Lex localis

Odlok o spremembi zazidalnega načrta Lucija I.

Uradne objave Primorske novice, št. 54/2001

Datum sprejema:	13.12.2001
Datum objave:	24.12.2001
Datum začetka veljavnosti:	01.01.2002

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/98), 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93, 56/93 in 44/97) ter Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) je Občinski svet Občine Piran na 25. redni seji dne 13.12.2001 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBI ZAZIDALNEGA NAČRTA LUCIJA I

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Sprejme se sprememba osnovnega zazidalnega načrta LUCIJA I (prvotni naziv: LUCIJA I- nadaljevanje - Dopolnitev 89, Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 14/90), ki ga je izdelalo podjetje Projektiva inženiring Piran v juliju 2001.

Osnovni ZN LUCIJA I - nadaljevanje - DOPOLNITEV 89 je izdelalo podjetje SGP Stavbenik - TOZD INŽENIRING - PE PROJEKTIVA KOPER pod št. 87-47/89 v oktobru 1989

2. člen

Osnovni ZN se spremeni v naslednjih območjih:

1. območje pod Sečo,

2. območje Marine Portorož,

3. območje teniških igrišč,

4. območje Podvozne ceste.

3. člen

Meja ureditvenega območja

Meje posameznih območij urejanja, naštetih v 2. členu tega odloka, so prikazane na vseh grafičnih listih, parcele pa so razvidne iz kopije katastrskega načrta. Vsa območja, razen dela območja 1, v katerem se nahaja župnijsko središče, se nahajajo znotraj oboda starega ZN. Za območje župnijskega središča se predlaga razširitev oboda ZN Lucija. Za obseg razširitve ZN je v postopku sprememba prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran.

II. SPLOŠNE DOLOČBE

4. člen

Sprememba ZN skladno s planskimi usmeritvami določa:

funkcijo območja s pogoji za izrabo in kakovost graditve in drugih posegov v prostor, varstvo naravne in kulturne dediščine,

merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor,

ureditev obale,

urejanje prometa,

pogoji za oblikovanje cestne in komunalne infrastrukture,

varovanje in izboljšanje okolja,

dovoljene tolerance,

etapnost in začasna namembnost zemljišč,

obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega akta,

prehodne in končne določbe.

5. člen

Dokumentacija o spremembi ZN vsebuje:

I. Uvod in tekstualna obrazložitev,

II. Odlok,

III. Soglasja pristojnih soglasodajalcev,

IV. Ocena stroškov posegov v prostor,

V. Poročilo o vplivih na okolje,

VI. Grafični del,

list 1 izsek iz Dolgoročnega plana Občine Piran za obdobje 1986-2000 M 1:5000,

list 2a kopija katastrskega načrta M 1:2000,

list 2b kopija katastrskega načrta M 1:2000 z vrisom meje območja spremembe ZN,

list 3a geodetski posnetek obstoječega stanja M 1:2000,

list 3b geodetski posnetek M 1:200 z vrisom meje območja spremembe ZN,

list 4 arhitektonska zazidalna situacija M 1:2000,

list 4a arhitektonska zazidalna situacija za območje 1, M 1:1000,

list 4b arhitektonska zazidalna situacija za območje 2, M 1:1000,

list 4c arhitektonska zazidalna situacija za območje 3, M 1:1000,

list 4d arhitektonska zazidalna situacija za območje 4, M 1:1000,

list 5a zbirna situacija komunalnih naprav - obstoječe stanje M 1:2000,

list 5b zbirna situacija predvidenih komunalnih naprav M 1:2000,

list 6 prometna ureditev M 1:2000,

list 7 situacija zunanje ureditve M 1:2000,

list 8 tehnični elementi za zakoličenje objektov in komunalnih naprav M 1:2000,

list 9 idejne zasnove predvidenih objektov in naprav.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO

IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH

POSEGOV V PROSTOR

6. člen

Ureditveno območje se razteza na ravninskem delu naselja Lucija, med podnožjem polotoka Seča, zajema Marino Portorož, na severnem delu sega do štiripasovnice, le župnijsko središče je dvignjeno na manjšo teraso na severnem pobočju Seče.

S posameznimi posegi, ki jih predlaga predmetni ZN, se bo dopolnila stanovanjska blokovna zazidava pod polotokom Seča in se zaključila z župnijskim središčem in domom za starejše občane na zahodni strani. Druge spremembe se nanašajo predvsem na funkcionalne dopolnitve in izboljšave turistično-športne ter gostinske ponudbe, znotraj območja Marine Portorož in teniškega centra.

Posamezni posegi se nahajajo v zaokroženih območjih, ki vsebinsko določajo namensko rabo za posamezne površine. V posameznih območjih so predvidene naslednje vsebine in možni posegi ter ureditve:

1. Območje pod Sečo

1.1 Stanovanjsko območje

Predvidena je gradnja novih stanovanjskih objektov-blokov

1.2 Dopolnitev prodajnega centra Mercator –Degro

1.3 Župnijsko središče

1.4 Prestavitev železniške postaje

1.5 Dom za starejše občane

2. Območje Marine Portorož

2.10 Na otoku je predvidena ureditev športno-rekreacijskih površin in plaže

2.11 Na južni obali pred otokom je predviden sanitarno-servisni objekt

2.12 Ob ograji proti avtokampu se prerazporedi bungalove

2.13 Ob vhodu v marino je predviden nov vhodni objekt

2.14 Za potrebe sejemskih prireditev je predvidena povezava med dvema hangarjema

2.15 Ob avtopralnici je predviden objekt za popravila in lakiranje plovil – delavnica

2.16 Ureditev prostorov s podstavki za prezimovanje in servisiranje bark

2.17 Delna nadzidava restavracije Marina

2.18 Ob letni restavraciji na griču je predvidena preureditev bazenskega kompleksa

2.19 Ureditev ekološkega platoja

3. Območje teniških igrišč

3.1 Montažno nadkritje dela teniških igrišč naj ostane kot trajna rešitev, ki se lahko nadomesti s primernejšo konstrukcijo

3.2 Pri teniškem stadionu naj se namembnost poslovnih prostorov prilagodi potrebam in se dopolni še z gostinskimi in trgovskimi lokali

3.3 Ob Taverni je predvideno nadkritje balinišča

3.4 Med teniškimi igrišči in štiripasovnico je predviden gostinski objekt

3.5 Klubski objekt ob teniškem igrišču se nameni tudi za poslovne in gostinske namene in se poveča ter poveže s tenis štadionom

4. Območje Podvozne ceste

Nadgradnja stanovanjske hiše Podvozna 1

7. člen

IV. A. VARSTVO NARAVE

Pri načrtovanju in izvajanju posegov je treba upoštevati naravovarstvene smernice, ki jih izda pristojna služba za varstvo narave. Za vse posege, za katere so v aktu o naravovarstvenih smernicah predpisani določeni pogoji, je potrebno v postopku pridobivanja dovoljenj pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo narave.

Za posege na obravnavanem območju veljajo naslednji dodatni pogoji:

V skladu z ohranjanjem prostorskih kvalitet naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti na območju bodoče poselitve se na območju predvidenih sprememb zazidalnega načrta in istočasno spremembe planskega akta ohranjajo vsa večja drevesa in značilni drevesni sestoji. V koreninski sistem dreves se ne posega. V času izvajanja gradbenih del je potrebno v bližini dreves le-ta zavarovati pred poškodbami. Ob morebitnem tlakovanju površin ob drevju se zagotovi ustrezno zračenje in dotok padavinske vode do koreninskega sistema.

Kartografski del je sestavni del naravovarstvenih smernic.

IV. B. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

Na območju ZN Lucija I – nadaljevanje so s planskimi akti Občine Piran določena sledeča varovana območja kulturne dediščine:

Naselbinska dediščina Seča (UR. 2.7.8),

Umetnostna in arhitekturna dediščina (UA. 2.5.1.) Lucija – ž.c.sv. Lucije,

Zgodovinski in memorialni spomenik (ZS 2.4.3.) Portorož, pred Hotelom Metropol,

Območje Mercator – Degro z diskontom ter območje predvidene lokacije centra za starejše občane in novega župnijskega središča v Luciji,

Otok pred Marino.

S predmetno spremembo ZN je določena “naselbinska dediščina Seča”. Objekti župnijskega središča (cerkev z župniščem in trgom) so razporejeni na dvignjeni terasi, na severnem pobočju Seče, in predstavljajo zaključeno celoto. Na pobočju zahodno od cerkve je predviden dom za starejše občane.

V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE

OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

8. člen

V okviru spremembe ZN se dovoljujejo naslednji posegi:

- rušenje nekakovostnih obstoječih objektov ali dotrajanih delov objektov in naprav,

gradnja nadomestnih objektov,

- gradnja novih in dopolnilnih objektov v skladu s tem odlokom,

- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav (dozidava in nadzidava),

- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in

napravah (kanalizacija, elektro-energetsko omrežje, vodovodno, telefonsko, plinsko, toplovodno in kabelsko omrežje), regulacija površinske vode,

- gradnja in rekonstrukcija cestnega omrežja, parkirišč ter pešpoti,

- gradnja športne infrastrukture,

- ureditev zelenih površin ter okolice objektov,

- ureditev plaže na otoku pred Marino.

