|
Na podlagi 39. in 43. člena
zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90,
18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. ter 96. člena statuta Mestne občine
Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in 33/96) je Svet mestne občine Kranj
na 30. seji dne 30. 1. 2002 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o ureditvenem načrtu območja MO
7/1 – Gorenjski sejem |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ureja območje MO 7/1 – Gorenjski sejem. Določajo se
meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje
in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in
energetskega omrežja ter etapnost izvedbe posegov. Ureditveni načrt je
na podlagi Programa priprave programskih zasnov in ureditvenega načrta
območja MO 7/1 – Gorenjski sejem (Uradni list RS, št. 6/01) in pogojev
pristojnih organov, organizacij in skupnosti, izdelala RRD, Regijska
razvojna družba d.o.o. iz Domžal, Ljubljanska 76 pod št. projekta 1/01,
in sicer v avgustu 2001 (osnutek) in na osnovi stališč do pripomb in
predlogov iz javne obravnave in javne razgrnitve predlog z datumom
januar 2002. |
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
2. člen |
|
|
Meja območja ureditvenega načrta poteka v skladu z določili prostorskih
sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 (Uradni
vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88 in 23/88, Uradni list RS, št. 20/91,
55/92, 27/96 in 3/01) in programskimi zasnovami območja MO 7/1 –
Gorenjski sejem. |
|
|
V splošnem je območje omejeno s strugo reke Save na zahodu in rečnim
industrijskim kanalom na vzhodu. Območje urejanja predstavlja rečni otok
v celoti. |
|
|
Meja območja poteka iz severnega vogala zemljišča parc. št. 445/2 k.o.
Kranj (vse parcelne št. se nahajajo v k.o. Kranj), od koder se nadaljuje
po severovzhodnem robu parcele v smeri proti jugovzhodu, v stičišču s
parcelo št. 440/8, nadaljuje po vzhodni meji slednje, ki hkrati
predstavlja zahodno mejo industrijskega vodnega kanala (parc. št.
440/1). Meja območja poteka vse do skrajnega jugovzhodnega vogala, od
koder nadaljuje v podaljšku po zahodni meji parc. št. 440/3, nadalje
440/4 do skrajnega zahodnega vogala parc. št. 440/2. Od tod poteka proti
zahodu po južni meji parc. št. 443/2 ter južni in zahodni meji parc. št.
444/1 proti severu. V skrajni severni točki zemljišča parc. št. 444/1
meja prestopi na zahodni vogal parc. št. 445/2, od koder po zahodni meji
nadaljuje proti severu in dalje severovzhodu v svojo izhodiščno točko.
Območje obsega okvirno 8,25 ha stavbnih zemljišč. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO |
|
|
3. člen |
|
|
Obravnavano območje MO 7/1 – Gorenjski sejem je v skladu s planskimi
dokumenti Mestne občine Kranj, programskimi zasnovami in programom
priprave namenjeno družabno – prireditvenim, poslovno – trgovskim,
rekreativnim in sejemskim dejavnostim. V obeh skrajnih točkah, severni
in južni, se omogoča izraba vodne energije, v južni v kombinaciji s
poslovno – proizvodno dejavnostjo. |
|
|
4. člen |
|
|
Specifika lege območja v prostoru, vpetega med reko in industrijski
kanal ter deljenega s potekom mestne obvoznice, določa tudi
mikroorganizacijo prostora, ki temelji na: |
|
|
– prečni delitvi območja z obvoznico na severni, poudarjeno rekreativni,
družbeno – prireditveni in parkovno – parkirni sklop površin v zelenju,
in južni, izrazito trgovski sklop površin s spremljajočimi dejavnostmi
za nemoteno funkcioniranje; |
