oskrba |
(1)
Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene
na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
(2)
Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem
ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti
morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine niso dopustne.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
|
(3) Trase
in objekti obstoječe ter planirane energetske infrastrukture so varovane
površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali
planirane infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture.
|
(4) SN in
NN omrežje: Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi
predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v
zemlji ali po potrebi v PVC ceveh Ø160 mm. Kablovodi, ki potekajo pod
povoznimi površinami so predvideni v obbetoniranih PVC ceveh Ø160 mm.
|
(5) SN in
NN omrežje: V urbanih naseljih se 20 kV in O,4 kV omrežja gradi
izključno v kabelski izvedbi (v cestnem svetu), predvidoma v
obbetonirani kabelski kanalizaciji s cevmi Ø160 mm ter dvojčkom 2x Ø50
mm za potrebe informatike in z jaški standardnih dimenzij. |
(6)
Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi,
izjemoma izven urbanih naselij,kjer so potrebne manjše moči, na
betonskem ali lesenem drogu. |
134. člen |
Telekomunikacijsko omrežje in naprave |
(1) Pri
načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je upoštevati
predpise s področja elektronskih komunikacij in predpise o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2)
Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevne ali
enostavne objekte je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in
meril tega odloka in pogojev uredbe o vrstah objektov glede na
zahtevnost. |
3.2.7
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
135. člen |
(1)
Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna
površina na njih. |
(2)
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža
in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče,
parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska
površina in podobno. |
(3) Na
območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji
in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov. |
(4)
Občinski interes za grajeno javno dobro so površine za načrtovano
gospodarsko javno infrastrukturo, za javne površine, ki so v grafičnih
prikazih določene z regulacijsko linijo in površine v rezervatih
planirane prometne infrastrukture (rezervati cest in parkirišč).
Občinski interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano
javno družbeno infrastrukturo, ki je določena z OPN. |
3.2.8
Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, |
varstva
okolja in varstva naravnih dobrin |
3.2.8.1
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave |
136. člen |
Ohranjanje
narave |
Na podlagi
mnenja ZVN OE Novo mesto št. 6-III-318/13-o-09/AŠP z dne 31. 1. 2013
velja: |
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Na območjih ohranjanja narave (naravne vrednote, ekološko pomembna
območja in območja Natura 2000) je za vse posege potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno
ministrstvo. |
(2) Na za
zavarovanje predlaganem območju Temenica – ponori pri Dolenjih Ponikvah,
predlog za naravni spomenik, veljajo varstvene usmeritve, da se posegi
in dejavnosti izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave.
|
(3) Z
naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi
in dejavnosti: |
– na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; |
– na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču; |
– na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje; |
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje; |
– na
krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost
ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih
elementov ter njihove razporeditve v prostoru; |
– na
oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo
življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne
vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne
spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na
območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v
skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(4) Na
posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000): Vejar, Vrhtrebnje –
Sv. Ana, Šumberk, Čatež, Koprivnica, se posegi in dejavnosti načrtujejo
tako, da se v čim večji možni meri: |
– ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in
živalskih vrst; |
– ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
|
– ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske
faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja
se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in
omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
(5) Pri
izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
– živalim
prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v
čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se
ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja; |
–
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja; |
– na
posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst
ter gensko spremenjenih organizmov. |
Na
območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in
v obsegu: |
– da se v
kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih
tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva; |
– da se v
kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa
in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz
priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; |
– da se
ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(6) Zaradi
varstva netopirjev se je potrebno pred prenovo ali drugimi deli v
ostrešjih in zvonikih cerkva in drugih objektih z evidentiranimi
kolonijami netopirjev posvetovati z OE ZRSVN. Evidentirana zatočišča
kolonij netopirjev zavarovanih z Uredbo o zavarovanih prostoživečih
živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,
96/08, 36/09, 102/11) so v cerkvah: Matere Božje v Dobravi, Povišanje
Sv. Križa v Stehanji vasi, Sv. Ane v Korenitki, Sv. Ane v Šmavru, Sv.
Katarine in Sv. Janeza Krstnika v Selah pri Šumberku, Sv. Marije
Vnebovzete v Trebnjem, Sv. Marjete v Grmu, Sv. Duha v Šahovcu, Sv.
Florijana v Račjem selu, Sv. Jakoba v Vrhtrebnjem, Sv. Jerneja v
Gombišču, Sv. Lovrenca v Šentlovrencu, Sv. Martina na Biču, Sv.
Mavricija v Šmavru, Sv. Mihaela v Malem Gabru, Sv. Petra v Koritih in
Sv. Urha v Velikem Gabru. |
3.2.8.2
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine |
137. člen |
Varstvo
kulturne dediščine |
(1)
Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu
kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine je opredeljeno v
smernicah ministrstva za kulturo (št. 3501-50/2009/12 z dne 2. 11. 2009.
Območja varstva kulturne dediščine so razvidna v Prikazu stanja
prostora, ki je priloga k temu OPN. |
(2)
Objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja
dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s pogoji za
varstvo kulturne dediščine v tem členu PIP se upoštevajo merila in
pogoji za varstvo kulturne dediščine tega člena. |
(3) Za vse
posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v
varstveno območje dediščine ter za posege v registrirano nepremično
dediščino in njeno vplivno območje je potrebno pri pristojni službi za
varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. |
(4)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino,
niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi
(dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili
zunanji izgled objekta, novogradnje objektov in rekonstrukcija objekta),
ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine
in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. Izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stavb je dopustna
v primerih, če se pri tem ohranijo štukature in druge kakovostne
sestavine oblikovanja fasad in s tem ne ogroža ohranitev varovanih
elementov. |
(5) V
primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru
raziskav in odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine
je potrebno pridobiti kulturno-varstveno soglasje ministra. |
(6) Pri
vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških
najdišč, je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
|
(7) Pri
urejanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih
arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških
ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v najdišča na stavbnih zemljiščih
in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in
če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da
je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Obseg in čas izvedbe
predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma s projektnimi pogoji
za graditev. |
(8) Na
območjih OPPN, za katere je potrebno pripraviti PVO (v skladu z
okoljskimi predpisi), je potrebno izvesti predhodne arheološke
raziskave. |
(9) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti
in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni.
Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
|
9.1 Za
registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
|
– tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
–
oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), |
–
funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
|
–
sestavine in pritikline, |
– stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
–
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), |
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
|
–
celovitost dediščine v prostoru in |
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
9.2 Za
registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
–
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
– odnosi
med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
–
prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega
dela (drevesa, vodotoki), |
–
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti), |
– naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, |
– podoba
naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
– odnosi
med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega), |
– stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov,
ulične fasade), |
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov in |
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
9.3 Za
območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote
kot so: |
–
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
–
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
–
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
–
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
–
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
–
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
9.4 Za
registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot
so: |
–
avtentičnost lokacije, |
– fizična
pojavnost objekta in |
–
vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter
vedutami. |
9.5 Za
registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v
prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. |
Posegi v
posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma dopustni ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev ali |
– če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Posegi in
dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se
arheološka najdišča ohranjajo. |
9.6 V
območjih druge dediščine velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
|
–
avtentičnost lokacije, |
– fizična
pojavnost dediščine in gradivo, |
– osnovna
namembnost oziroma primarna raba (način delovanja), |
–
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
9.7 V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
3.2.8.3
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin |
138. člen |
Varstvo
tal |
Varstvo
tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji
tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje. |
Rodovitno
prst z območja gradnje je potrebno deponirati za rekultivacijo in
sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je urediti tako, da se ohranja
rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred
onesnaženjem in erozijo. |
Pri
krčitvah gozda, umeščanju objektov in naprav je potrebno izvesti
protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin,
odvodnjavanje padavinskih vod. |
139. člen |
Varstvo
podtalnice |
(1) V
vodovarstvenih pasovih vodnih virov je ravnati v skladu s predpisom o
zavarovanju vodnega vira. Za posege v prostor na vodovarstvenem območju
je potrebno pridobiti vodno soglasje organa, pristojnega za vode.
|
(2) Vse
objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti
na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za
njeno čiščenje. |
(3) Do
izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
na čistilno napravo pooblaščena organizacija ali male čistilne naprave.