9. člen

1. Izvedbeni posegi na območju spremembe zazidalnega načrta so možni na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja (oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo), ki se izda na podlagi določb tega odloka.

2. Elementi lociranja objektov na parcelo so regulančna linija, stranski odmik od parcelne meje in izraba zemljišča, izražena z razmerjem med neto uporabno površino in celotno površino parcele-funkcionalnega zemljišča.

Regulančna linija predstavlja absolutno omejitev za vse objekte vzdolž posamične ceste oziroma prometnice. Fasadna linija objektov mora biti poravnana z regulančno linijooziroma v primeru, če gre za členjeno fasado, mora biti z njo paralelna.

Stranski odmik ne sme znašati manj kot 3,0 m, z izjemo garaž, ki so lahko dozidane ena do druge, kot vrstna pozidava.

3. Sprememba funkcije in namembnosti objektov je dopustna v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in se ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na funkcijo območja.

4. Za spremembo namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov in naprav ter spremembe gabaritov obstoječih in predvidenih objektov znotraj dovoljenih toleranc je potrebno izdelati strokovno preveritev posegov v prostor , ki je kot dopolnitev ZN osnova za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

5. Manjši posegi na obstoječih objektih v okviru ZN in gradnja pomožnih objektov ter naprav so možni na podlagi priglasitev del v skladu z veljavnim občinskim odlokom.

6. Za posege, ki odstopajo od elementov ZN, je potrebno izdelati spremembo tega ZN , ki se mora sprejeti po enakem postopku kot osnovni ZN.

10. člen

Funkcionalna zemljišča in lega objektov

- Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gradbenih parcel, s tekstualnimi in numeričnimi določili, ki so sestavni del spremembe ZN.

- Pri določanju funkcionalnega zemljišča k domu za starejše občane naj se upošteva specifičnost tega objekta in namembnost. Zato naj se le to določi čim bolj v ravninskem delu in v obsegu, ki je skladen z normativi in gradnjo tovrstnih objektov.

- Zaokrožitve ali delitev funkcionalnih zemljišč se lahko določi tudi naknadno na osnovi preveritve posega v prostor, vendar ob upoštevanju vseh odmikov in izkoristka zemljišča.

- Odmik objektov od parcelne meje s sosedom ne sme biti manjši od 3,00 m, sicer si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

- Na funkcionalnem zemljišču je potrebno zagotoviti prostor za parkiranje osebnih vozil v skladu z namembnostjo objekta.

- V vsaki lokacijski odločbi mora biti točno določena velikost funkcionalnega zemljišča.

11. člen

Lega objektov in drugih ureditev je prikazana v arhitektonski zazidalni situaciji (list 4), najpomembnejši tlorisni in višinski gabariti ter odmiki od parcelnih mej, so določeni s tem odlokom.

Lega infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja in komunalnih naprav) in naprav je prikazana v zbirni situaciji komunalnih naprav (list št. 5a in 5b).

VI. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV

12. člen

Oblikovanje objektov

Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti gradnje sodobnih javnih, stanovanjskih in turističnih objektov ter objektov, namenjenih za šport in rekreacijo, ob upoštevanju tradicionalnih elementov avtohtone arhitekture.

Gabariti novih objektov se morajo oblikovati glede na velikost, obliko in orientiranost funkcionalnega zemljišča ter odnos do sosednjih obstoječih objektov.

Vse novogradnje morajo upoštevati oblikovno zasnovo, horizontalne in vertikalne gabarite (velikosti, etažnost višinske kote) ter odmike, kot so določeni s tem odlokom.

Strehe novih objektov so vse krite s korci, različnih oblik, glede na tip objekta (razvidno iz arhitektonske zazidalne situacije.

Fasade so ometane (z gladkim ometom v svetlih barvah ) ali delno izvedene z naravnim kamnom.

1. OBMOČJE POD SEČO

1.1 Stanovanjsko območje

Pod severnim pobočjem Seče je predvidena gradnja 8 novih stanovanjskih objektov – blokov, ki so razporejeni v tri nize, A, B in C. Stanovanjski objekti so različne etažne višine od K in K+P do K+P+4+M ter različnih tlorisnih gabaritov.V kleteh so predvidene podzemne garaže s skupno približno. 140 parkirnih mest, kletni boksi za stanovanja in poslovne prostore ter tehnični prostori. V pritličju so deloma stanovanja s pripadajočimi terasami in deloma poslovni prostori. V drugih nadstropjih so samo stanovanja. Kota pritličja je enaka za vse tri stanovanjske nize in je 3,60 m nm. V nizih A in B so po 3 objekti, v nizu C sta 2 objekta. Tlorisni in višinski gabariti objektov so podani v tabeli, ki je sestavni del tega odloka.

1.2 Dopolnitev trgovskega centra Mercator –Degro

Glede na potrebe trgovskega centra Mercator – Degro se nepravilna pravokotna oblika objekta dopolni v vseh etažah tako, da znaša končni tlorisni gabarit 47,0 m x 33,00 m. Na južni strani se dozida nov prizidek v vseh etažah, v velikosti 65,00 m x 18,00 m, ki je po višini enak kot osnovni objekt z dozidavami in nadzidavo. Dostop v gornjo etaže bo urejen preko dostopne klančine v velikosti 6,00m x 30,00 m Kota pritličja objekta Mercator – Degro s prizidki je 2,0 m nm, kota venca s parapetom je 15,00 m nm (13,00 m). Objekt s prizidki je namenjen poslovno trgovski dejavnosti in parkiranju.

1.3 Župnijsko središče

Župnijsko središče se sestoji iz dveh objektov, cerkve in župnišča.

Cerkev je oblikovana v obliki arhimedove spirale, maks. velikosti 42,50 m x 29,50 m, v katere središču je okrogel oltarni blok s premerom 8 m. Višina kote pritličja je 19,50 m nm, višina venca je 26,0 m nm (6,50 m), višina slemena je 31,0 m nm (11,50 m) in višina zvonika je 49,50 m nm (30,0 m ).

Župnišče je pravokotne oblike, tlorisne velikosti 24,50 m x 12,60 m. Po višini obsega K+P+M. Kota pritličja je 19,50 m nm, kota venca je 24,10 m nm (4,60 m), kota slemena je 26,50 m nm (7,0 m ). Streha je štirikapnica, krita s korci, s strešnimi izgradnjami (frčadami) in laterno v sredini.

Pred cerkvijo je velika terasa na koti 19,50 m nm, ki povezuje oba objekta in parkirišče, na katerem je prostor za parkiranje 13 vozil. Pod teraso bo vkopana garaža, tlorisne velikosti 32,30 m x 16,0 m.

Na severni strani kompleksa je dekorativno stopnišče, širine 3,0 m, ki začenja na koti 2,20 m nm in se vzpne do terase pred župnijskim središčem na koti 19,50 m nm. Stopnišče se vzpenja po pobočju v obliki črke S in je predvideno s tremi vmesnimi okroglimi platoji kot počivališča. Spodaj ob cesti, ob vhodu v stopnišče, je parkirišče s 23 parkirnimi mesti.

1.4 Prestavitev železniške postaje

Predvidena je ponovna postavitev železniške postaje, ki je bila porušena ob gradnji stanovanjskih blokov v Luciji. V objektu je predvidena trgovska, turistična, gostinska in družbena dejavnost (lahko tudi mešano). Objekt je tlorisne velikosti 21,0 m x 12,0 m. Po višini obsega pritličje in nadstropje s strešno izgradnjo.

1.5 Dom za starejše občane

Zahodno od dostopne ceste k župnijskem središču je predvidena lokacija za dom starejših občanov. Okvirna kapaciteta doma za starejše občane je 150 ležišč, poleg še 6 varovanih stanovanj na terasi. Kapaciteta je predstavljena samo kot predlog in se lahko spremeni glede na potrebe investitorja. Objekt je oblikovan v obliki črke L, tlorisne velikosti 42,50 m x 35,50 m. Po višini obsega K+P+4+M. Kota pritličja je na višini 4,0 m nm, kota venca je 21,0 m nm (17,0 m), kota slemena je 24,30 m nm (20,30 m). V kleti so garaža in pomožni prostori, v pritličju so dnevni prostori z restavracijo in kuhinjo ter geriatrična ambulanta, v nadstropjih so bivalne in negovalne enote.

2. OBMOČJE MARINE PORTOROŽ

2.1 Otok

Na otoku je predvidena ureditev športno-rekreacijskih površin, sezonska gostinska ponudba in ureditev plaže.

2.2 Sanitarno-servisni objekt

Na južni obali, pred otokom, je predviden sanitarno-servisni objekt za potrebe uporabnikov marine. Objekt je maks. velikosti 19,50 m x 8,50 m. Po višini obsega samo pritličje. Kota pritličja je 1,40 m nm, kota venca je 4,90 m nm (3,50 m). Višina slemena je 6,40 m nm (5,00 m). Streha je simetrična dvokapnica, krita s korci.