|
|
– konceptu reorganizacije dosedanje trgovske in sejemske dejavnosti
južnega sklopa z vsebinsko nadgradnjo kvalitetnejših in ekonomsko
upravičenejših programov ter oblikovno ustreznejših rešitev
novozgrajenih stavbnih mas; |
|
|
– upoštevanju delne ohranitve, dopolnitve in krepitve obvodnega zelenega
pasu avtohtone vegetacije tako ob glavnem toku reke Save kot ob
industrijskem kanalu; |
|
|
– dobri dovoznosti in dostopnosti v območje z ohranitvijo dosedanjega
priključka na obvoznico in peš povezavo preko industrijskega kanala s
starim mestnim jedrom Kranja; |
|
|
– zagotovitvi zadostne infrastrukturne oskrbe območja tako v smislu
racionalne organizacije parkirnih površin za zaposlene in obiskovalce
ter servisni dostavni promet, kot v smislu kvalitetne energetske in
ostale komunalne oskrbe; |
|
|
– zagotovitvi zadostnih zelenih površin v naravnem okolju severnega
sklopa; |
|
|
– kvalitetni hortikulturni ureditvi tako oblikovane vegetacije
osrednjega dela kot avtohtone vegetacije ob robovih z ambicijo vrnitve
vizualne podobe zelenega otoka v peti fasadi. |
|
|
5. člen |
|
|
Območje se v skladu z mikroorganizacijo ureja na naslednjih
konceptualnih osnovah, ki predstavljajo tudi funkcije območja: |
|
|
– razpoložljiva lokacija s sedanjimi zmogljivostmi ne zadovoljuje potreb
Kranja kot centra regije in gravitacijskega območja Gorenjske, zato je
nujna krepitev dejavnosti z zadovoljitvijo potreb po poslovno –
trgovskem središču na isti lokaciji v neposredni bližini mestnega jedra; |
|
|
– naravna primerjalna prednost otoka do sicer že intenzivno pozidanega
mestnega središča z okolico narekuje ohranitev in krepitev zelenih
površin severnega podobmočja z vključitvijo rekreativnih programov. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV
IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR |
|
|
6. člen |
|
|
Ureditveno območje sestavlja troje podobmočij, in sicer: |
|
|
– osrednje podobmočje A, ki združuje trgovsko – poslovne programe
osrednjega dela ter možnost dopolnilne sejemske in zabaviščne ponudbe z
dostopi in dovozi v območje, |
|
|
– severno podobmočje B, ki uokvirja rekreativne in spremljajoče
prireditvene programe v zelenju in |
|
|
– južno podobmočje C, ki je namenjeno ohranjanju in krepitvi dosedanjih
poslovno – proizvodnih programov. |
|
|
1. Podobmočje A |
|
|
Podobmočje sestavlja pet samostojnih prostostoječih objektov, ki tvorijo
trgovsko poslovni center. Konkretizacija posameznih objektov je
naslednja: |
|
|
1.1. Objekt A1. |
|
|
Poslovno – trgovski objekt se nahaja v južnem delu osrednjega podobmočja
A, v osi glavne nakupovalne aleje, ki poteka v smeri sever – jug.
Postavitev je centralna, z glavnim vstopom s severa ter servisnimi
dostopi in dovozi z ostalih treh strani. |
|
|
Vertikalni gabarit objekta je P + 1, višine 9 m, tlorisni gabarit pa
tvori prisekan paralelogram dolžine 66 m in spreminjajoče širine od 50
(58) m na severu do 30 m na jugu. |
|
|
Oblikovanje objekta je prilagojeno celostnemu oblikovanju objektov
osrednjega podobmočja, tako v naklonih strešin, ki so v načelu ravne,
kot obdelavi fasad, izboru materialov, dimenzijah okenskih in vratnih
odprtin. |
|
|
1.2. Objekt A2. |
|
|
Osrednji dimenzijsko najmarkantnejši objekt območja se nahaja zahodno ob
kompleksu centralnih parkirnih površin, v predelu do visokovodnega
nasipa levega brega struge reke Save. Objekt je deloma dvoetažen (P+1),
deloma pritličen (P), v najvišjem delu visok 9 m, v pritličju 5 m.