|
(4) Na
območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna
tudi gradnja malih čistilnih naprav. |
140. člen |
Odlaganje
gradbenih odpadkov |
Odlaganje
gradbenih odpadkov je dopustno na površinah oziroma lokacijah, ki jih v
ta namen določi Občina Trebnje oziroma pooblaščeni upravljalec
komunalnih storitev. |
3.2.8.4
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda |
141. člen |
Za vsak
poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje
voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
142. člen |
(1) Pri
urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je potrebno
upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo za Temenico 15 m, za
potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in drenažne jarke pa 5 m od
zgornjega roba brežine.. Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse
vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije
katastra, ter za vodotoke, ki potekajo v zaprtem pretočnem profilu
(ceveh, škatlasti armirano betonski profil). Priobalna zemljišča so tudi
vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Kadar vodotok ni vrisan na karti
katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje
priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno
gospodarstvo na podlagi zakona. |
(2) Vsaka
gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala
na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega
soglasja. Skladno z zakonom, ki ureja področje voda, je treba pridobiti
vodno soglasje ali vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima,
ki lahko nastane s posegom: |
– na
vodnem ali priobalnem zemljišču, |
– ki je
potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu, |
– ki je
potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode), |
– na
varstvenih in ogroženih območjih, |
– zaradi
odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda
pred onesnaženjem, |
– kjer
lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali
vračanje vode v vodonosnik, |
–
hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. |
(3)
Graditev v varstvenem pasu vodotokov, na poplavnih in ogroženih območjih
ni dopustna. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
dopustne izjeme po zakonu o vodah: |
– gradnjo
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– gradnjo
objektov grajenega javnega dobra, |
– za
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– za
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije, |
– za
poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15
metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča
na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.
|
(5)
Gradnjo objektov in izvajanje dejavnosti, ki ni vezana na vodo, je treba
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost. |
3.2.9
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
143. člen |
Varstvo
pred požarom |
Pri
urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa
zagotavljati: |
– pogoje
za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
– potrebne
odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, |
– prometne
in delovne površine za intervencijska vozila, |
– vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
144. člen |
Poplavna
območja |
(1) Na
poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
(2) Za
zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so
posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1
prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege
v prostor skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z
njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št.
89/08, Uradni list RS, št. 77/11 Odl.US: U-I-81/09-15, U-I-174/09-14).
|
(3) V EUP,
ki so ogroženi s poplavami je na ogroženih območjih dopustno le
vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov. S posegi na
obstoječih objektih se ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti.
Dopustna je tudi nadomestitev obstoječih objektov v enakih ali manjših
gabaritih, na isti ali za urejanje voda ugodnejši lokaciji. Gradnja
novih objektov ni dopustna do preveritve možnosti poseganja v prostor
(študija ali druga oblika preveritve v skladu s predpisi). Na teh
površinah ni dopustno nasipavanje zemljišč in drugi posegi, ki bi
zmanjšali pretočne razmere. EUP, ki so ogroženi s poplavami so: BRE-003
PC [p], BRE-008 PC [p], DNV-006 Ok [x], DNV-019 SK [m], DPO-006 PŽ [p],
DPR-002 PŽ [p], DPR-003 PC [p], DPR-004 SK [m], DPT-001 Oc [n], DPT-002
PŽ [p], DPT-003 PŽ [p], DPT-004 PC [p], DPT-005 PC [p], DPT-006 PC [p],
DPT-007 PC [p], DPT-008 PC [p], DPT-009 PC [p], DPT-010 SK [v], DVČ-004
PC [p], DVČ-012 SK [v], DVČ-016 ZS [zi], GPO-004 PŽ [p], GPO-005 PC [p],
GPO-006 PC [p], GPO-008 PC [p], GPO-019 SK [m], GPO-020 SK [v], GPO-021
SK [m], GPR-001 Oc [n], GPR-002 PŽ [p], GRM-004 PC [p], GRM-005 PO [p],
GRM-012 SK [v], GRM-014 ZK [zk], KPO-001 PŽ [p], KPO-002 PŽ [p], KPO-003
PC [p], KPO-004 PC [p], KPO-005 PC [p], KPO-006 SK [v], KPO-008 SK [v],
KPO-010 SK [v], KPO-014 SK [v], KPO-015 SK [v], KRT-002 PŽ [p], KRT-003
PŽ [p], KRT-010 SK [v], KUK-001 PŽ [p], MAV-002 PŽ [p], MAV-019 SK [v],
MED-003 PŽ [p], MED-020 SK [v], MLO-001 PŽ [p], MRL-005 SK [v], MRL-010
SK [v], PC-06-DPA, PC-07-DPA, POT-001 PC [p], POT-002 SK [v], POT-003 SK
[v], POT-004 SK [v], ROV-002 PŽ [p], SVG-003 PŽ [p], SVG-004 PC [p],
SVG-008 SK [v], ŠEN-002 CDi [v], ŠEN-003 CU [v], ŠEN-004 IG [OPPN],
ŠEN-006 PŽ [p], ŠEN-008 PC [p], ŠEN-009 PC [p], ŠEN-010 PC [p], ŠEN-015
PO [p], ŠEN-016 PO [p], ŠEN-017 SK [m], ŠEN-018 SK [m], ŠEN-020 SK [m],
ŠEN-024 SK [v], ŠEN-030 ZK [zk], ŠTT-005 PŽ [p], ŠTT-006 PC [p], ŠTT-014
SK [m], ŠTT-016 SK [v], ŠTT-017 SK [v], TRE-015 BT [x], TRE-030 CU [v],
TRE-051 IG [d], TRE-052 IG [d], TRE-064 Ok [x], TRE-066 PŽ [p], TRE-067
PŽ [p], TRE-070 PŽ [p], TRE-071 PŽ [p], TRE-072 PŽ [p], TRE-073 PC [p],
TRE-075 PC [p], TRE-081 PC [p], TRE-084 PC [p], TRE-146 PC [p], TRE-150
PC [p], TRE-183 SK [v], TRE-184 SK [v], TRE-186 SK [v], TRE-188 SK [v],
TRE-251 SS [e], TRE-252 SS [b], TRE-279 ZS [zi], TRE-280 ZS [zi],
TRE-281 ZS [zi], TRN-004 SK [v], TRN-005 SK [m], TRN-006 SK [m],,
VLO-009 PŽ [p], VLO-010 PŽ [p], VLO-015 PC [p], VLO-017 PC [p], VLO-018
PC [p], VLO-020 SK [m], VLO-024 SK [m], VLO-029 SK [v], VLO-031 SK [v],
VLO-032 SK [m], VLO-033 SK [m], VLO-034 SK [m], VLO-035 SK [v], VLO-039
SK [m], ZMO-001 CU [v], ZMO-002 Ee [n], ZMO-003 PŽ [p], ZMO-004 SK [v],
ZMO-005 SK [v], v EUP: OP-J 03, OP-S 01, TRE-rek 02, TRE-rek 07, TRE-rek
10 na površinah z namensko rabo PC na poplavnih območjih – redka in
nevarna območja. |
(4) Za
vsak poseg na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
145. člen |
Plazljiva
območja |
(1) Pri
urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal
in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi
ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine
oziroma pred plazovi. |
(2) Na
plazljivem območju ni dopustno: |
–
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
–
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
– izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
– krčenje
in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
(3) Z
geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za
graditev na labilnih tleh. |
146. člen |
Plazovita
območja |
Na
plazovitem območju je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena
ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla,
labilna ali drugače ogrožena zemljišča. |
147. člen |
Erozijska
območja |
(1) Pri
urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati erozivnost
kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji
zavarovati zemljišče in objekte pred erozijo. |
(2) Na
erozijskem območju je prepovedano: |
–
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
–
ogoljevanje površin, |
– krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
–
zasipavanje izvirov, |
–
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
–
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
–
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
–
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
–
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
– vlačenje
lesa. |
148. člen |
Potresna
varnost |
Objekte je
potrebno projektirati potresno varno, ob upoštevanju podatkov iz karte
potresne nevarnosti Slovenije Agencije RS za okolje – projektnih
pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla. |
3.2.10
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih za potrebe obrambe |
149. člen |
Posegi na
območju možne izključne rabe za potrebe obrambe morajo omogočati uporabo
za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za
usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoča takojšnja
vzpostavitev uporabe območja za obrambne potrebe. |
Za posege
v prostor na območju možne izključne rabe (glej prikaz stanja
prostora_list 3d-30) je potrebno predhodno pridobiti soglasje
ministrstva pristojnega za obrambo. |
3.2.11
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja |
150. člen |
Varstvo
vodnih virov in podtalja |
(1) V
varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z odloki o
varstvenih pasovih vodnih virov in ob upoštevanju usmeritev iz
pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni
list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11). |
(2) Ob
izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je potrebno upoštevati
uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tal (Uradni list
RS, št. 84/05). |
(3) Pri
umeščanju objektov v prostor in dovoljevanju je potrebno upoštevati
sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s
smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljalca gospodarske javne
infrastrukture za odvoz odpadkov. |
(4)
Objekte, ki povzročajo odpadne vode je obvezno priključiti na sistem
javne kanalizacije odpadnih voda. Če javna kanalizacija še ni izgrajena
so obvezne male ČN oziroma greznice z zagotovljenim odvozom odpadnih
voda na ČN. Obvezno je soglasje upravljalca gospodarske javne
infrastrukture za komunalne odpadne vode. |
(5) Občina
si bo v skrbi za podtalje in vodne vire prizadevala sanirati vsa divja
odlagališča odpadkov. |
151. člen |
Osvetlitev
in osončenje |
(1) Pri
umeščanju novih stavb je potrebno zagotavljati ustrezne medsebojne
odmike ter ustrezno prezračevanje in osvetlitev bivalnih in delovnih
prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom. |
(2)
Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter spanju
morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o
minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v
času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: |
– na dan
21. 12.: najmanj 1 uro |
– na dan
21. 3. in na dan 21. 9.: najmanj 3 ure, razen v 20 % stanovanj v
večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih
dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih. |
152. člen |
Varstvo
pred svetlobnim onesnaženjem |
(1) Pri
osvetljevanju objektov ali površin je potrebno upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s
področja svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07,
62/10)). |
(2)
Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bosta
jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim
normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.
Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor enak 0 %, obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z
varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno
uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne
svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba
prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)
najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih površinah mora občina kot
obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za
vgraditev varčnih sijalk v svetilke. |
(3)
Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov,
poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za
oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da
osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega
mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), kar je potrebno
preveriti z meritvami. |
153. člen |
Varstvo
zraka pred onesnaženjem |
(1) Pri
graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
(2)
Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je to
mogoče. |
(3)
Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci se
obvezno umešča v območja IG. |
(4) Občina
Trebnje si bo prizadevala za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in
bo spodbujala uporabo obnovljivih virov energije. |
154. člen |
Varstvo
pred hrupom |
(1) Na
območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne
preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z
uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za posamezne podrobnejše namenske rabe
prostora. |
(2) I.
stopnja varstva pred hrupom se določa za mirna območja na prostem, ki
obsegajo zavarovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave,
razen za zavarovana območja v območju naselij, za območja cest in
železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma
pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, za območja
gozdov za izvajanje gozdarske dejavnosti, za območja za potrebe obrambe
in izvajanje nalog policije ter za območja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(3) II.
stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred hrupom):
|
– na
območju stanovanj: za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi
(SS), za stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa),
površine za stanovanja za posebne namene (SB), površine počitniških hiš
(SP), |
– na
posebnem območju: površine za turizem (BT). |
(4) III.
stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred hrupom):
|
– na
območju stanovanj: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi
(SK), površine za samostojne kmetije (SKk), površine za gospodarska
poslopja kmetij (SKg) in za površine razpršene poselitve (A),
|
– na
območju centralnih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU),
površine za izobraževanje (CDi), površine za verske dejavnosti (CDc),
površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti, |
– na
območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na
prostem (ZS), površine parkov (ZP), druge urejene zelene površine (ZD),
površine pokopališča (ZK), |
– na
površinah razpršene poselitve: površine razpršene poselitve za zidanice
in vinske kleti (Av), površine razpršene poselitve za kmetije in
stanovanja (Ask), površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp),
|
– na
območju voda: VC, razen površin na mirnem območju na prostem.
|
(5) IV.
stopnja varstva pred hrupom se določa na naslednjih površinah
podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi
prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom): |
– na
območju proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), površine z
objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), |
– na
posebnem območju: površine za trgovino in storitve (BD), območja
športnih centrov (BC), površine za gozdarske in lovske koče (BTg),
|
– na
območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice
(PŽ), površine letališča (PL), ostale prometne površine (PO),
|
– na
območju komunikacijske infrastrukture: območja komunikacijske
infrastrukture (T), |
– na
območju energetske infrastrukture: oskrba z električno energijo (Ee),
|
– na
območju okoljske infrastrukture: površine za oskrbo z vodo (Ov),
površine čistilne naprave (Oc), površine za odlagališča odpadkov (Oo),
površine za komunalne dejavnosti in gasilstvo (Ok), |
– na
območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora
(LN), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk), površine
nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg), |
– na
območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na
mirnem območju na prostem, |
– na
območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G), razen na mirnem območju
na prostem. |
(6) Ne
glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med
I. in IV. ter na meji med II. in IV. pas, ki obkroža IV. območje v
širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji
varstva pred hrupom za III. območje. Širina tega območja je lahko tudi
manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov
varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju
varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa,
določene za to območje. |
(7) Meja
med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med območji namenske
rabe prostora (EUP-ji), na katerih je določena III. stopnja in območji
za katera je določena IV. stopnja varstva pred hrupom. |
155. člen |
Varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem (EMS) |
(1)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju, Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1)). |
(2) Z
uredbo (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju – Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) so določene stopnje
varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja
naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki
jih povzročajo viri sevanja, in sicer: |
I. stopnja
varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo
pred sevanjem. I. območje je: območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč
ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko - poslovno - stanovanjsko območje, ki je hkrati
namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno
središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju. |
II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje so zlasti:
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, |
II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
|
(3) Viri
EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna
transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne
energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali
televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
(4)
Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega
objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne
obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju. |
(5) Za
gradnjo objektov, ki so viri EMS, je potrebno izdelati oceno vplivov na
okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
(6)
Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje
objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS je
potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori.
Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini
1m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne
napetosti in so: |
– za
daljnovod 400 KV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako
stran, |
– za
daljnovod 220 KV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako
stran, |
– za
daljnovod 110 KV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako
stran. |
3.2.12
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN |
156. člen |
EUP E1 –
DPA |
V
koridorju daljnovoda, razen na območjih stojnih mest stebrov, je raba
omejena. V koridorju daljnovoda je dovoljeno izvajati gradbena in druga
dela v zvezi z objekti gospodarske javne infrastrukture in pomožnimi
infrastrukturnimi objekti (gradnja novih objektov, rekonstrukcije in
odstranitve objektov ali njihovih delov, vzdrževanje objektov),
kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti, prostorsko ureditvene
operacije (komasacije) ter ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustni
sta gradnja parkirišč in postavitev montažnih ograj in urbane opreme v
skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki urejajo obvezne odmike
grajenih in naravnih objektov od daljnovoda. Posegi v koridorju
daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, obratovanja in vzdrževanja
daljnovoda. V koridorju daljnovoda je prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive,
gorljive in eksplozivne snovi. |
3.2.13
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
157. člen |
(1) Na
območjih za katera je predvidena izdelava OPPN so do sprejetja OPPN
dopustne le naslednje vrste posegov: |
–
vzdrževalna dela, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
|
–
spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so
dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe prostora, |
–
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru dopustnih
dejavnosti namenske rabe območja, |
–
rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
|
(2) Posegi
so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in
izvedbe OPPN, da se s tem ne povečuje vrednost objektov in da so skladni
s predvidenimi ureditvami. |
158. člen |
OPPN se
lahko sprejme za del območja urejanja z OPPN v primerih, ko sprejem
celotnega OPPN ni možen zaradi neurejenih lastniških ali drugih razmer,
ki onemogočajo sprejem celotnega OPPN v razumnem roku. V takem primeru
je predhodno potrebno preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega
območja ter določiti prometno ureditev za celotno območje OPPN, s katero
se zagotovi povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev
javnih površin v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi
udeleženci/investitorji. |
3.3
Usmeritve za OPPN |
159. člen |
Za OPPN
veljajo dodatne – posebne usmeritve za urejanje in so navedene v
nadaljevanju za posamezne EUP. |
Usmeritve
za oblikovanje v posameznih OPPN so določene v tabeli 2-1. |
160. člen |
Na podlagi
mnenja DARS št. 351/D-64/09-PDP/VD-1020 z dne 18. 2. 2013 veljajo na
območjih predvidenih OPPN preobremenjenih s hrupom naslednje usmeritve:
|
»Na
območjih predvidenih OPPN, ki so že v obstoječem stanju preobremenjena s
hrupom ali se preobremenjenost pričakuje v planskem obdobju 20 let je
potrebno za pripravo OPPN izdelati obvezno strokovno podlago z Oceno
obremenitev s hrupom z upoštevanjem predvidenih sprememb prometa v 20
letnem planskem obdobju s predlogom protihrupnih ukrepov. Ocena mora
upoštevati vse podrobnosti v zvezi s posegi, ki so tej fazi opredeljene.