2.3 Apartmajski objekti

Na južnem delu marine, ob ograji z avtokampom, je razporejenih 7 apartmajskih objektov, v katerih je različno število bivalnih enot, odvisno od velikosti posameznih enot. Tlorisni gabarit je maks. velikosti 24,80 m x 13,30 m s prizidanim zunanjim stopniščem, velikosti 4.40 m x 4,40 m. Po višini obsegajo P+1+M (deloma zgrajena mansarda). Kote pritličja se dvigajo od 2,20 m nm do 2,30 m nm. Kota venca je 6,50 m od kote pritličja. Strehe so štirikapnice, krite s korci in z izgradnjami (frčadami). Fasade so ometane svetle barve. Okna so predvidena s polkni in ertami.

2.4 Vhodni objekt

Ob vhodu v marino je predviden reprezentančni vhodni objekt, tlorisne velikosti 38,00 m x 47,00 m. Po višini obsega P+1. Kota terena je 2,40 m nm, kota venca je 9,40 m (7,00 m). Objekt je obdan s stekleno strukturno fasado. Streha je ravna.

2.5 Povezava dveh hangarjev

Za potrebe sejemskih prireditev je predvidena povezava med dvema obstoječima hangarjema, južno od sedanje dostopne ceste v marino.Tlorisni gabarit je 30,2 m x 20,40 m, kota terena je 2,40 m, kota venca je enaka koti venca obstoječih hangarjev. Streha je enako oblikovana kot obstoječa streha hangarjev, na katero se naveže vmesna povezava.

2.6 Delavnica

Med hangarjem in avtopralnico je predviden objekt za popravila in lakiranje plovil – delavnica, ki je odmaknjena od ograje proti avtopralnici za 3,0 m. Objekt bo tlorisne velikosti 36,40 m x 24,20 m. Kota terena je 2,40 m. Po višini bo enak kot hangar na zahodni strani h kateremu bo prizidan. Streha bo enako oblikovana in v isti višini kot obstoječi hangar.

2.7 Suhi privezi

Predvidena je ureditev prostorov s podstavki za prezimovanje in servisiranje bark na kopnem, severno od restavracijskega objekta Marine, južno od hangarjev in vzhodno od restavracije na griču.

2.8 Delna nadzidava restavracije Marina

Predvidena je delna nadzidava obstoječega restavracijskega objekta, tako da se izpopolnijo strešni zamiki in uskladijo strešine.

2.9 Bazenski kompleks

Ob letni restavraciji na griču je predvidena preureditev bazenskega kompleksa, tako da se dodajo novi bazeni na južni strani, sezonska gostinska ponudba in otroško igrišče, ki so povezani med seboj.

2.10 Ekološki plato

Južno od hangarjev je predviden ekološki plato za pranje in vzdrževanje plovil, velikosti 15 m x 20 m, in manjši objekt, velikosti 8 m x 7 m (po višini samo P), za hrambo kemičnih sredstev in akumulatorjev.

3 OBMOČJE TENIŠKIH IGRIŠČ

3.1 Nadkritje dela tenis igrišč.

Montažno nadkritje dela teniških igrišč naj ostane kot trajna rešitev, ki se lahko nadomesti s primernejšo konstrukcijo.

3.2 Teniški stadion

Pri tenis stadionu naj se namembnost poslovnih prostorov prilagodi potrebam uporabnikov tako, da se bo lahko izvajala poslovno-trgovska, gostinska in športno-rekreacijska dejavnost ter se v okviru zunanje ureditve zagotovi še dodatna parkirna mesta. Stadion bo velikosti 64,80 m x 57,60 m. Objekt tvorijo centralno igrišče in obodne tribune. Po višini obodne tribune segajo do 10 m. Kota terena je 2,40 m nm.

3.3 Nadkritje balinišča

Ob Taverni je predvideno nadkritje balinišča s tlorisnim gabaritom 31,50 m x 23,50 m. Po višini obsega samo pritličje. Kota terena je 2,20 m nm, kota venca je 7,70 m nm (5,50 m). Balinišče je s treh strani obzidano in pokrito z dvokapnico, krito z korci.

3.4 Gostinski objekt

Severno od teniških igrišč, ob štiripasovnici, je predviden večnamenski objekt s trgovsko, poslovno, gostinsko in šporno-rekreacijsko ponudbo. Objekt je v obliki črke L. Maksimalne tlorisne velikosti 50,00 m x 25.00 m, po višini obsega pritličje in mansardo. Zahodno od objekta je urejeno parkirišče.

3.5 Klubski objekt na teniškem igrišču

Objekt se nameni še za poslovne in gostinske namembnosti. Tlorisni gabarit se poveča na maksimalno velikost 22 m x 12 m. Kota pritličja je 2,40 m nm. Po višini obsega pritličje in nadstropje. Kota venca je 8,90 m nm (6,50 m). Klubski objekt bo z mostom v nadstropju povezan s teniškim štadionom.

4. OBMOČJE PODVOZNE CESTE

Med stanovanjskimi bloki, severno od štiripasovnice, je predvidena preureditev in nadgradnja obstoječe stanovanjske hiše, hiše Podvozna 1.V pritličju bodo poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovanja. Maks. tlorisni gabarit je 12,50 m x 13,80 m. Po višini obsega P+3. Kota pritličja je 5,91 m nm. Kota venca je 19,50 m (13,51 m ). Streha je oblikovana kot štirikapnica, krita s korci.

13. člen

Rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav (dozidava in nadzidava)

Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste stavb (stanovanjske, gospodarske, turistične in druge), ki so bile zgrajene na podlagi ustreznih dovoljenj.

Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in turističnih objektov, določene s tem odlokom.

14. člen

Pomožni in začasni objekti

Na območju, ki ga ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih.

Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene in družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, na katerih ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

15. člen

Urejanje zunanjih površin in okolice

Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovanjem značilnega ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kakovostnim rešitvam v prostoru. V Luciji naj prevladuje parkovna in so naravna ureditev. Zemljišče se zazeleni z avtohtonim zelenjem. Za tlakovanje pohodnih površin naj se uporabi naravne materiale.

Če višina zemljišča ob parcelni meji odstopa od višine naravnega terena, so potrebni podporni zidovi. Če so podporni zidovi višji od 1,6 m, morajo biti izvedeni z zamikom vsaj 30 cm. Ograje ob parcelni meji so dopustne v zidani izvedbi do 160 cm ali iz žične mreže zelene barve in zasajene z živo mejo. Priporoča se uporaba naravnega avtohtonega kamna (sivi peščenjak). Za postavitev ograje ob cestnem telesu si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca ceste.

16. člen

Vodnogospodarske ureditve

Na ureditvenem območju se nahaja potok Fazan, ki je na območju ZN reguliran.

VII. UREJANJE PROMETA

17. člen

Prometna ureditev

V predmetnem ZN se sedanja prometna ureditev ne spreminja.

Cestno omrežje

Za dostop do župnijskega središča je predvidena nova cesta. Dostopna cesta do župnijskega središča poteka iz križišča z odcepom k avtobusni postaji in se na zahodni strani župnijskega središča, v rahlem loku povzpne na zgornjo teraso (kota terena 19,50 m nm). Cesta bo asfaltirana, širine 2 x 3,0 m, z enostranskim hodnikom za pešce, širine 1,6 m.

Mirujoči promet

Mirujoči promet se ureja za nove stanovanjske površine v kletnih etažah predvidenih stanovanjskih objektov. Za vsako stanovanje je potrebno predvideti po dva parkirna mesta. To je hkrati tudi pogoj za število stanovanj v stanovanjskih objektih.

Za nove poslovne in druge prostore (ki niso stanovanjski) se mora zagotoviti dodatna parkirna mesta na funkcionalnem zemljišču objekta oziroma v garaži pod objektom (1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine).

Za vse druge poslovne površine se mirujoči promet uredi na že obstoječih površinah.

Kolesarska steza

Na območju od “železniške postaje” do vhoda v avtokamp je predvidena kolesarska steza.

Pešpoti

Predvidena je obnovitev pešpoti iz križišča na Sečo.

Hodniki za pešce so predvideni ob vseh cestah in so nakazane v arhitekturni zazidalni situaciji.

VIII. KOMUNALNO UREJANJE

18. člen

Območje je v celoti komunalno urejeno. Za potrebe novih objektov bo potrebno zgraditi nove priključke in posamezne rekonstrukcije.

Kanalizacija

Kanalizacija mora biti izvedena v ločenem sistemu in se vodi na centralno čistilno napravo Piran. Meteorna kanalizacija se ustrezno kondicionirana vodi na obstoječe meteorne odvodnike.

Vodovod

Dograditi je potrebno rezervoar Seča (k.d. 60.00 m nm, potrebni volumen V=500 m3)

Zaključiti je potrebno gradnjo projektiranega vodovodnega omrežja za povezavo rezervoarjev Vinjole – rezervoar Seča in potrebne predelave na ureditvi tlačnih razmer

zgraditi razdelilno vodovodno omrežje za območja 1, 2 in 3.