Tlorisni gabariti celotnega objekta, v obliki trapeza so v dolžino 162 m
ter širino 90 m na najširšem, severnem delu, oziroma 41 m na najožjem,
južnem delu. Severni del objekta je v dolžini 60 m dvoetažen. Dopušča se
možnost realizacije celotnega objekta v dvoetažni (P+1) izvedbi. |
|
|
Glavni dostopi obiskovalcev so z vzhodne strani, kjer se nahajajo tudi
parkirne površine, servisni dostopi pa večinoma s severa in zahoda, kjer
se nahajajo tudi zunanje manipulativne površine. Namembnost objekta je
poslovno-trgovska z možnostjo vključitve sejemske ter zabaviščne
ponudbe. |
|
|
Oblikovanje objekta je izhodišče oblikovanja objektov celotnega
osrednjega podobmočja. Fasade, ki so kombinacija stekla in kovinskih
oblog, so merilo objektom A1. in A3., objekt sam pa je prekrit načeloma
z ravno streho (od 3 do 8). |
|
|
1.3. Objekt A 3 |
|
|
Poudarjeno linijski objekt A 3., ki je situiran na vzhodni strani
podobmočja med centralnimi parkirnimi površinami in visokovodnim nasipom
industrijskega kanala, je na južni strani zaključen s koridorjem peš
prehoda iz območja preko kanala v staro mestno jedro Kranja. |
|
|
Objekt je pritličnega vertikalnega gabarita (P), višine 5 m in tlorisnih
dimenzij 19 m x 230 m s prilagojenim oblikovanjem ostalim objektom v
podobmočju. |
|
|
Namembnost celotnega niza objekta A 3. je poslovno-trgovska. |
|
|
1.4. Objekt A 4. |
|
|
Objekt restavracije je lociran ob uvozu v območje na lokaciji osrednje
aleje. Objekt je enonadstropen (P + 1), tlorisnih dimenzij 15 m x 25 m
oblikovan v skladu s kontekstom namembnosti in prilagojen okolju. |
|
|
1.5. Objekt A 5. |
|
|
Objekt v severnem podaljšku linije objekta A 3., tlorisnih dimenzij 10 m
x 20 m in pritlične izvedbe je namenjen avtopralnici s spremljajočimi
programi. |
|
|
2. Podobmočje B |
|
|
Podobmočje se nahaja severno od severnega priključka na obvoznico in
vključuje parkovne površine, avtohtono zelenje ob vodi, del parkirnih
površin, družbeno – prireditveni, turistično-rekreativni oziroma
gostinski objekt ter energetski objekt na skrajnem severnem robu
območja. |
|
|
2.1. Družbeno – prireditveni oziroma turistično rekreativni objekt B1 |
|
|
Objekt se nahaja v sredini podobmočja, lociran je osno glede na
centralne parkirne površine tako, da s severne strani zaključuje sklop
parkirnih površin celotnega območja. Objekt je namenjen družbeno –
prireditveni oziroma turistično-rekreativni ponudbi širšega območja z
možnostjo izrabe v gostinske namene. Tlorisni trapezni gabarit objekta
je dolžine 52 m ter širine 41 m na najširšem južnem delu, oziroma 20 m
na najožjem severnem delu. Oblikovno se prilagaja ostalim objektom
osrednjega podobmočja z večjo mero poudarjanja steklenih površin, ki
nakazujejo možnost nevtralnega vkomponiranja v zeleni ambient zasaditev
severnega podobmočja. |
|
|
2.2. Energetski objekt B2 |
|
|
V severnem delu podobmočja se nahaja energetski objekt, za katerega
velja, da so možne adaptacije in rekonstrukcije v skladu z osnovno
namembnostjo objekta ter usmeritvami pristojnih naravovarstvenih služb.
Konkretizacija posega se v skladu s potrebami opredeli v izrisu iz
ureditvenega načrta. |
|
|
3.0. Podomočje C |
|
|
Sklop površin, objektov in naprav južnega podobmočja Majdičevega mlina. |
|
|
V skladu z obstoječo rabo se dovoljujejo posegi, ki bistveno ne vplivajo
na spremembo obstoječe namembnosti. Dovoljeni so posegi, ki dopolnjujejo
obstoječo namembnost, dovoljujejo se adaptacije in nadomestne gradnje
ter nujne dopolnilne gradnje za normalno funkcioniranje obstoječih
dejavnosti (strojnica, jez, vodno gospodarske ureditve itd.).