Na podlagi rezultatov Ocene obremenitev s hrupom morajo biti v OPPN
jasno določeni potrebni protihrupni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da
predpisane mejne vrednosti v 20-letnem planskem obdobju ne bodo
presežene ter jasno določen investitor protihrupnih ukrepov. Za vse
ukrepe mora biti utemeljena tudi njihova izvedljivost. Izvedba vseh
ukrepov za zaščito območja je obveznost lokalne skupnosti, za katero se
pripravlja OPPN, oziroma obveznosti investitorjev novih posegov. Kolikor
se izkaže, da ukrepov ustrezne zaščite pred hrupom znotraj območij novih
programov ni mogoče zagotoviti, na teh površinah ni mogoče načrtovati
posegov občutljivih za hrup.« |
161. člen |
EUP
BIČ-003 IG in BIČ-017 ZS se urejata s skupnim OPPN. BIČ-017 ZS je zeleni
pas gospodarske cone in je sestavni del urejanja BIČ-003 IG. Zeleni pas
se lahko izvede tudi v drugačni obliki in obsegu, kot je prikazan v
grafičnem prikazu PNRP, vendar morajo biti zagotovljeni min. odmiki
gospodarskih dejavnosti od sosednjega EUP oziroma morajo biti
zagotovljeni takšni ukrepi, ki bodo omejevali širitev hrupa in drugih
prekomernih vplivov v smeri stanovanjskih območij. |
162. člen |
Za območje
Čateža in Zaplaza, ki je naselbinska dediščina, je določen OPPN prenove
in vključuje: |
– EUP za
poselitev: ČAT-001 Av [OPPN], ČAT-002 CDc [OPPN], ČAT-003 CDc [OPPN],
ČAT-004 CU [OPPN], ČAT-009 PC [OPPN], ČAT-010 PC [OPPN], ČAT-012 PC
[OPPN], ČAT-013 PO [OPPN], ČAT-016 SK [OPPN], ČAT-022 SK [OPPN], ČAT-023
SK [OPPN], ČAT-026 SS [OPPN], ČAT-027 ZK [OPPN], ČAT-028 ZP [OPPN] in
|
– EUP
odprtega prostora varstva kulturne dediščine ČAT-KD 1 [OPPN] s
površinami K2, G, ČAT-KD 2 [OPPN] s površinami PC, K2, G in ČAT-006 LNg
[OPPN], ČAT-005 LNg [OPPN]. |
V EUP
ČAT-026 SS [OPPN] je ob cesti na Zaplaz potrebno zagotoviti 10 m odmik
novogradenj objektov. Pas 10 m je dopustno urediti kot zeleni pas ob
cesti brez objektov. |
163. člen |
ČAT-015 SK
[v] |
Preko
območja ČAT potekata dve prometni povezavi, ki se varujeta za razširitev
ceste za dolgoročni prostorski razvoj. V varovanem pasu veljajo
Usmeritve za urejanje prostora z OPPN, ki so določene v tem odloku.
Zahodni prometni koridor je parcela št. 1927, k.o. 1403, varuje se
koridor v širini 10 m na vsako stran od osi obstoječe prometnice.
Vzhodni prometni koridor poteka po parcelah št. 547/6, 548/3, 1934/9,
k.o. 1403. Varuje se koridor v širini 20 m, 5 m na vzhodno stran in 15 m
na zahodno stran. V varovanem pasu veljajo Usmeritve za urejanje
prostora z OPPN, ki so določene v tem odloku. |
164. člen |
TRE-043 IG
(OPPN) in TRE-175-SK |
(1) Pri
pripravi OPPN za območje TRE-043 IG je potrebno območju TRE-175 SK,
zagotoviti primerne pogoje za nadaljnje bivanje ali pa
lastnike/nepremičnine preseliti na drugo lokacijo. V primeru preselitve
se območje TRE-175 SK nameni za IG in se ureja v celoti z OPPN za
TRE-043 IG. |
(2)
Priporoča se seznanitev investitorja z možnostjo obstoja oziroma
odkritja naravne vrednote pri obsežnih zemeljskih delih. Če do odkritja
pride je potrebno postopati v skladu z zakoni in ZRSVN omogočiti
spremljanje stanja na območju med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja
in varstva podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. V primeru
odkritja naravne vrednote (pr. kraške piramide) Zavod dokumentira in
opravi vrednotenje območja, oceno ogroženosti in morebitni predlog
varstva. |
165. člen |
TRE-053 IG
(OPPN) |
Na
zahodnem delu območja TRE-053-IG so arheološko pozitivna območja po ETP.
|
Pri
izdelavi OPPN je potrebno izdelati podrobnejše arheološke raziskave v
skladu s predpisi za področje varstva kulturne dediščine. V primeru
kakovostnih najdb se lahko del planiranih površin izloči iz območja za
graditev/urejanje. |
166. člen |
TRE-054 IG
(OPPN) |
Na južnem
delu območja TRE-054 IG so arheološko pozitivna območja po ETP.
|
Pri
izdelavi OPPN je potrebno izdelati podrobnejše arheološke raziskave v
skladu s predpisi za področje varstva kulturne dediščine. V primeru
kakovostnih najdb se lahko del planiranih površin izloči iz območja za
graditev/urejanje. |
167. člen |
TRE-055 IG
(OPPN), TRE-056-IG (OPPN) in TRE-198 SK do TRE-202 SK |
V območjih
TRE-055 IG in TRE-056 IG so zaradi bližine SK območij (TRE-198 SK do
TRE-202 SK) dopustne gospodarske dejavnosti brez večjih vplivov na
okolje in z manjšimi zunanjimi deponijami. |
Pri
pripravi OPPN za območje TRE-055 IG in TRE-056-IG, ki obkrožata območja
TRE-198 SK do TRE-202 SK, je potrebno zagotoviti le-tem primerne pogoje
za nadaljnje bivanje ali pa lastnike/nepremičnine preseliti na drugo
lokacijo. V primeru preselitve nepremičnine SK na drugo lokacijo, se
območja TRE-198 SK do TRE-202 SK lahko nameni za IG in se urejajo v
celoti z OPPN za TRE-055 IG in TRE-056-IG. |
168. člen |
TRE-058 IG
(OPPN) in TRE-059 IG (OPPN) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve: |
Na JZ delu
EUP naj se predvidi manj hrupne dejavnosti, objekte pa naj se razporedi
tako, da se v čim večji meri zmanjša širjenje hrupa v okolje, v smeri
proti stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin
(odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.). |
169. člen |
TRE-061 IG
(OPPN) in TRE-290 ZS |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve: |
V območju
TRE-061 IG je dopustno tudi bivanje za lastnika ali upravljalca objektov
gospodarskih dejavnosti. |
V območju
TRE-290 ZS so dopustne zasaditve vegetacije in ureditev igrišča.