Elektro omrežje

Za gostinsko trgovski objekt na lokaciji Račke je potrebno izdelati dopolnitev idejne rešitve elektroenergetskih naprav Lucija – nadaljevanje projekta PR 8303, september 1983, ki ga je izdelala Elektro Primorska , PE Koper.

Telefonsko omrežje

Telefonsko omrežje na obravnavanem območju se ureja skladno z ostalo infrastrukturo s postopno izgradnjo telefonske kabelske kanalizacije, glede na dinamiko zidave. Kabelska kanalizacija omogoča dograjevanje sistema telekomunikacij in zagotavlja bodočim programom potrebno število priključkov.

Kabelska kanalizacija mora biti zgrajena tako, da dopušča tudi razvod kabelskega TV omrežja.

Ogrevanje

Ogrevanje novih objektov v ureditvenem območju je možno na plin ter druge ekološko sprejemljive energije (elektrika, sončna energija). Poteki tras plinovodov so določeni le orientacijsko. Dejanska lega se bo določila z izvedbenim projektom.

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpisane odmike od tras bodočega plinskega omrežja in že obstoječih toplovodnih instalacij.

Odstranjevanje odpadkov

Zbiranje, odlaganje, odstranjevanje in odvažanje komunalnih odpadkov se izvaja skladno z veljavnim Odlokom o odstranjevanju in ravnanju z komunalnimi odpadki v Občini Piran. Upoštevati je treba ločen sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Predvidena so zbirna mesta, do katerih mora biti omogočen dostop s komunalnim vozilom.

Ves odpadni gradbeni material in zemljo se mora odlagati na dovoljeno deponijo gradbenega materiala.

IX. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

19. člen

Za zavarovanje kakovostnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:

omejiti hitrosti vozil na obravnavanem območju,

sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu,

sanirati odvajanje komunalnih odplak.

Varstvo zraka

Pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pričeti s sanacijo izvirov in odpravi nedovoljenih imisij v zrak, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka. Glede na rezultate meritev in onesnaženosti je potrebno izvesti smotrn prometni režim na širšem območju.

Varstvo voda in tal

Vse prometne površine morajo biti izvedene z olje nepropustno prevleko in odvodnjavane preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo. Vsa skladišča goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v kanalizacijo ali podtalje. Pri vseh posegih v teren je potrebno na ranjenih zemeljskih površinah preprečiti pojave erozije.

Varstvo pred hrupom

Ravni hrupa ne smejo presegati maksimalne dovoljene vrednosti, ki so definirane z Odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja.

Pri projektiranju in gradnji objektov in razporeditvi prostorov morajo investitorji, projektanti in izvajalci upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za okolje, v katerem se nahajajo.

Varstvo pred požarom

Zagotovljena mora biti zadostna količina vode za gašenje z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem. Do vseh objektov morajo biti speljane interventne poti, minimalne širine 3,5 m. Objekti morajo biti projektirani in izvedeni z ustreznimi medsebojnimi odmiki ali drugimi tehničnimi ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje požara z objekta na objekt.

X. DOVOLJENE TOLERANCE

20. člen

Znotraj posameznih območij (območje pod Sečo, območje Marine in območje teniških igrišč) in znotraj območij funkcionalnih zemljišč so dovoljeni manjši premiki objektov zaradi boljše funkcionalnosti, pri čemer morajo biti upoštevani pogoji 11. člena (funkcionalna zemljišča). Dovoljena je sprememba meje funkcionalnega zemljišča glede na župnijsko središče, dom za starejše občane in dostopno cesto, vendar le znotraj ureditvenega območja ZN.

Pri predvidenih novih objektih in ureditvah so dovoljena odstopanja od tlorisnih gabaritov glede povečanja in zmanjšanja tlorisnih gabaritov za + 10 % ali celo več, od dimenzij določenih s tem odlokom, kadar to velikost funkcionalnega zemljišča dopušča, vendar prekoračitev regulančnih linij ni dovoljena. Pri povečanju gabaritov morajo biti upoštevana določila 11. člena (funkcionalna zemljišča) in 12. člena (lega objektov ter odmiki ) in regulančne linije, določene v ZN. Odstopanja po višini so dovoljena do 1,0 m, razen pri območju doma za starejše občane in župnijskega središča, koder je odstopanje drugačno. Odstopanje v zmanjšanje tlorisnih in višinskih gabaritov objektov je lahko večje.

Dovoljeni so večji premiki obeh objektov do 30 m od predvidene lokacije (dom za starejše občane in župnijsko središče) ter premik dostopne ceste po drugi trasi ali rekonstrukcija obstoječe poti s parcelno št. 5801 k.o. Portorož, do župnijskega središča, znotraj območja pod Sečo.

Program doma za starejše občane se lahko spremeni, glede na zahteve konkretnega investitorja, ker v tem trenutku še ni poznan. Dovoljena je sprememba maksimalnih tlorisnih in višinskih gabaritov ter oblike objekta in sprememba lege objekta znotraj območja pod Sečo. Tlorisna velikost ene etaže in kapaciteta ležišč se lahko povečata ali zmanjšata za 20 %. Po višini pa lahko obsega največ klet pritličje + 4 + M, pri čemer sta lahko dve kletni etaži po potrebi. Če bo sprememba doma za starejše občane pogojevala spremembo objektov župnijskega središča in njihovo mikro lokacijo, je ta sprememba dovoljena s tem, da je potrebno novo lego objektov medsebojno uskladiti.

Dovoljeni so premiki apartmajskih objektov v območju Marine, če to narekujejo premoženjsko pravni ali gradbeno-tehnični pogoji.

Dovoljena je postavitev montažnih tribun pri odprtih teniških igriščih.

Pri morebitni kasnejši adaptaciji in dozidavi objektov ni dovoljena prekoračitev meje ureditvenega območja zazidalnega načrta. V nasprotnem primeru je potrebna sprememba tega ZN. 8.

Dovoljene so manjše spremembe namembnosti delov objektov, ki morajo biti kompatibilni s poslovno trgovsko, stanovanjsko in turistično dejavnostjo.

Dovoljena so manjša odstopanja od predloženih idejnih zasnov objektov (lega objektov, tlorisni in vertikalni gabariti) in manjše spremembe namembnosti posameznih delov objektov, zaradi časovnega zamika pri izvajanju ZN. Niso dovoljene prekoračitve regulančne linije.

Dovoljene so tolerance pri gradnji oziroma prenovi cestne in komunalne infrastrukture in zunanjih ureditvah ter urejanju peš poti in parkirišč, če se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.

Dovoljena so odstopanja pri gradnji športno-rekreacijskih objektov in bazenov, kadar se to pokaže kot smiselno in upravičeno.

Dovoljena so odstopanja pri urejanju obale na otoku pred marino, gradnji pomolov in ureditvi kanala Fazan, ki bi se pokazala kot smiselna pri izdelavi projektov za izvedbo.

Pri izvajanju predmetnega ZN je potrebno upoštevati, da se bo izvajal postopoma skozi vrsto let in da je tolerance potrebno upoštevati razumsko in smiselno glede načelnih usmeritev, ki so podane v tem odloku.

XI. ETAPNOST IZVEDBE

21. člen

Faznost bodo narekovale potrebe, zato jo s tem odlokom opredelimo le načelno.

Najprej so predvidene ureditve znotraj marine, adaptacija in nadzidava Podvozna 1, gradnja stanovanjskih blokov, gradnja doma za starejše občane, župnijskega središča in postopoma še drugi posegi. Istočasno se mora izvajati vsa potrebna komunalna infrastruktura.

XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI

IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA

22. člen

Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično-arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih soglasodajalcev, ki so sestavni del ZN.

Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

Za vsako spremembo namembnosti izven dovoljenih toleranc je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje oziroma enotno gradbeno dovoljenje.

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

23. člen

Za vse druge morfološke enote, ki so znotraj tega ZN in niso predmet obravnavane spremembe, določila osnovnega odloka ostanejo v veljavi.

24. člen

Poseg v prostor na območju tistega dela župnijskega središča za stavbna zemljišča, za katere je še potrebno sprejeti spremembo odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 26/98, 31/99,37/99, 46/00 in 49/01 – v nadaljevanju planski dokument), se lahko realizira po sprejetju odloka o spremembi planskega dokumenta.

25. člen

Sprememba ZN Lucija je na vpogled občanom in podjetjem pri Uradu za okolje in prostor Občine Piran in Upravni enoti Piran.

26. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Enota Koper - Urbanistična inšpekcija.

27. člen

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.

Številka:35005-4/99-01
Piran, 13.12.2001
Županja Občine Piran
Vojka Štular, prof.