Konkretizacije posegov se ob upoštevanju soglasij pristojnih organov,
organizacij in skupnosti opredele v izrisu iz ureditvenega načrta. V
skladu z varovanjem širšega območja mestnega jedra Kranja, ki je varovan
kot kulturni spomenik je treba kakršnekoli posege v podobmočja C
usklajevati s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Kranj. |
|
|
V. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA |
|
|
7. člen |
|
|
Infrastrukturno opremljanje objektov in naprav se izvaja na naslednjih
osnovah: |
|
|
1. Prometna ureditev se v načelu navezuje na obstoječo prometnico –
obvoznico, ki poteka preko območja in s svojima priključkoma po sistemu
desno – desno priključuje celotno območje urejanja na prometni sistem
mesta. Območje se na mesto navezuje še preko južnega obstoječega mostu,
ki povezuje programe južnega podobmočja C in z novodoločeno peš brvjo
preko industrijskega kanala. |
|
|
Notranji prometni sistem je konceptualno deljen na: |
|
|
– sistem dovoznih prometnic in parkirnih površin za osebna vozila, |
|
|
– sistem prometnega omrežja za oskrbovanje poslovno-trgovske dejavnosti
(dostavni tovorni promet) in |
|
|
– sistem pešpoti in sprehajalnih poti uporabnikov oziroma obiskovalcev v
območju. |
|
|
1.1. Sistem prometnic za osebna vozila |
|
|
Promet z osebnimi vozili se odvija preko dovoznih vstopnih cest z
obvoznice ter notranje povezovalke pod nadvozom obvoznice. Iz teh cest
je omogočen dovoz na osrednje parkirišče, ki omogoča sočasno parkiranje
629 osebnim vozilom. Z upoštevanjem dejstva povprečnega dvournega
zadrževanja vozila na parkirišču in povprečno treh oseb v vozilu je tako
omogočeno parkiranje vozil okvirno več kot 10.000 obiskovalcev in
zaposlenih na dan. 80 parkirnih mest je namenjeno možnosti parkiranja
invalidnim osebam. Dodatno se ob zunanjem obodu kompleksa objektov
določa še 105 parkirnih mest, tako, da je v območju skupaj 734 parkirnih
mest. |
|
|
Število parkirnih mest omogoča zagotovitev okvirno 1 parkirno mesto na
40 m2 bruto etažne površine objekta, vključujoč skladiščne površine.
Parkirna mesta so dimenzij 5 x 2,40 m z vmesno komunikacijo 6 m ter
parkirnimi prostori za invalide, dimenzij od 3 m do 3,50 m x 5 m. Med
linijami parkirišč sta vzdolž celotnega poteka sklopa parkirišč liniji
drevesne vegetacije v širini po 1 m. |
|
|
1.2. Sistem prometnic dostavnega prometa |
|
|
Po zaključku priključka na obvoznico se za potrebe dostavnega prometa
določa posebna, ločena dostavna komunikacija širine 6,50 m z
manipulacijskimi žepi ob skladiščnih delih poslovno-trgovskega
kompleksa. Dostavna prometnica obkroža podobmočje osrednjega dela v
celoti. |
|
|
1.3. Sistem pešpoti in sprehajalnih poti |
|
|
Značaj območja, v katerem gre za preplet poslovno-trgovskih in
rekreativnih programov, narekuje potrebo oblikovanja niza sprehajalnih
poti ob zahodnem obrobju otoka, ki hkrati predstavlja tudi blag prehod
od objektov do narave. |
|
|
Sprehajalne poti potekajo vzdolž večine celotnega visokovodnega nasipa
levega brega Save in so prekinjene na več mestih z meandri igralnih
površin za otroke ter povezavami na osnovni sistem pešpoti ob voziščih.