Ureditve za potrebe TRE-061 IG (deponije, skladiščenje, parkiranje in
podobno) ni dopustno. |
170. člen |
TRE-012 BD
(OPPN) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V območju
TRE-012 BD veljajo omejitve vertikalnih gabaritov zaradi varovanja
pogledov na grad, sleme novih objektov ne sme preseči višine obstoječega
objekta Pod gradom št. 9. |
171. člen |
TRE-013 BD
(OPPN) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V območju
TRE-13 BD veljajo omejitve vertikalnih gabaritov zaradi varovanja
pogledov na grad, v trikotniku od SZ točke območja urejanja TRE-13 BD do
JZ vogala gradu TRE-17 BT niso dopustne novogradnje objektov
visokogradnje in postavitve panojev, oglasnih tabel ali podobnih
objektov, ki bi zastirali pogled na grad. |
172. člen |
TRE-221 SS
(OPPN) in TRE-257 SS (OPPN) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve: |
V območjih
je potrebno zagotoviti 10 m pas javnih zelenih površin za peš in druge
rekreacijske povezave v smeri pribl. S–J iz strnjenega naselja Trebnja
do gozdov na severnem obrobju poselitvenih območij. |
3.4
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
173. člen |
Poleg
skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo za spodaj navedene enote
urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji in za nekatere
posege in območja še dodatne usmeritve nosilcev urejanja prostora. |
174. člen |
Dobrnič:
DBČ-005 CU (x) – niz stavb 11+12 in DBČ-008 CU (vj) – niz stavb
4+8+10+15+16 |
Za območji
DBČ-005 CU (x) – niz stavb 11+12 in DBČ-008 CU (vj) – niz stavb
4+8+10+15+16 veljajo posebni PIP, določeni v nadaljevanju za posamezne
objekte; skupne določbe – PIP za namensko rabo na tem območju ne
veljajo. |
Dopustne
so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– trgovina
dnevne oskrbe in trgovina povezana s turizmom, storitvene dejavnosti,
gostinstvo, |
– kulturne
dejavnosti, poslovni prostori, zdravstvene storitve, varstvo otrok in
starejših občanov, |
–
bivanje/stanovanja, |
– niso pa
dopustne gospodarske dejavnosti, kmetijski gospodarski objekti, trgovina
za občasne nakupe (kot npr. trgovina z vozili, gospodinjskimi aparati
ipd. vrste trgovine). |
Dopustne
so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov kot nadomestitve obstoječih objektov, razen za
objekta št. 11, kjer so za vhodno fasado (ob trgu) dopustna samo
vzdrževalna dela in rekonstrukcija, |
– dopustne
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave). |
Pogoji
glede oblikovanja |
–
obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po
liniji fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino toplotne
izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade obstoječega
objekta), |
– odmiki:
stavbe so lahko postavljene na parcelno mejo, gradbena linija ni
sklenjena – med objekti morajo biti v vzdolžni smeri zagotovljeni
presledki, razen stavbi št. 11 in 12 se medsebojno stikata, kar velja
tudi v primeru nadomestitve objekta, |
– preko
gradbene linije lahko segajo nadstreški in napušči, |
– tloris
podolgovat z razmerjem stranic min. 2:3, daljša stranica tlorisa mora
biti postavljena ob trgu, max. velikost zazidane površine posamičnega
objekta ne sme presegati 200 m2, |
– višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto peš
površine trga, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko
največ 140 cm, |
– streha:
|
– naklon
35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, |
– širina
napušča min. 60 cm, |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta oblikovanje na trg orientirane fasade:
|
– vhod na
sredini fasade (toleranca: odmik od osi enak obstoječemu), odstranitev
vhoda (vhodnih vrat, portala) iz trga ni dopustna, za objekte št. 4, 8,
10, 11, 12 je dopusten poudarek z izzidano fasado in s frčado nad vhodom
(zgled h. št. 11), |
– okna
pokončen pravokotnik, |
–
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
– na
strešini proti trgu niso dopustne: frčade (razen nad vhodom) in druge
oblike odpiranja strešin, sončni zbiralniki |
– dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so
dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje
dozidanega objekta in fasad ob trgu mora imeti enoten videz in skladno
oblikovanje, |
–
nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne
presega slemena osnovne strehe, |
– kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
– barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, tri
barve v primeru poudarkov obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in
sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo, |
– pred
objektoma 11 in 12 je dopustna ureditev predvrta, ki imata kovinsko
ograjo. |
175. člen |
Dobrnič:
DBČ-007 CU (vj) – stavbi 13 in 17 |
Za območje
DBČ-007 CU (vj) – niz dveh stavb 13 in 17 veljajo posebni PIP, določeni
v nadaljevanju za posamezne objekte; skupne določbe – PIP za namensko
rabo na tem območju ne veljajo. |
Dopustne
so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
– trgovina
dnevne oskrbe in trgovina povezana s turizmom, storitvene dejavnosti,
gostinstvo, |
– kulturne
dejavnosti, poslovni prostori, zdravstvene storitve, varstvo otrok in
starejših občanov, |
–
bivanje/stanovanja, |
– niso pa
dopustne gospodarske dejavnosti, kmetijski gospodarski objekti, trgovina
za občasne nakupe (kot npr. trgovina z vozili, gospodinjskimi aparati
ipd. vrste trgovine). |
Dopustne
so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov kot nadomestitve obstoječih objektov, razen za
objekt št. 13, kjer so za vhodno fasado (ob trgu) dopustna samo
vzdrževalna dela in rekonstrukcija, |
– dopustne
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave). |
Pogoji
glede oblikovanja |
–
obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po
liniji fasade obstoječega objekta št. 13 in po grafično določeni liniji
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
– odmiki:
stavbe so lahko postavljene na parcelno mejo, gradbena linija ni
sklenjena – med objekti morajo biti v vzdolžni smeri zagotovljeni
presledki, |
– preko
gradbene linije lahko segajo nadstreški in napušči, |
– tloris
podolgovat z razmerjem stranic min. 2:3, daljša stranica tlorisa mora
biti postavljena ob trgu, max. velikost zazidane površine posamičnega
objekta ne sme presegati 200 m2, |
– višina
objekta št. 13: do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad
niveleto peš površine trga, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem
zidu je lahko največ 80 cm, |
– višina
objekta št. 17: do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad
niveleto peš površine trga, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem
zidu je lahko največ 160 cm, |
– streha:
|
– naklon
35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, |
– širina
napušča min. 60 cm, |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta, |
–
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
–
odstranitev vhoda (vhodnih vrat, portala) iz trga za h. št. 13 ni
dopustna, |
– okna
pokončen pravokotnik, |
–
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
– na
strešini proti trgu niso dopustne: frčade (razen nad vhodom) in druge
oblike odpiranja strešin, sončni zbiralniki, |
–
arhitekturni elementi: balkoni niso dopustni, streha in frčade naj bodo
brez čopov (razen objekt št. 13), previsi in pomoli nad pritličjem na
fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni, |
– dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so
dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje
dozidanega objekta in fasad ob trgu mora imeti enoten videz in skladno
oblikovanje, |
–
nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne
presega slemena osnovne strehe, |
– kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
– barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve
barvi v primeru poudarkov obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in
sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo. |
176. člen |
Dobrnič
DBČ-018 SK (d) |
Za območje
DBČ-018 SK (d) veljajo posebni PIP, določeni v nadaljevanju za posamezne
objekte; skupne določbe – PIP za namensko rabo na tem območju ne
veljajo. |
Dopustne
so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
stanovanja, |
–
terciarne in kvartarne dejavnosti, |
– šport in
rekreacija. |
Dopustne
so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
v primeru preselitve obstoječe dejavnosti na drugo lokacijo ali
opustitve obstoječe dejavnosti trgovine za občasne nakupe, so na tem
območju dopustna samo stanovanja, terciarne in kvartarne dejavnosti,
šport in rekreacija, od trgovskih dejavnosti so dopustne samo trgovina
dnevne oskrbe in trgovina, povezana s turizmom, |
–
novogradnje objektov, |
– dopustne
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– gradnja
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave). |
Pogoji
glede oblikovanja |
(1) Merila
in pogoji za novogradnje objektov obstoječe trgovske dejavnosti:
|
–
novogradnje objektov so dopustne ob zahodnem robu obstoječe parcele,
|
–
orientacija vzporedno z zahodno parcelno mejo, |
– odmiki:
|
– min. 4 m
od meje gradbene parcele (GM določena v graf. prikazu), |
– odmiki
med objekti: objekti na isti gradbeni parceli se lahko medsebojno
stikajo, |
– tloris:
podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 2:3, |
– višina
objekta: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad
dvoriščem oziroma urejenim terenom, |
– streha:
|
– naklon
30° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, |
– širina
napušča min. 60 cm, |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta. |
(2) Merila
in pogoji za obstoječe objekte trgovske dejavnosti: |
za
obstoječe objekte trgovske dejavnosti se uporabljajo določbe za
oblikovanje v tipu ureditvene enote (d) – dvoranski objekti.
|
(3) Merila
in pogoji za objekte drugih namembnosti: za obstoječe objekte drugih
dejavnosti in v primeru preselitve obstoječe trgovske dejavnosti na
drugo lokacijo ali opustitve obstoječe dejavnosti trgovine za občasne
nakupe, se za oblikovanje objektov uporabljajo določbe za oblikovanje v
tipu ureditvene enote vas (v). |
177. člen |
Dobrnič:
DBČ-019 SK (v), DBČ-020 SK (v), DBČ-021 SK (v), DBČ-022 SK (v), DBČ-023
SK (v) |
Za območje
DBČ-019 SK (v), DBČ-020 SK (v), DBČ-021 SK (v), DBČ-022 SK (v), DBČ-023
SK (v) veljajo posebni PIP, določeni v nadaljevanju za posamezne
objekte; skupne določbe – PIP za namensko rabo in PIP za oblikovanje na
tem območju ne veljajo. |
Dopustne
so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
–
stanovanja, |
– kmetije
(stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
–
terciarne in kvartarne dejavnosti, |
–
proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno
ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti
objekta, |
– šport in
rekreacija. |
Dopustne
so naslednje vrste posegov: |
– za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
–
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
–
novogradnje objektov, |
– dopustne
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelama 3 in
4, ki sta sestavni del tega odloka, |
– gradnja
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave). |
Pogoji
glede oblikovanja |
(1) Merila
in pogoji za stanovanjske stavbe: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3, razen v območju naselbinske dediščine,
|
– v
posamezni stavbi so dopustna največ štiri stanovanja, |
– odmiki:
poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem
oblikovanju veljajo še: |
– min. 4 m
od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj
izpostavljeni del fasade), |
– manjši
odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda, |
– lega
objekta na parcelni meji ali regulacijski liniji je dopustna v območju
naselbinske dediščine, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija
ceste, v območju naselbinske dediščine je dopustna postavitev tudi dveh
fasad objekta (vzdolžna in čelna fasada) na parcelno mejo, |
– lega
objekta na parcelni meji je dopustna tudi v primeru nadomestitve
objekta, če je bil obstoječi objekt že postavljen na parcelno mejo,
razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste, |
– odmiki
med objekti na isti parceli: |
–
medsebojni odmiki med stanovanjskimi objekti na isti gradbeni parceli
morajo biti min. 8 m (op. v to se ne štejejo enostavni in nezahtevni
obj.), |
–
stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije (enega gospodarstva)
se lahko medsebojno stikata, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz,
manipulacija in požarna varnost, |
– tloris:
podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4, |
– višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen
na pobočju oziroma nagnjenem terenu, kjer je vhod lahko največ 100 cm
nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je
lahko največ 140 cm, |
– streha:
|
– naklon
30° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, |
– širina
napušča min. 60 cm, |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta, |
–
arhitekturni elementi: v območju naselbinske dediščine balkoni niso
dopustni, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz
javnih površin, niso dopustni, |
– dozidave
v območju naselbinske dediščine so dopustne na dvoriščni strani
objektov, dozidave v vzdolžni smeri so dopustne v okviru določb za
oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje dozidanega objekta in fasad
ob javni površini mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje,
|
–
nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne
presega slemena osnovne strehe, |
– kritina:
odtenki rdeče barve v območju naselbinske dediščine, v drugih območjih
pa odtenki sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
– barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, uporabljena sme biti ena barva, dve
barvi v primeru poudarkov obrob odprtin, stavbnega podstavka, vencev in
sorodnih stavbnih členov, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo, |
– velikost
gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za kmetijo je lahko 1200
m2, najmanjša gradbena parcela za stanovanjsko stavbo je lahko 450 m2.