	Na podlagi 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/98), 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93, 56/93 in 44/97) ter Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) je Občinski svet Občine Piran na 25. redni seji dne 13.12.2001 sprejel
	ODLOK
	O SPREMEMBI ZAZIDALNEGA NAČRTA LUCIJA I
	I. UVODNE DOLOČBE
	1. člen
	Sprejme se sprememba osnovnega zazidalnega načrta LUCIJA I (prvotni naziv: LUCIJA I- nadaljevanje - Dopolnitev 89, Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 14/90), ki ga je izdelalo podjetje Projektiva inženiring Piran v juliju 2001.
	Osnovni ZN LUCIJA I - nadaljevanje - DOPOLNITEV 89 je izdelalo podjetje SGP Stavbenik - TOZD INŽENIRING - PE PROJEKTIVA KOPER pod št. 87-47/89 v oktobru 1989
	2. člen
	Osnovni ZN se spremeni v naslednjih območjih:
	1. območje pod Sečo,
	2. območje Marine Portorož,
	3. območje teniških igrišč,
	4. območje Podvozne ceste.
	3. člen
	Meja ureditvenega območja
	Meje posameznih območij urejanja, naštetih v 2. členu tega odloka, so prikazane na vseh grafičnih listih, parcele pa so razvidne iz kopije katastrskega načrta. Vsa območja, razen dela območja 1, v katerem se nahaja župnijsko središče, se nahajajo znotraj oboda starega ZN. Za območje župnijskega središča se predlaga razširitev oboda ZN Lucija. Za obseg razširitve ZN je v postopku sprememba prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran.
	II. SPLOŠNE DOLOČBE
	4. člen
	Sprememba ZN skladno s planskimi usmeritvami določa:
	funkcijo območja s pogoji za izrabo in kakovost graditve in drugih posegov v prostor, varstvo naravne in kulturne dediščine,
	merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor,
	ureditev obale,
	urejanje prometa,
	pogoji za oblikovanje cestne in komunalne infrastrukture,
	varovanje in izboljšanje okolja,
	dovoljene tolerance,
	etapnost in začasna namembnost zemljišč,
	obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega akta,
	prehodne in končne določbe.
	5. člen
	Dokumentacija o spremembi ZN vsebuje:
	I. Uvod in tekstualna obrazložitev,
	II. Odlok,
	III. Soglasja pristojnih soglasodajalcev,
	IV. Ocena stroškov posegov v prostor,
	V. Poročilo o vplivih na okolje,
	VI. Grafični del,
	list 1 izsek iz Dolgoročnega plana Občine Piran za obdobje 1986-2000 M 1:5000,
	list 2a kopija katastrskega načrta M 1:2000,
	list 2b kopija katastrskega načrta M 1:2000 z vrisom meje območja spremembe ZN,
	list 3a geodetski posnetek obstoječega stanja M 1:2000,
	list 3b geodetski posnetek M 1:200 z vrisom meje območja spremembe ZN,
	list 4 arhitektonska zazidalna situacija M 1:2000,
	list 4a arhitektonska zazidalna situacija za območje 1, M 1:1000,
	list 4b arhitektonska zazidalna situacija za območje 2, M 1:1000,
	list 4c arhitektonska zazidalna situacija za območje 3, M 1:1000,
	list 4d arhitektonska zazidalna situacija za območje 4, M 1:1000,
	list 5a zbirna situacija komunalnih naprav - obstoječe stanje M 1:2000,
	list 5b zbirna situacija predvidenih komunalnih naprav M 1:2000,
	list 6 prometna ureditev M 1:2000,
	list 7 situacija zunanje ureditve M 1:2000,
	list 8 tehnični elementi za zakoličenje objektov in komunalnih naprav M 1:2000,
	list 9 idejne zasnove predvidenih objektov in naprav.

	III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
	IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH
	POSEGOV V PROSTOR
	6. člen
	Ureditveno območje se razteza na ravninskem delu naselja Lucija, med podnožjem polotoka Seča, zajema Marino Portorož, na severnem delu sega do štiripasovnice, le župnijsko središče je dvignjeno na manjšo teraso na severnem pobočju Seče.
	S posameznimi posegi, ki jih predlaga predmetni ZN, se bo dopolnila stanovanjska blokovna zazidava pod polotokom Seča in se zaključila z župnijskim središčem in domom za starejše občane na zahodni strani. Druge spremembe se nanašajo predvsem na funkcionalne dopolnitve in izboljšave turistično-športne ter gostinske ponudbe, znotraj območja Marine Portorož in teniškega centra.
	Posamezni posegi se nahajajo v zaokroženih območjih, ki vsebinsko določajo namensko rabo za posamezne površine. V posameznih območjih so predvidene naslednje vsebine in možni posegi ter ureditve:
	1. Območje pod Sečo
	1.1 Stanovanjsko območje
	Predvidena je gradnja novih stanovanjskih objektov-blokov
	1.2 Dopolnitev prodajnega centra Mercator –Degro
	1.3 Župnijsko središče
	1.4 Prestavitev železniške postaje
	1.5 Dom za starejše občane
	2. Območje Marine Portorož
	2.10 Na otoku je predvidena ureditev športno-rekreacijskih površin in plaže
	2.11 Na južni obali pred otokom je predviden sanitarno-servisni objekt
	2.12 Ob ograji proti avtokampu se prerazporedi bungalove
	2.13 Ob vhodu v marino je predviden nov vhodni objekt
	2.14 Za potrebe sejemskih prireditev je predvidena povezava med dvema hangarjema
	2.15 Ob avtopralnici je predviden objekt za popravila in lakiranje plovil – delavnica
	2.16 Ureditev prostorov s podstavki za prezimovanje in servisiranje bark
	2.17 Delna nadzidava restavracije Marina
	2.18 Ob letni restavraciji na griču je predvidena preureditev bazenskega kompleksa
	2.19 Ureditev ekološkega platoja
	3. Območje teniških igrišč
	3.1 Montažno nadkritje dela teniških igrišč naj ostane kot trajna rešitev, ki se lahko nadomesti s primernejšo konstrukcijo
	3.2 Pri teniškem stadionu naj se namembnost poslovnih prostorov prilagodi potrebam in se dopolni še z gostinskimi in trgovskimi lokali
	3.3 Ob Taverni je predvideno nadkritje balinišča
	3.4 Med teniškimi igrišči in štiripasovnico je predviden gostinski objekt
	3.5 Klubski objekt ob teniškem igrišču se nameni tudi za poslovne in gostinske namene in se poveča ter poveže s tenis štadionom
	4. Območje Podvozne ceste
	Nadgradnja stanovanjske hiše Podvozna 1
	7. člen
	IV. A. VARSTVO NARAVE
	Pri načrtovanju in izvajanju posegov je treba upoštevati naravovarstvene smernice, ki jih izda pristojna služba za varstvo narave. Za vse posege, za katere so v aktu o naravovarstvenih smernicah predpisani določeni pogoji, je potrebno v postopku pridobivanja dovoljenj pridobiti naravovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo narave.
	Za posege na obravnavanem območju veljajo naslednji dodatni pogoji:
	V skladu z ohranjanjem prostorskih kvalitet naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti na območju bodoče poselitve se na območju predvidenih sprememb zazidalnega načrta in istočasno spremembe planskega akta ohranjajo vsa večja drevesa in značilni drevesni sestoji. V koreninski sistem dreves se ne posega. V času izvajanja gradbenih del je potrebno v bližini dreves le-ta zavarovati pred poškodbami. Ob morebitnem tlakovanju površin ob drevju se zagotovi ustrezno zračenje in dotok padavinske vode do koreninskega sistema.
	Kartografski del je sestavni del naravovarstvenih smernic.
	IV. B. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
	Na območju ZN Lucija I – nadaljevanje so s planskimi akti Občine Piran določena sledeča varovana območja kulturne dediščine:
	Naselbinska dediščina Seča (UR. 2.7.8),
	Umetnostna in arhitekturna dediščina (UA. 2.5.1.) Lucija – ž.c.sv. Lucije,
	Zgodovinski in memorialni spomenik (ZS 2.4.3.) Portorož, pred Hotelom Metropol,
	Območje Mercator – Degro z diskontom ter območje predvidene lokacije centra za starejše občane in novega župnijskega središča v Luciji,
	Otok pred Marino.
	S predmetno spremembo ZN je določena “naselbinska dediščina Seča”. Objekti župnijskega središča (cerkev z župniščem in trgom) so razporejeni na dvignjeni terasi, na severnem pobočju Seče, in predstavljajo zaključeno celoto. Na pobočju zahodno od cerkve je predviden dom za starejše občane.
	V. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
	OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
	OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
	8. člen
	V okviru spremembe ZN se dovoljujejo naslednji posegi:
	- rušenje nekakovostnih obstoječih objektov ali dotrajanih delov objektov in naprav,
	gradnja nadomestnih objektov,
	- gradnja novih in dopolnilnih objektov v skladu s tem odlokom,
	- rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav (dozidava in nadzidava),
	- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in
	napravah (kanalizacija, elektro-energetsko omrežje, vodovodno, telefonsko, plinsko, toplovodno in kabelsko omrežje), regulacija površinske vode,
	- gradnja in rekonstrukcija cestnega omrežja, parkirišč ter pešpoti,
	- gradnja športne infrastrukture,
	- ureditev zelenih površin ter okolice objektov,
	- ureditev plaže na otoku pred Marino.
	9. člen
	1. Izvedbeni posegi na območju spremembe zazidalnega načrta so možni na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja (oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo), ki se izda na podlagi določb tega odloka.
	2. Elementi lociranja objektov na parcelo so regulančna linija, stranski odmik od parcelne meje in izraba zemljišča, izražena z razmerjem med neto uporabno površino in celotno površino parcele-funkcionalnega zemljišča.
	Regulančna linija predstavlja absolutno omejitev za vse objekte vzdolž posamične ceste oziroma prometnice. Fasadna linija objektov mora biti poravnana z regulančno linijooziroma v primeru, če gre za členjeno fasado, mora biti z njo paralelna.
	Stranski odmik ne sme znašati manj kot 3,0 m, z izjemo garaž, ki so lahko dozidane ena do druge, kot vrstna pozidava.
	3. Sprememba funkcije in namembnosti objektov je dopustna v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in se ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji, ki bi negativno vplivali na funkcijo območja.
	4. Za spremembo namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov in naprav ter spremembe gabaritov obstoječih in predvidenih objektov znotraj dovoljenih toleranc je potrebno izdelati strokovno preveritev posegov v prostor , ki je kot dopolnitev ZN osnova za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