Poteki sprehajalnih poti se izvedejo tako, da v kar največji možni meri
ohranjajo obstoječo drevesno vegetacijo. |
|
|
Sistem pešpoti je zagotovljen tudi po notranjem obrobju osrednjega
parkirnega prostora v predelu do objektov, širine 4 m. Sprehajalna aleja
kot nadaljevanje poti ob objektih pa v smislu osrednjega sprehajališča
poteka v zeleni osi vzdolž celotnega severnega podobmočja. |
|
|
2. Zunanje ureditve izhajajo iz funkcij posameznih podobmočij ter se
podrejajo parkovnim ureditvam zelenih območij. Določa se intenzivna
zasaditev vseh obcestnih površin in vmesnih parkovnih predelov, kjer to
omogočajo odmiki pogojeni z mikrolokacijo komunalnih vodov in podzemnih
objektov. V skladu s pogoji za varstvo kulturne dediščine in naravnih
vrednot je treba upoštevati varstveni režim Save kot naravne vrednote s
poudarkom na ohranjanju in dopolnitvi naravne drevesne vegetacije ob
zahodnem delu otoka. Optimalno se s primerno drevesno vegetacijo zasade
tudi parkirne površine osrednjega ter severnega podobmočja. Za
kompenzacijo primanjkljaja vegetacije, do katerega pride z realizacijo
dela objekta A2 se določa izvedba izravnalnih ukrepov, s katerimi se
omili oziroma nadomesti posledice posega. Konkretizacija izravnalnih
ukrepov se določi v okviru strokovne ocene obremenitve okolja. |
|
|
3. Vodovodno omrežje |
|
|
Vse novogradnje se priključujejo na vodovodno omrežje. Dopolni in
nadgradi se obstoječi tlačni vodovod, ki oskrbuje območje iz Stare ceste
preko mostu pri Majdičevi elektrarni. Upošteva in ustrezno zaščiti se
obstoječi tlačni vodovod, ki poteka preko severozahodnega dela
ureditvenega območja MO 7/1 in, ki povezuje Kranj s Stražiščem. Pri
realizaciji je projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke,
ki se bodo morda pojavili, in sekundarne cevovode z navezavo na
prestavljene cevovode. |
|
|
Pri prečkanjih vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno
infrastrukturo je vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novopredvidene
vodovodne naprave je locirati večinoma v zelenicah, pri čemer morajo
biti vsi novoprojektirani objekti odmaknjeni minimalno 2 m od osi
vodovoda. Pri rušitvi zimskega bazena je potrebno izvršiti odkop
vodovodnega priključka. |
|
|
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema.
Določajo se tudi lokacije črpališč požarne vode iz industrijskega kanala
in reke Save. Dostop do črpališč je ustrezno urediti. |
|
|
4. Kanalizacijsko omrežje se priključuje na obstoječi kanalizacijski
sistem, s katerim je obravnavano območje že sedaj povezano. Vse meteorne
vode iz zelenic, streh in prometnic je v skladu z geotehničnim poročilom
ter zahtevo soglasodajalcev obvezno ponikati, in sicer: |
|
|
– iz strešin preko peskolovov v ponikovalnice, |
|
|
– iz cest, parkirišč, dvorišč in garaž preko lovilcev olj in
separatorjev trdnih delcev v ponikovalnice. |
|
|
V skladu z zahtevo pristojnega soglasjedajalca se določa variantna
možnost odvoda meteornih voda v odvodnik Savo. |
|
|
Na mestih križanj z ostalimi komunalnimi vodi morajo biti izvedeni
ustrezni varovalni ukrepi. Komunalne odpadne vode iz posameznih objektov
(avtopralnica, gostinski lokali) morajo biti pred priklopom na javno
kanalizacijsko omrežje izvedeni v skladu z uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja. |
|
|
5. Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo s sistemom
ogrevanja vezano na mestno plinovodno omrežje. Omogoča se napajanje
bodisi z zahoda ali vzhoda z navezavo direktno na nizkotlačno omrežje
0,1 bar oziroma preko regulacijske postaje na omrežje 1 bar. |
|
|
6. Elektroomrežje: Obstoječe elektroomrežje se napaja z električno
energijo iz RTP Zlato Polje preko treh transformatorskih postaj (TP
Gorenjski sejem, TP Drsališče in TP Stara cesta). Z ukinitvijo 35 kV
napetosti ter prehoda SN omrežja z 10 kV na 20 kV se bo območje napajalo
iz RTP Zlato Polje 110/20 kV 2x20 MVA. Za potrebe lokalnega razvoda bodo
zgrajene nove TP v območju, iz katerih bodo napajani objekti in naprave
ter potrebna javna razsvetljava. |
|
|
7. Telekomunikacijsko omrežje celotnega območja je vključeno na
obstoječi sistem mesta Kranj. Za zadovoljivo število priključkov se
določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo
na obstoječo TC. |
|
|
8. Vodnogospodarske ureditve se realizirajo na osnovi predhodno izdelane
študije varovanja pred poplavnimi vodami reke Save in industrijskega
kanala. V splošnem so zagotovljene z izvedeno izgradnjo visokovodnega
nasipa. Pred realizacijo je ponovno potrebno preveriti pretočno
sposobnost reke Save in zagotoviti pri nasipih zadostno varnostno
višino. Sami nasipi morajo biti urejeni s travno rušo in redno košeni.