|
(2) Merila
in pogoji za gospodarska poslopja: |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3, razen v območju naselbinske dediščine,
|
– odmiki:
|
– min. 4 m
od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj
izpostavljeni del fasade), |
– manjši
odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda, |
– lega
objekta na parcelni meji ali regulacijski liniji je dopustna v območju
naselbinske dediščine, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija
ceste, v območju naselbinske dediščine je dopustna postavitev tudi dveh
fasad objekta (vzdolžna in čelna fasada) na parcelno mejo, |
– lega
objekta na parcelni meji je dopustna tudi v primeru nadomestitve
objekta, če je bil obstoječi objekt že postavljen na parcelno mejo,
razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste, |
– odmiki
med objekti na isti parceli: |
–
stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje kmetije (enega gospodarstva)
se lahko medsebojno stikata, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz,
manipulacija in požarna varnost, |
–
gospodarska poslopja ene kmetije oziroma enega gospodarstva se lahko
medsebojno stikajo, pri tem pa mora biti zagotovljen dovoz, manipulacija
in požarna varnost, |
– tloris:
podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 2:3, |
– višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ dve etaži, |
– streha:
|
– naklon
30° do 45°, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva
večjo širino objekta, ki presega 14 m, dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
|
– širina
napušča min. 60 cm, |
– sleme v
smeri daljše stranice objekta, |
– kritina:
odtenki rdeče barve v območju naselbinske dediščine, v drugih območjih
pa odtenki sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
– velikost
gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za kmetijo je lahko 1200
m2. |
(3)
Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti |
– faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3, razen v območju naselbinske dediščine,
|
– odmiki:
|
– min. 4 m
od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj
izpostavljeni del fasade), |
– lega
objekta na parcelni meji ali regulacijski liniji je dopustna v območju
naselbinske dediščine, razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija
ceste, v območju naselbinske dediščine je dopustna postavitev tudi dveh
fasad objekta (vzdolžna in čelna fasada) na parcelno mejo, |
– lega
objekta na parcelni meji je dopustna tudi v primeru nadomestitve
objekta, če je bil obstoječi objekt že postavljen na parcelno mejo,
razen v primeru, ko je planirana rekonstrukcija ceste, |
– tloris:
podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 2:3, |
– višina
stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim
terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za
poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike
etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta,
ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže, |
– streha:
naklon 30° do 45°, drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije
obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim
oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo
širino objekta, ki presega 14 m, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme
v smeri daljše stranice objekta, |
–
arhitekturni elementi: v območju naselbinske dediščine balkoni niso
dopustni, previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz
javnih površin, niso dopustni, |
– dozidave
v območju naselbinske dediščine so dopustne na dvoriščni strani
objektov, dozidave v vzdolžni smeri so dopustne v okviru določb za
oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje dozidanega objekta in fasad
ob javni površini mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje,
|
–
nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne
presega slemena osnovne strehe, |
– kritina:
odtenki rdeče barve v območju naselbinske dediščine, v drugih območjih
pa odtenki sive barve, strešniki z drobno teksturo. |
178. člen |
Dobrnič:
DBČ-002 Cdi (x), DBČ-004 CU (OPPN), DBČ-009 CU (v), DBČ-010 IG (d),
DBČ-012 Ok (OPPN), DBČ-016 PO (OPPN), DBČ-017 SS (v), DBČ-024 SK (v),
DBČ-026 SK (v), DBČ-027 SK (v), DBČ-028 SK (OPPN), DBČ-029 SK (v),
DBČ-036 SS (OPPN) |
Navedena
območja ležijo v vplivnem območju varstva kulturne dediščine (predlog),
s katerim se varujejo kakovostni pogledi na cerkev. V smeri dostopov v
naselje naj se v čim večji meri ohranjajo pogledi na cerkev tako, da se
novogradnje umaknejo iz smeri kakovostnih pogledov na cerkev oziroma da
se vertikalni gabariti prilagodijo (znižajo). |
179. člen |
Dolenji
Podboršt pri Trebnjem: DPT-004 PC (p), DPT-005 PC (p), DPT-006 PC (p)
|
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V območju
ureditvenih enot DPT-004 PC (p), DPT-005 PC (p), DPT-006 PC (p) niso
dopustne ureditve parkirišč. |
180. člen |
Dolenja
vas pri Čatežu: DVČ-016 ZS (zi) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
– na
poplavnih površinah je dopustna le gradnja igrišča, igralnih parkov,
kopališča, plaže brez spremljajočih objektov (objektov za shranjevanje
opreme, garderobe, sanitarije ... in sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov). |
181. člen |
Gorenja
Nemška vas: GNV-001 BC (d) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve: |
V območju
je dopustno tudi bivanje za lastnika ali upravljalca športnih objektov.