	5. Manjši posegi na obstoječih objektih v okviru ZN in gradnja pomožnih objektov ter naprav so možni na podlagi priglasitev del v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
	6. Za posege, ki odstopajo od elementov ZN, je potrebno izdelati spremembo tega ZN , ki se mora sprejeti po enakem postopku kot osnovni ZN.
	10. člen
	Funkcionalna zemljišča in lega objektov
	- Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gradbenih parcel, s tekstualnimi in numeričnimi določili, ki so sestavni del spremembe ZN.
	- Pri določanju funkcionalnega zemljišča k domu za starejše občane naj se upošteva specifičnost tega objekta in namembnost. Zato naj se le to določi čim bolj v ravninskem delu in v obsegu, ki je skladen z normativi in gradnjo tovrstnih objektov.
	- Zaokrožitve ali delitev funkcionalnih zemljišč se lahko določi tudi naknadno na osnovi preveritve posega v prostor, vendar ob upoštevanju vseh odmikov in izkoristka zemljišča.
	- Odmik objektov od parcelne meje s sosedom ne sme biti manjši od 3,00 m, sicer si mora investitor pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
	- Na funkcionalnem zemljišču je potrebno zagotoviti prostor za parkiranje osebnih vozil v skladu z namembnostjo objekta.
	- V vsaki lokacijski odločbi mora biti točno določena velikost funkcionalnega zemljišča.
	11. člen
	Lega objektov in drugih ureditev je prikazana v arhitektonski zazidalni situaciji (list 4), najpomembnejši tlorisni in višinski gabariti ter odmiki od parcelnih mej, so določeni s tem odlokom.
	Lega infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja in komunalnih naprav) in naprav je prikazana v zbirni situaciji komunalnih naprav (list št. 5a in 5b).
	VI. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
	12. člen
	Oblikovanje objektov
	Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti gradnje sodobnih javnih, stanovanjskih in turističnih objektov ter objektov, namenjenih za šport in rekreacijo, ob upoštevanju tradicionalnih elementov avtohtone arhitekture.
	Gabariti novih objektov se morajo oblikovati glede na velikost, obliko in orientiranost funkcionalnega zemljišča ter odnos do sosednjih obstoječih objektov.
	Vse novogradnje morajo upoštevati oblikovno zasnovo, horizontalne in vertikalne gabarite (velikosti, etažnost višinske kote) ter odmike, kot so določeni s tem odlokom.
	Strehe novih objektov so vse krite s korci, različnih oblik, glede na tip objekta (razvidno iz arhitektonske zazidalne situacije.
	Fasade so ometane (z gladkim ometom v svetlih barvah ) ali delno izvedene z naravnim kamnom.
	1. OBMOČJE POD SEČO
	1.1 Stanovanjsko območje
	Pod severnim pobočjem Seče je predvidena gradnja 8 novih stanovanjskih objektov – blokov, ki so razporejeni v tri nize, A, B in C. Stanovanjski objekti so različne etažne višine od K in K+P do K+P+4+M ter različnih tlorisnih gabaritov.V kleteh so predvidene podzemne garaže s skupno približno. 140 parkirnih mest, kletni boksi za stanovanja in poslovne prostore ter tehnični prostori. V pritličju so deloma stanovanja s pripadajočimi terasami in deloma poslovni prostori. V drugih nadstropjih so samo stanovanja. Kota pritličja je enaka za vse tri stanovanjske nize in je 3,60 m nm. V nizih A in B so po 3 objekti, v nizu C sta 2 objekta. Tlorisni in višinski gabariti objektov so podani v tabeli, ki je sestavni del tega odloka.
	1.2 Dopolnitev trgovskega centra Mercator –Degro
	Glede na potrebe trgovskega centra Mercator – Degro se nepravilna pravokotna oblika objekta dopolni v vseh etažah tako, da znaša končni tlorisni gabarit 47,0 m x 33,00 m. Na južni strani se dozida nov prizidek v vseh etažah, v velikosti 65,00 m x 18,00 m, ki je po višini enak kot osnovni objekt z dozidavami in nadzidavo. Dostop v gornjo etaže bo urejen preko dostopne klančine v velikosti 6,00m x 30,00 m Kota pritličja objekta Mercator – Degro s prizidki je 2,0 m nm, kota venca s parapetom je 15,00 m nm (13,00 m). Objekt s prizidki je namenjen poslovno trgovski dejavnosti in parkiranju.
	1.3 Župnijsko središče
	Župnijsko središče se sestoji iz dveh objektov, cerkve in župnišča.
	Cerkev je oblikovana v obliki arhimedove spirale, maks. velikosti 42,50 m x 29,50 m, v katere središču je okrogel oltarni blok s premerom 8 m. Višina kote pritličja je 19,50 m nm, višina venca je 26,0 m nm (6,50 m), višina slemena je 31,0 m nm (11,50 m) in višina zvonika je 49,50 m nm (30,0 m ).
	Župnišče je pravokotne oblike, tlorisne velikosti 24,50 m x 12,60 m. Po višini obsega K+P+M. Kota pritličja je 19,50 m nm, kota venca je 24,10 m nm (4,60 m), kota slemena je 26,50 m nm (7,0 m ). Streha je štirikapnica, krita s korci, s strešnimi izgradnjami (frčadami) in laterno v sredini.
	Pred cerkvijo je velika terasa na koti 19,50 m nm, ki povezuje oba objekta in parkirišče, na katerem je prostor za parkiranje 13 vozil. Pod teraso bo vkopana garaža, tlorisne velikosti 32,30 m x 16,0 m.
	Na severni strani kompleksa je dekorativno stopnišče, širine 3,0 m, ki začenja na koti 2,20 m nm in se vzpne do terase pred župnijskim središčem na koti 19,50 m nm. Stopnišče se vzpenja po pobočju v obliki črke S in je predvideno s tremi vmesnimi okroglimi platoji kot počivališča. Spodaj ob cesti, ob vhodu v stopnišče, je parkirišče s 23 parkirnimi mesti.
	1.4 Prestavitev železniške postaje
	Predvidena je ponovna postavitev železniške postaje, ki je bila porušena ob gradnji stanovanjskih blokov v Luciji. V objektu je predvidena trgovska, turistična, gostinska in družbena dejavnost (lahko tudi mešano). Objekt je tlorisne velikosti 21,0 m x 12,0 m. Po višini obsega pritličje in nadstropje s strešno izgradnjo.
	1.5 Dom za starejše občane
	Zahodno od dostopne ceste k župnijskem središču je predvidena lokacija za dom starejših občanov. Okvirna kapaciteta doma za starejše občane je 150 ležišč, poleg še 6 varovanih stanovanj na terasi. Kapaciteta je predstavljena samo kot predlog in se lahko spremeni glede na potrebe investitorja. Objekt je oblikovan v obliki črke L, tlorisne velikosti 42,50 m x 35,50 m. Po višini obsega K+P+4+M. Kota pritličja je na višini 4,0 m nm, kota venca je 21,0 m nm (17,0 m), kota slemena je 24,30 m nm (20,30 m). V kleti so garaža in pomožni prostori, v pritličju so dnevni prostori z restavracijo in kuhinjo ter geriatrična ambulanta, v nadstropjih so bivalne in negovalne enote.
	2. OBMOČJE MARINE PORTOROŽ
	2.1 Otok
	Na otoku je predvidena ureditev športno-rekreacijskih površin, sezonska gostinska ponudba in ureditev plaže.
	2.2 Sanitarno-servisni objekt
	Na južni obali, pred otokom, je predviden sanitarno-servisni objekt za potrebe uporabnikov marine. Objekt je maks. velikosti 19,50 m x 8,50 m. Po višini obsega samo pritličje. Kota pritličja je 1,40 m nm, kota venca je 4,90 m nm (3,50 m). Višina slemena je 6,40 m nm (5,00 m). Streha je simetrična dvokapnica, krita s korci.
	2.3 Apartmajski objekti
	Na južnem delu marine, ob ograji z avtokampom, je razporejenih 7 apartmajskih objektov, v katerih je različno število bivalnih enot, odvisno od velikosti posameznih enot. Tlorisni gabarit je maks. velikosti 24,80 m x 13,30 m s prizidanim zunanjim stopniščem, velikosti 4.40 m x 4,40 m. Po višini obsegajo P+1+M (deloma zgrajena mansarda). Kote pritličja se dvigajo od 2,20 m nm do 2,30 m nm. Kota venca je 6,50 m od kote pritličja. Strehe so štirikapnice, krite s korci in z izgradnjami (frčadami). Fasade so ometane svetle barve. Okna so predvidena s polkni in ertami.
	2.4 Vhodni objekt
	Ob vhodu v marino je predviden reprezentančni vhodni objekt, tlorisne velikosti 38,00 m x 47,00 m. Po višini obsega P+1. Kota terena je 2,40 m nm, kota venca je 9,40 m (7,00 m). Objekt je obdan s stekleno strukturno fasado. Streha je ravna.
	2.5 Povezava dveh hangarjev
	Za potrebe sejemskih prireditev je predvidena povezava med dvema obstoječima hangarjema, južno od sedanje dostopne ceste v marino.Tlorisni gabarit je 30,2 m x 20,40 m, kota terena je 2,40 m, kota venca je enaka koti venca obstoječih hangarjev. Streha je enako oblikovana kot obstoječa streha hangarjev, na katero se naveže vmesna povezava.
	2.6 Delavnica
	Med hangarjem in avtopralnico je predviden objekt za popravila in lakiranje plovil – delavnica, ki je odmaknjena od ograje proti avtopralnici za 3,0 m. Objekt bo tlorisne velikosti 36,40 m x 24,20 m. Kota terena je 2,40 m. Po višini bo enak kot hangar na zahodni strani h kateremu bo prizidan. Streha bo enako oblikovana in v isti višini kot obstoječi hangar.
	2.7 Suhi privezi
	Predvidena je ureditev prostorov s podstavki za prezimovanje in servisiranje bark na kopnem, severno od restavracijskega objekta Marine, južno od hangarjev in vzhodno od restavracije na griču.
	2.8 Delna nadzidava restavracije Marina
	Predvidena je delna nadzidava obstoječega restavracijskega objekta, tako da se izpopolnijo strešni zamiki in uskladijo strešine.
	2.9 Bazenski kompleks
	Ob letni restavraciji na griču je predvidena preureditev bazenskega kompleksa, tako da se dodajo novi bazeni na južni strani, sezonska gostinska ponudba in otroško igrišče, ki so povezani med seboj.
	2.10 Ekološki plato
	Južno od hangarjev je predviden ekološki plato za pranje in vzdrževanje plovil, velikosti 15 m x 20 m, in manjši objekt, velikosti 8 m x 7 m (po višini samo P), za hrambo kemičnih sredstev in akumulatorjev.
	3 OBMOČJE TENIŠKIH IGRIŠČ
	3.1 Nadkritje dela tenis igrišč.
	Montažno nadkritje dela teniških igrišč naj ostane kot trajna rešitev, ki se lahko nadomesti s primernejšo konstrukcijo.
	3.2 Teniški stadion
	Pri tenis stadionu naj se namembnost poslovnih prostorov prilagodi potrebam uporabnikov tako, da se bo lahko izvajala poslovno-trgovska, gostinska in športno-rekreacijska dejavnost ter se v okviru zunanje ureditve zagotovi še dodatna parkirna mesta. Stadion bo velikosti 64,80 m x 57,60 m. Objekt tvorijo centralno igrišče in obodne tribune. Po višini obodne tribune segajo do 10 m. Kota terena je 2,40 m nm.
	3.3 Nadkritje balinišča
	Ob Taverni je predvideno nadkritje balinišča s tlorisnim gabaritom 31,50 m x 23,50 m. Po višini obsega samo pritličje. Kota terena je 2,20 m nm, kota venca je 7,70 m nm (5,50 m). Balinišče je s treh strani obzidano in pokrito z dvokapnico, krito z korci.
	3.4 Gostinski objekt