Hkrati je preveriti stanje levoobrežnega nasipa reke, njegovo
vodotesnost in stabilnost. Za redna vzdrževalna dela je predvideti
utrjene prehode preko nasipa in redno vzdrževati regulacijske objekte. |
|
|
9. CATV: Območje bo v celoti opremljeno s sistemom omrežja kabelske
televizije v skladu s pogoji lokalnega upravljalca kabelskega sistema. |
|
|
VI. VARSTVO OKOLJA IN MERILA TER POGOJI ZA BIVANJE IN DELO |
|
|
8. člen |
|
|
Z ozirom na lego območja, ki predstavlja otok na varovani hidrološki
dediščini Save kot varovane naravne vrednote ter sočasno lego v širšem
območju zavarovanega kulturnega spomenika starega mestnega jedra Kranja,
je pri realizaciji ureditvenega načrta treba upoštevati naravovarstvene
smernice in kulturnovarstvene pogoje, prav tako pa naravovarstveno in
kulturnovarstveno mnenje, in sicer: |
|
|
1. Za področje varstva narave: |
|
|
– smiselno se upošteva varovalni režim za hidrološko dediščino, |
|
|
– načeloma je treba ohranjati potrebno obstoječe razmerje med
urbaniziranimi in naravno pretežno ohranjenimi površinami otoka, oziroma
izvesti ustrezne izravnalne ukrepe skladno strokovni oceni obremenitve
okolja, |
|
|
– ozelenitev parkirišč je obvezna povsod, kjer je to mogoče, |
|
|
– na območju obstoječih zelenih površin je dopustno urejanje parkovnih
površin, izjemoma objektov in pripadajočih funkcionalnih zemljišč z
obvezo izvedbe izravnalnih ukrepov, |
|
|
– na urbaniziranih površinah so dopustni posegi in ureditve, za katere
je ali bo dokazano, da ne bodo imeli dodatnih negativnih vplivov na
naravno pogojene lastnosti otoka (zagotovljena poplavna varnost,
nosilnost, varovanje podtalnice, stabilnost obale). |
|
|
2. Za področje varstva kulture: |
|
|
– novo arhitekturo je potrebno oblikovno poenotiti, |
|
|
– gabariti objektov ne smejo preseči maksimalne višine obstoječih, |
|
|
– ohranjati je potrebno odprte poglede na veduto mesta oziroma
intenzivirati vegetacijo, v vseh območjih, kjer je to možno, |
|
|
– ostanke Majdičevega loga (podobmočje B) je potrebno ohranjati v
obstoječem obsegu, na lokaciji je dopustna ureditev mestnega parka s
parkirišči v zelenju, |
|
|
– potrebno je načeloma ohraniti oziroma vzpostaviti čim več zelenega
okolja, z ozelenitvijo parkirišč (npr. platana ali javor) in
vzpostavitvijo zelenih cezur ter ohranitvijo obstoječe vegetacije ob
industrijskem kanalu v sedanjem obsegu, |
|
|
– smiselna je odstranitev kopališča in ozelenitev severnega dela otoka, |
|
|
– povezave med otokom in mestnim jedrom ne smejo zmanjšati vrednosti
prostora. |
|
|
9. člen |
|
|
Javna higiena območja MO 7/1 – Gorenjski sejem se zagotavlja z
določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim
rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in
odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za
reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja
odpadkov. |
|
|
Določa se pet ekoloških otokov. |
|
|
10. člen |
|
|
Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti
zakonsko določene zaščitne ukrepe za preprečevanje morebitnih možnosti
nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne
emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne
posledice v okolju. |
|
|
Prav tako morajo zagotoviti oblikovanje objektov in razpored prostorov,
ki omogočajo 45 kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov,
oziroma v nasprotnem, z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi
projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje. |
|
|
11. člen |
|
|
V območju se v podobmočjih osrednjega (A) in severnega (B) dela določajo
rušitve obstoječih objektov. Pred rušitvijo posameznih objektov je
potrebno zagotoviti ustrezno dokumentacijo in pogoje, ki zagotavljajo
eliminacijo eventualnih negativnih vplivov rušitev na objekte ter
bivanje in delo v neposrednem okolju. |
|
|
12. člen |
|
|
Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg
ukrepov iz 3. in 8. točke 7. člena tega odloka potrebno zagotoviti še
ustezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobirne,
intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov,
zagotoviti zadostne odmike med objekti za preprečitev prenosa požara
oziroma zagotoviti ustezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti
zadostne količine požarne vode. |
|
|
VII. ETAPNOST IZVEDBE POSEGOV |
|
|
13. člen |
|
|
Ureditveni načrt območja MO 7/1 – Gorenjski sejem se izvaja v več
etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsak
objekt predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, kolikor
se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja
zaključeno celoto. |
|
|
V okviru vsake etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in
naprave v zadostnih kapacitetah. Izjema so obstoječi priključki na
mestno obvoznico, ki lahko do realizacije celotnega območja zadrže
prvotno obliko izvedbe. |
|
|
Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za
varstvo bivalnega in delovnega okolja. |
|
|
Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v izrisu iz ureditvenega
načrta. |
|
|
14. člen |
|
|
Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma
predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi
režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki
so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap. |
|
|
Obstoječi objekti na osrednjem in severnem delu območja, ki so
predvideni za rušenje, se v celoti porušijo do nivoja kote pritličja
oziroma temeljev novogradnje. Rušitve se lahko izvajajo etapno. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
|
15. člen |
|
|
Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti: |
|
|
– zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo
objektov oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno
izdelanega programa komunalnega opremljanja območja; |
|
|
– izvedbo pritličja in eventualno kleti (B1) na način, ki onemogoča
kakršenkoli vpliv vodotokov z vidika ogroženosti poplavnih vod; |
|
|
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje
upravljalcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah; |
|
|
– izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice
na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja; |
|
|
– izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred
negativnimi vplivi. |
|
|
– izvedbo izravnalnih ukrepov skladno določilom 7. člena tega odloka; |
|
|
IX. ODSTOPANJA |
|
|
16. člen |
|
|
Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom ureditvenega načrta
predpisanih gabaritov, so dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali
oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za objekt A1 je dopusten
horizontalni premik objekta proti jugu za maks 15 m. Obenem je dopustna
preureditev manipulativnih in parkirnih površin ob objektu. Za večja
odstopanja je potrebno v izrisu iz ureditvenega načrta ugotoviti razloge
ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve
območja. |
|
|
Spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav izven s tem odlokom
dovoljenih načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav
pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna
služba, pristojna za okolje in prostor, na podlagi strokovne presoje in
ob soglasju pristojnih soglasjedajalcev ter pod pogojem, da se ne
spreminja glavni namen oziroma funkcija območja in se s tem ne
poslabšujejo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
17. člen |
|
|
Ureditveni načrt območja MO 7/1 – Gorenjski sejem je vsem
zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine
Kranj. |
|
|
18. člen |
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje
in prostor – Inšpekcija za prostor. |
|
|
19. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 35201-0007/01-867/01-41/03
Kranj, dne 31. januarja 2002.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r. |
|