|
Za
samostojen stanovanjski objekt veljajo določbe za ureditveno enoto »v« –
vas. |
182. člen |
Gorenji
Vrh pri Dobrniču – vas: GVD-004 SK (v), GVD-005 SK (v), GVD-006 SK (v),
GVD-007 SK (v) |
Osrednja
zelena javna površina (parcela 2650, k.o. 1432 Korita) s posamičnimi
visokimi drevesi se nadalje ureja kot javni trg in park. |
183. člen |
Korenitka
– vas: KOR-006 SK (v) |
V območju
KOR – 006 SK (v) morajo biti novogradnje objektov locirane v neposredni
bližini obstoječih objektov, zagotoviti je potrebno max. možne odmike od
cerkve in pri tem ohranjati kakovostne poglede na cerkev. |
184. člen |
Krtina:
KRT-007 SK (v) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
Parcela
št.: 717/1, k.o. 1405 Mali Videm se določa za varstveni pas vodotoka. Na
tej parceli niso dopustne novogradnje objektov in ne postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje
zemljišč. |
185. člen |
Sela pri
Šumberku – Vaško jedro: SŠU-009 SK (v) in SŠU-010 SK (v) |
V območju
SŠU-009 SK (v) na parcelah 612/2 in 631, k.o. 1433 Sela pri Šumberku
niso dopustne novogradnje objektov ob severnem robu navedenih parcel (to
je ob cesti parc. št. 1733/1). |
V območjih
SŠU-009 SK (v) in SŠU-010 SK (v) vertikalni gabarit novih objektov (ali
evtl. nadzidav) ne smejo presegati vertikalnega gabarita (višine
slemena) obstoječih objektov, ki stojijo neposredno ob cerkvi. |
186. člen |
Stehanja
vas: STV-005 PO (p) |
Poleg
skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatni PIP:
|
Po
preselitvi dejavnosti (parkirišče tovornih vozil) na drugo lokacijo se
območje nameni za SK ali sanira v primarno rabo. Širitev dejavnosti
prevozništva in parkiranja na tem območju ni dopustna. |
187. člen |
Trnje:
TRN-013 ZD (zi) in TRN-001 IG (d) |
Poleg
skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatni PIP:
|
Obstoječa
drevesa v območju TRN-013 ZD ni dopustno odstraniti razen v primeru
sanitarne sečnje – v tem primeru je potrebno odstranjena drevesa
nadomestiti. |
V območju
TRN-013 ZD niso dopustne ureditve za potrebe TRN-001 IG (deponije,
skladiščenje, parkiranje in podobno). |
188. člen |
Trebnje:
TRE-010 BD (x) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V območju
so dopustni vertikalni gabariti objektov do max ene etaže (P) in streha
brez kolenčnega zidu. |
189. člen |
Trebnje:
TRE-011 BD (v) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V območju
TRE-011 BD veljajo omejitve vertikalnih gabaritov zaradi varovanja
pogledov na grad, v primeru posegov na objektu Pod gradom št. 9 je
dopusten max vertikalni gabarit, ki je enak ali nižji od višine slemena
obstoječega objekta Pod gradom št. 9. |
190. člen |
Trebnje:
TRE-19 BT (x) in TRE-20 BT (x) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V EUP
TRE-19 BT in TRE-20 BT se dopustijo samo dejavnosti, povezane z
urejanjem gradu. V območju so dopustni vertikalni gabariti objektov do
max. ene etaže (P) in streha brez kolenčnega zidu. Parceli 337 in 338,
obe k.o. 1422 Trebnje morata ostati nezazidani in urejeni kot zelene
površine. |
191. člen |
Trebnje:
TRE 291 ZS (zi) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
Na
parcelah št.: 942/1, 942/3, 942/4, 941/5, vse k.o. 1421 – Medvedje selo
ter nepozidanem delu parcele št.: 167/1, k.o. 1422 – Trebnje niso
dopustne novogradnje objektov in ne postavitve enostavnih in nezahtevnih
objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje zemljišč. Na površinah je
dopustna ureditev zadrževalnih bazenov za visoke vode. |
192. člen |
Trebnje:
TRE-014 ZS (zi) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V EUP niso
dopustne novogradnje objektov in ne postavitve enostavnih in nezahtevnih
objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje zemljišč. Na površinah je
dopustna ureditev zadrževalnih bazenov za visoke vode. |
193. člen |
Na območju
primestnih gozdov Trebnjega v EUP TRE-rek 11, EUP TRE-rek 12, EUP TRE-
rek 13, EUP TRE-rek 14 so prepovedane krčitve gozdov. Primestni gozdovi
se ohranjajo v enakem obsegu. |
194. člen |
Šentlovrenc: ŠEN-017 SK (m) in ŠEN-018 SK (m) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
– od
železnice proti severu se določa varstveni pas v širini do 20 m, v tem
pasu niso dopustne novogradnje objektov in ne postavitve enostavnih in
nezahtevnih objektov, prav tako ni dopustno nasipavanje zemljišč. |
195. člen |
Veliki
Gaber: VGA -037 SK (v) |
Poleg
skupnih določb veljajo še dodatni pogoji: |
V EUP je
zemljiška parcela enaka gradbeni parceli, faktorji zazidanosti in faktor
izrabe iz skupnih PIP se pri načrtovanju ne upoštevajo. |
3.5 Ukrepi
za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje |
196. člen |
Poleg
skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatni omilitveni
ukrepi, ki izhajajo iz celovite presoje vplivov na okolje OPN Trebnje. |
197. člen |
ZRAK IN
PODNEBNE SPREMEMBE |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– v
gospodarskih conah (IG) naj se pri objektih gospodarskih dejavnosti, ki
generirajo prašne delce, v smeri proti naseljem zagotovi vegetacijske
bariere z zimzelenimi rastlinami različnih višin v širini vsaj 10 m. |
198. člen |
VODE
|
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– Za
gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje
voda, je treba |
– izdelati
hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda
pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
– Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše
število |
– prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta
ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so
dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
–
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
– Za
gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga
izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba
upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
– Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v |
– prostor
v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju. |
– Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje
sta |
– dopustni
pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za
ohranjanje narave. |
– Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. |
199. člen |
HRUP
|
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– v
gospodarskih conah (IG) naj se v smeri proti stanovanjskim območjem
predvidi manj hrupne dejavnosti, objekte pa razporediti tako, da se v
čim večji meri zmanjša širjenje hrupa v okolje v smeri proti
stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin
(odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.), |
– za
zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je
smiselno predvideti širše zelene varovalne pasove ob predvidenih conah,
po potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe. |
200. člen |
Na podlagi
mnenja DARS št. 351/D-64/09-PDP/VD-1020 z dne 18. 2. 2013 velja, da
upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe
prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali
bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane
ukrepe zaščite v sklopu izgradnje AC. Izvedba vseh ukrepov za zaščito
pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov oziroma lokalne
skupnosti. |
201. člen |
OHRANJANJE
NARAVE |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo na območjih ohranjanja narave še
naslednje varstvene usmeritve in omilitveni ukrepi: |
– ob
nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je
potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto, ki bodo jamo oziroma najdbo
pregledali in podali navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma
sanacijo podzemnega habitata, |
– v
varovanih območjih narave (območja Natura 2000, naravne vrednote,
zavarovana območja) so dopustni le enostavni in začasni objekti, ki niso
v nasprotju z varstvenimi in razvojnimi usmeritvami varovanih območij in
prispevajo k njihovemu varstvu, ter objekti skladni z osnovno in
podrobnejšo namensko rabo. |
202. člen |
Blato:
BLA-017 ZS (zi) in BLA-018 ZS (zi) – golf igrišče |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– v
postopku priprave projektne dokumentacije naj se preverijo habitatni
tipi in živalske vrste – v primeru odkritja kvalifikacijskih vrst ali
habitatnih tipov naj se plan ustrezno zmanjša, tako da se tem območjem
izogne, |
– med
obratovanjem igrišča naj se uporabljajo le ekološko sprejemljivi
biocidi. |
203. člen |
Čatež:
ČAT-029 ZP (zp) |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– za
zasaditve naj se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste ter
avtohtone mešanice trav, |
– za
osvetlitev naj se uporabijo zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne
oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami. |
204. člen |
Dolenja
vas pri Čatežu: DVČ-002 CDi (OPPN) |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– za
osvetlitev naj se uporabijo zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne
oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami ter imajo vgrajen senzor
za samodejni vklop in izklop svetilk. |
205. člen |
Dolenja
vas pri Čatežu: DVČ-014 SS (OPPN) |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– za
zasaditve naj se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste ter
avtohtone mešanice trav, |
– za
osvetlitev naj se uporabijo zasenčena svetila, ki ne sevajo v nebo in ne
oddajajo svetlobe z ultravijoličnimi dolžinami ter imajo vgrajen senzor
za samodejni vklop in izklop svetilk. |
206. člen |
Dolenja
vas pri Čatežu: DVČ 016 ZS |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– objektov
in drugih ureditev se ne umešča v 5 m pas ob vodotoku, ki je naravna
vrednota in je v območju Natura 2000, |
– v
vodotok se ne posega, ohranja se obstoječa brežina in obvodna
vegetacija, |
– območje
ob vodotoku se ne ograjuje, zagotavlja se prost dostop, |
– poplavne
ravnice ob vodotoku se ne izsušuje ali spreminja kote terena,
|
– na
območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo poznejših
negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev ter ohranjajo
obstoječe naravne razmere na in ob potoku. |
207. člen |
Hudeje:
HUD-002 Cdi |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– objekte
naj se umesti na južni in vzhodni del območja, |
– pri
urejanju okolice objektov naj se območja ne izsušuje ali zasipava,
|
– v
primeru, da se poseganju v vodne jarke ni možno izogniti, jih je
potrebno prestaviti in ohraniti njihovo povezanost. |
208. člen |
Sela pri
Šumberku: SŠU – 008 PC |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– posek
gozda naj se izvede v najmanjši možni površini, ki je potrebna za
izgradnjo ceste, |
– ceste
naj se ne osvetljuje. |
209. člen |
Trebnje:
TRE ZS 280 (zi), TRE ZS 281 (zi), TRE 278 ZS (zi) |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naravovarstvene smernice ZVN OE NM
(št. 6-III-318/2-O-09/AŠP): |
– območja
ob Temenici se ureja celostno; |
–
ohranjajo se mokrotni travniki, poplavnega območja reke se ne spreminja
z nasipavanjem ali izsuševanjem; |
– na
območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo poznejših
negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev ter ohranjajo
obstoječe naravne razmere na in ob reki; |
– pri
ureditvah in namestitvah urbane opreme naj se uporablja naravne
materiale (les, kamen); |
–
sprehajalne in obhodne poti se uredi v peščeni izvedbi. Te poti naj ne
bodo hkrati tudi kolesarske poti; |
– ob
urejanju območij se ohranja obrežna grmovna in drevesna zarast in
naravna brežina reke; |
– območje
NV Temenica se lahko prezentira z informativno tablo v skladu s
Pravilnikom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot. |
210. člen |
Velika
Loka, Trebnje: VLO 032 SK (m), VLO 033 SK (m), TRE 015 BT(x)
|
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– objektov
in drugih ureditev se ne umešča v 15 m pas ob vodotoku, ki je naravna
vrednota ali je v območju Natura 2000. |
211. člen |
Zagorica
pri Velikem Gabru: ZVG 001 IG (d) |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
– ob
naravni vrednoti se ohranja 5 m vplivnega pasu. |
4.