	Severno od teniških igrišč, ob štiripasovnici, je predviden večnamenski objekt s trgovsko, poslovno, gostinsko in šporno-rekreacijsko ponudbo. Objekt je v obliki črke L. Maksimalne tlorisne velikosti 50,00 m x 25.00 m, po višini obsega pritličje in mansardo. Zahodno od objekta je urejeno parkirišče.
	3.5 Klubski objekt na teniškem igrišču
	Objekt se nameni še za poslovne in gostinske namembnosti. Tlorisni gabarit se poveča na maksimalno velikost 22 m x 12 m. Kota pritličja je 2,40 m nm. Po višini obsega pritličje in nadstropje. Kota venca je 8,90 m nm (6,50 m). Klubski objekt bo z mostom v nadstropju povezan s teniškim štadionom.
	4. OBMOČJE PODVOZNE CESTE
	Med stanovanjskimi bloki, severno od štiripasovnice, je predvidena preureditev in nadgradnja obstoječe stanovanjske hiše, hiše Podvozna 1.V pritličju bodo poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovanja. Maks. tlorisni gabarit je 12,50 m x 13,80 m. Po višini obsega P+3. Kota pritličja je 5,91 m nm. Kota venca je 19,50 m (13,51 m ). Streha je oblikovana kot štirikapnica, krita s korci.
	13. člen
	Rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in naprav (dozidava in nadzidava)
	Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste stavb (stanovanjske, gospodarske, turistične in druge), ki so bile zgrajene na podlagi ustreznih dovoljenj.
	Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in turističnih objektov, določene s tem odlokom.
	14. člen
	Pomožni in začasni objekti
	Na območju, ki ga ureja ta odlok, je možna gradnja pomožnih objektov v skladu z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih.
	Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju prostorskih potreb za storitvene in družbene dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve, se lahko postavijo na zemljiščih, na katerih ni predviden trajen poseg v prostor, na osnovi lokacijskega in gradbenega dovoljenja.
	15. člen
	Urejanje zunanjih površin in okolice
	Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovanjem značilnega ožjega območja nameravanega posega in se mora podrediti večinskim kakovostnim rešitvam v prostoru. V Luciji naj prevladuje parkovna in so naravna ureditev. Zemljišče se zazeleni z avtohtonim zelenjem. Za tlakovanje pohodnih površin naj se uporabi naravne materiale.
	Če višina zemljišča ob parcelni meji odstopa od višine naravnega terena, so potrebni podporni zidovi. Če so podporni zidovi višji od 1,6 m, morajo biti izvedeni z zamikom vsaj 30 cm. Ograje ob parcelni meji so dopustne v zidani izvedbi do 160 cm ali iz žične mreže zelene barve in zasajene z živo mejo. Priporoča se uporaba naravnega avtohtonega kamna (sivi peščenjak). Za postavitev ograje ob cestnem telesu si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca ceste.
	16. člen
	Vodnogospodarske ureditve
	Na ureditvenem območju se nahaja potok Fazan, ki je na območju ZN reguliran.
	VII. UREJANJE PROMETA
	17. člen
	Prometna ureditev
	V predmetnem ZN se sedanja prometna ureditev ne spreminja.
	Cestno omrežje
	Za dostop do župnijskega središča je predvidena nova cesta. Dostopna cesta do župnijskega središča poteka iz križišča z odcepom k avtobusni postaji in se na zahodni strani župnijskega središča, v rahlem loku povzpne na zgornjo teraso (kota terena 19,50 m nm). Cesta bo asfaltirana, širine 2 x 3,0 m, z enostranskim hodnikom za pešce, širine 1,6 m.
	Mirujoči promet
	Mirujoči promet se ureja za nove stanovanjske površine v kletnih etažah predvidenih stanovanjskih objektov. Za vsako stanovanje je potrebno predvideti po dva parkirna mesta. To je hkrati tudi pogoj za število stanovanj v stanovanjskih objektih.
	Za nove poslovne in druge prostore (ki niso stanovanjski) se mora zagotoviti dodatna parkirna mesta na funkcionalnem zemljišču objekta oziroma v garaži pod objektom (1 parkirno mesto na 40 m2 uporabne površine).
	Za vse druge poslovne površine se mirujoči promet uredi na že obstoječih površinah.
	Kolesarska steza
	Na območju od “železniške postaje” do vhoda v avtokamp je predvidena kolesarska steza.
	Pešpoti
	Predvidena je obnovitev pešpoti iz križišča na Sečo.
	Hodniki za pešce so predvideni ob vseh cestah in so nakazane v arhitekturni zazidalni situaciji.
	VIII. KOMUNALNO UREJANJE
	18. člen
	Območje je v celoti komunalno urejeno. Za potrebe novih objektov bo potrebno zgraditi nove priključke in posamezne rekonstrukcije.
	Kanalizacija
	Kanalizacija mora biti izvedena v ločenem sistemu in se vodi na centralno čistilno napravo Piran. Meteorna kanalizacija se ustrezno kondicionirana vodi na obstoječe meteorne odvodnike.
	Vodovod
	Dograditi je potrebno rezervoar Seča (k.d. 60.00 m nm, potrebni volumen V=500 m3)
	Zaključiti je potrebno gradnjo projektiranega vodovodnega omrežja za povezavo rezervoarjev Vinjole – rezervoar Seča in potrebne predelave na ureditvi tlačnih razmer
	zgraditi razdelilno vodovodno omrežje za območja 1, 2 in 3.
	Elektro omrežje
	Za gostinsko trgovski objekt na lokaciji Račke je potrebno izdelati dopolnitev idejne rešitve elektroenergetskih naprav Lucija – nadaljevanje projekta PR 8303, september 1983, ki ga je izdelala Elektro Primorska , PE Koper.
	Telefonsko omrežje
	Telefonsko omrežje na obravnavanem območju se ureja skladno z ostalo infrastrukturo s postopno izgradnjo telefonske kabelske kanalizacije, glede na dinamiko zidave. Kabelska kanalizacija omogoča dograjevanje sistema telekomunikacij in zagotavlja bodočim programom potrebno število priključkov.
	Kabelska kanalizacija mora biti zgrajena tako, da dopušča tudi razvod kabelskega TV omrežja.
	Ogrevanje
	Ogrevanje novih objektov v ureditvenem območju je možno na plin ter druge ekološko sprejemljive energije (elektrika, sončna energija). Poteki tras plinovodov so določeni le orientacijsko. Dejanska lega se bo določila z izvedbenim projektom.
	Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpisane odmike od tras bodočega plinskega omrežja in že obstoječih toplovodnih instalacij.
	Odstranjevanje odpadkov
	Zbiranje, odlaganje, odstranjevanje in odvažanje komunalnih odpadkov se izvaja skladno z veljavnim Odlokom o odstranjevanju in ravnanju z komunalnimi odpadki v Občini Piran. Upoštevati je treba ločen sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Predvidena so zbirna mesta, do katerih mora biti omogočen dostop s komunalnim vozilom.
	Ves odpadni gradbeni material in zemljo se mora odlagati na dovoljeno deponijo gradbenega materiala.
	IX. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
	19. člen
	Za zavarovanje kakovostnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:
	omejiti hitrosti vozil na obravnavanem območju,
	sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu,
	sanirati odvajanje komunalnih odplak.
	Varstvo zraka
	Pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pričeti s sanacijo izvirov in odpravi nedovoljenih imisij v zrak, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka. Glede na rezultate meritev in onesnaženosti je potrebno izvesti smotrn prometni režim na širšem območju.
	Varstvo voda in tal
	Vse prometne površine morajo biti izvedene z olje nepropustno prevleko in odvodnjavane preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo. Vsa skladišča goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v kanalizacijo ali podtalje. Pri vseh posegih v teren je potrebno na ranjenih zemeljskih površinah preprečiti pojave erozije.
	Varstvo pred hrupom
	Ravni hrupa ne smejo presegati maksimalne dovoljene vrednosti, ki so definirane z Odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja.
	Pri projektiranju in gradnji objektov in razporeditvi prostorov morajo investitorji, projektanti in izvajalci upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za okolje, v katerem se nahajajo.
	Varstvo pred požarom
	Zagotovljena mora biti zadostna količina vode za gašenje z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem. Do vseh objektov morajo biti speljane interventne poti, minimalne širine 3,5 m. Objekti morajo biti projektirani in izvedeni z ustreznimi medsebojnimi odmiki ali drugimi tehničnimi ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje požara z objekta na objekt.
	X. DOVOLJENE TOLERANCE
	20. člen
	Znotraj posameznih območij (območje pod Sečo, območje Marine in območje teniških igrišč) in znotraj območij funkcionalnih zemljišč so dovoljeni manjši premiki objektov zaradi boljše funkcionalnosti, pri čemer morajo biti upoštevani pogoji 11. člena (funkcionalna zemljišča). Dovoljena je sprememba meje funkcionalnega zemljišča glede na župnijsko središče, dom za starejše občane in dostopno cesto, vendar le znotraj ureditvenega območja ZN.
	Pri predvidenih novih objektih in ureditvah so dovoljena odstopanja od tlorisnih gabaritov glede povečanja in zmanjšanja tlorisnih gabaritov za + 10 % ali celo več, od dimenzij določenih s tem odlokom, kadar to velikost funkcionalnega zemljišča dopušča, vendar prekoračitev regulančnih linij ni dovoljena. Pri povečanju gabaritov morajo biti upoštevana določila 11. člena (funkcionalna zemljišča) in 12. člena (lega objektov ter odmiki ) in regulančne linije, določene v ZN. Odstopanja po višini so dovoljena do 1,0 m, razen pri območju doma za starejše občane in župnijskega središča, koder je odstopanje drugačno. Odstopanje v zmanjšanje tlorisnih in višinskih gabaritov objektov je lahko večje.
	Dovoljeni so večji premiki obeh objektov do 30 m od predvidene lokacije (dom za starejše občane in župnijsko središče) ter premik dostopne ceste po drugi trasi ali rekonstrukcija obstoječe poti s parcelno št. 5801 k.o. Portorož, do župnijskega središča, znotraj območja pod Sečo.
	Program doma za starejše občane se lahko spremeni, glede na zahteve konkretnega investitorja, ker v tem trenutku še ni poznan. Dovoljena je sprememba maksimalnih tlorisnih in višinskih gabaritov ter oblike objekta in sprememba lege objekta znotraj območja pod Sečo. Tlorisna velikost ene etaže in kapaciteta ležišč se lahko povečata ali zmanjšata za 20 %. Po višini pa lahko obsega največ klet pritličje + 4 + M, pri čemer sta lahko dve kletni etaži po potrebi. Če bo sprememba doma za starejše občane pogojevala spremembo objektov župnijskega središča in njihovo mikro lokacijo, je ta sprememba dovoljena s tem, da je potrebno novo lego objektov medsebojno uskladiti.
	Dovoljeni so premiki apartmajskih objektov v območju Marine, če to narekujejo premoženjsko pravni ali gradbeno-tehnični pogoji.
	Dovoljena je postavitev montažnih tribun pri odprtih teniških igriščih.
	Pri morebitni kasnejši adaptaciji in dozidavi objektov ni dovoljena prekoračitev meje ureditvenega območja zazidalnega načrta. V nasprotnem primeru je potrebna sprememba tega ZN. 8.
	Dovoljene so manjše spremembe namembnosti delov objektov, ki morajo biti kompatibilni s poslovno trgovsko, stanovanjsko in turistično dejavnostjo.
	Dovoljena so manjša odstopanja od predloženih idejnih zasnov objektov (lega objektov, tlorisni in vertikalni gabariti) in manjše spremembe namembnosti posameznih delov objektov, zaradi časovnega zamika pri izvajanju ZN. Niso dovoljene prekoračitve regulančne linije.
	Dovoljene so tolerance pri gradnji oziroma prenovi cestne in komunalne infrastrukture in zunanjih ureditvah ter urejanju peš poti in parkirišč, če se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.
	Dovoljena so odstopanja pri gradnji športno-rekreacijskih objektov in bazenov, kadar se to pokaže kot smiselno in upravičeno.
	Dovoljena so odstopanja pri urejanju obale na otoku pred marino, gradnji pomolov in ureditvi kanala Fazan, ki bi se pokazala kot smiselna pri izdelavi projektov za izvedbo.
	Pri izvajanju predmetnega ZN je potrebno upoštevati, da se bo izvajal postopoma skozi vrsto let in da je tolerance potrebno upoštevati razumsko in smiselno glede načelnih usmeritev, ki so podane v tem odloku.
	XI. ETAPNOST IZVEDBE
	21. člen
	Faznost bodo narekovale potrebe, zato jo s tem odlokom opredelimo le načelno.
	Najprej so predvidene ureditve znotraj marine, adaptacija in nadzidava Podvozna 1, gradnja stanovanjskih blokov, gradnja doma za starejše občane, župnijskega središča in postopoma še drugi posegi. Istočasno se mora izvajati vsa potrebna komunalna infrastruktura.
	XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI
	IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
	22. člen
	Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično-arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih soglasodajalcev, ki so sestavni del ZN.
	Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
	Za vsako spremembo namembnosti izven dovoljenih toleranc je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje oziroma enotno gradbeno dovoljenje.
	XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
	23. člen
	Za vse druge morfološke enote, ki so znotraj tega ZN in niso predmet obravnavane spremembe, določila osnovnega odloka ostanejo v veljavi.
	24. člen
	Poseg v prostor na območju tistega dela župnijskega središča za stavbna zemljišča, za katere je še potrebno sprejeti spremembo odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 26/98, 31/99,37/99, 46/00 in 49/01 – v nadaljevanju planski dokument), se lahko realizira po sprejetju odloka o spremembi planskega dokumenta.
	25. člen
	Sprememba ZN Lucija je na vpogled občanom in podjetjem pri Uradu za okolje in prostor Občine Piran in Upravni enoti Piran.
	26. člen
	Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Enota Koper - Urbanistična inšpekcija.
	27. člen
	Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.
	Številka:35005-4/99-01 Piran, 13.12.2001 Županja Občine Piran Vojka Štular, prof.