Usmeritve za uresničevanje OPN |
212. člen |
(1) Občina
bo: |
–
zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
|
–
zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki
bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN,
|
–
zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev,
|
–
ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate
spremljanja. |
(2) Na
osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s
spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN in/ali IPN. |
213. člen |
Okoljski
monitoring plana |
V skrbi za
zdravje občanov in doseganje okoljskih ciljev bo Občina Trebnje
spremljala uresničevanje plana – OPN in vpliv izvedbe plana na zdravje
občanov s spremljanjem naslednjih okoljskih kazalcev: |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
|Okoljski
cilji |Kazalci stanja okolja | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
|Kakovost
zraka |Povprečni letni dnevni promet (PLDP) | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Delež objektov priključenih na | |
| |kotlovnice, ogrevanje na plin in | |
| |obnovljive vire energije | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Št. zavezancev za emisijski | |
| |monitoring | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Št. industrijskih con | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
|Zmanjšanje
hrupa |Povprečni letni dnevni promet (PLDP) | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Dolžina pomembnih cest in železnic | |
|
|skozi naselja | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Št. stikov II. in IV. območja | |
| |varstva pred hrupom | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Št. zavezancev za monitoring hrupa | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
|Čiste
površinske in |Kemijsko stanje površinskih voda | |
|podzemne
vode | | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Kemijsko stanje podzemnih voda | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Kakovost pitne vode | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Površina stavbnih zemljišč v | |
| |vodovarstvenih območjih | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Število prebivalcev glede na | |
| |posamezni vodni vir | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Število prebivalcev priključenih na | |
| |kanalizacijo | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Število malih čistilnih naprav | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Število greznic | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
| |Poraba pitne vode na prebivalca | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
|Zmanjšanje
svetlobnega |Poraba el. energije za javno | |
|onesnaževanja |razsvetljavo na prebivalca | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
|Zmanjšanje |št. objektov z varovanimi prostori v | |
|elektromagnetnega |vplivnem pasu virov EMS v vplivnem | |
|sevanja –
EMS |pasu EMS | |
+-------------------------+-------------------------------------+ |
214. člen |
Merila za
odstopanje od OPN |
(1) Zaradi
nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v
prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru) ter
zaradi pomanjkljivih evidenc, tehnično ni mogoče z zadostno mero
natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere
veljajo usmeritve v OPN in določbe v PIP. Občina dopušča odstopanja od
grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v
takih območjih. |
(2) Z OPN
občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN:
|
– ceste v
poselitvenih območjih (naseljih) so prikazane po parcelah digitalnega
katastrskega načrta; v območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v
prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s
cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o
sprejemljivosti posameznih posegov v prostor. |
(3) V OPN
so površine cest lokalnega pomena zunaj poselitvenih območij prikazane
po dejanskem stanju v prostoru in ne sovpadajo z ZKP. Površine cest so
informativnega pomena in niso pogoj za dovoljevanje posegov cestne
infrastrukture. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na
terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor
je na parcelah, ki mejijo na površine cest, potrebno vključiti
pristojnega upravljalca cest, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru
presoja o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor. |
(4) V OPPN
se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za
urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN
so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN:
|
– glede
namembnosti površin primarne rabe (to je v območjih, ki niso namenjena
poselitvi) so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo
trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v OPN
določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko
zaključenem območju ne presega 2 ha. |
215. člen |
Kriteriji
za dopolnjevanje OPN |
Pri
spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za
dopolnitev: |
– ki bodo
v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega
načrta, |
– ki bodo
negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
|
– ki bodo
prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim
omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, v območjih ohranjanja
narave in kulturne dediščine, |
– ki bodo
s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali
potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja. |
5.
Prehodne in končne določbe |
216. člen |
S
sprejetjem OPN Občine Trebnje prenehajo veljati PROSTORSKI PLANSKI AKTI:
|
–
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje od leta 1986 do
leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje
od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90, 16/90
in Uradni list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97, 47/98, 61/98, 49/99, 18/00,
46/01, 7/02, 65/02, 91/02, 59/04, 82/04 in 65/06) |
–
Urbanistična zasnova Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93). |
217. člen |
S
sprejetjem OPN Občine Trebnje prenehajo veljati PROSTORSKI IZVEDBENI
AKTI: |
–
Prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Trebnje /planske celote
1, 3, 4, 5/ (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91 in Uradni list RS, št.
15/9, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05) in Obvezna razlaga Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje /planske celote
1,3,4,5/ (Uradni list RS, št. 113/07)) in Obvezna razlaga 13., 28., 29.,
30., 38.a in 39. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za
območje Občine Trebnje – planske celote 1, 3, 4, 5 (Uradni list RS, št.
108/08) |
–
Prostorsko ureditveni pogoji za Suho krajino v Občini Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90 in Uradni list RS, št. 15/99,
59/04, 19/05) in Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih
za območje Suhe krajine (Uradni list RS, št. 113/07) in Obvezna razlaga
16., 26., 27., 28., 36.a in 37. člena Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za Suho krajino v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 108/08)
|
–
Prostorsko ureditveni pogoji za mesto Trebnje (Uradni list RS, št.
40/94) |
–
Prostorsko ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora (Uradni
list RS, št. 40/94). |
218. člen |
S
sprejetjem OPN Občine Trebnje ostanejo v veljavi občinski PROSTORSKI
IZVEDBENI NAČRTI: |
– Odlok o
zazidalnem načrtu za območje T 6-2 Obrtna cona Trebnje (Skupščinski
Dolenjski list, št. 10/89 in Uradni list RS, št. 53/01, 104/11, 84/12)
|
– Odlok o
spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Cviblje (Uradni list RS,
št. 109/05, 51/09) in Obvezna razlaga druge alineje 46. člena Odloka o
spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Cviblje (Uradni list RS,
št. 76/08) |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Stari trg – DSO (Uradni list RS, št. 91/02, 84/06 in
75/10) |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Industrijska - trgovska - podjetniška cona Trebnje –
1. faza (Uradni list RS, št. 65/02) |
– Odlok o
zazidalnem načrtu Pavlinov hrib – Stari trg, 1. faza (Skupščinski
Dolenjski list, št. 9/90) |
– Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za šolski kompleks Dolenja Nemška
vas (Uradni list RS, št. 48/08) |
– Odlok o
občinskem podrobnem načrtu za kamnolom Vrhpeč (Uradni list RS, št.
68/09) |
– Odlok o
OPPN za bencinski servis ob Obrtni coni Trebnje (Uradni list RS, št.
14/13) |
– Odlok o
OPPN Industrijska cona Trebnje (Uradni list RS, št. 14/13) |
– Odlok o
ureditvenem načrtu deponije komunalnih odpadkov Globoko v Občini Trebnje
(Skupščinski Dolenjski list, št. 16/90). |
219. člen |
V OPN
Občine Trebnje so prikazani DRŽAVNI LOKACIJSKI NAČRTI: |
– Uredba o
lokacijskem načrtu za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku
Bič–Korenitka (Uradni list RS, št. 55/01) |
– Uredba o
lokacijskem načrtu za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku
Korenitka–Pluska (Uradni list RS, št. 42/03) |
– Uredba o
državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve
(Uradni list RS, št. 78/06) |
– Uredba o
državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje
(Uradni list RS, št. 85/06) |
– Uredba o
državnem lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje Zijavnica
regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje-Mokronog z železniško progo
Sevnica–Trebnje (Uradni list RS, št. 30/07) |
– Uredba o
državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x110 kV RTP Grosuplje–RTP
Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10). |
220. člen |
Uradno
začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po
prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN. |
221. člen |
OPN Občine
Trebnje je na vpogled na Občini Trebnje in na spletnem portalu
www.trebnje.si. |
222. člen |
Določbe
odloka o OPN se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni
del prostorskega akta. Strokovna pojasnila o OPN daje pristojna
strokovna služba Občine Trebnje. Uradne razlage odloka o OPN sprejema
občinski svet. |
223. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi odloka v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-14/2013 |
Trebnje,
dne 5. junija 2013 |
|
Župan |
Občine Trebnje |
Alojzij Kastelic l.r. |
|