|
 |
Sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o URN Podrožnik v Mozirju
so: |
|
| |
|
7.2.
Situacija obstoječega stanja z mejo območja obdelave |
M – 1:
500 |
|
8.2.
Zazidalna situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji
|
M – 1:
500 |
|
10.4.
Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov
|
M – 1:
500 |
|
11.4.
Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov |
M – 1:
500 |
|
|
|
|
Sprememba in dopolnitev URN se nanašajo na: dozidavo TC Hofer, gradnjo
trgovskega objekta in gradnjo bencinskega servisa. Zaradi predvidenih dozidav in
gradenj se prilagodi komunalna in energetska infrastruktura ter zunanja
ureditev. |
|
|
|
II. MEJA OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
|
|
|
3. člen
|
|
|
|
Meja UN Podrožnik poteka od skrajne zahodne konice obravnavanega območja, v smeri urinega kazalca kot sledi.
|
|
|
Meja najprej poteka po jugozahodni stranici ceste Mozirje–Žekovec – parcela 697/2, kjer obide parcelo 668/1 po njeni zahodni in južni meji ter preskoči na severno mejo ceste Šentrupert–Logarska dolina – parcela 668/6 in se nadaljuje v vzhodni smeri mimo bencinskega servisa. Tu obkroži malo parcelo 96/6 po severni strani in preide na severno mejo cestne parcele 807/3 do parcele 58, kjer se preusmeri po njeni vzhodni meji, naprej po vzhodni meji parcele 56 in deloma po njeni severni meji.
|
|
|
V nadaljevanju preseka ozek del parcele 48/1, steče po vzhodni meji parcele 48/2, preseka širši del parcele 48/1 in v isti smeri še parcelo 41/1. Nadaljuje se po delu njene severne meje, večji del pa jo preseka in gre deloma po severni meji parcele 41/6, se nadaljuje po vzhodni in severni meji parcele 41/2 in deloma po jugovzhodni meji ceste 876 Ljubija–Lepa njiva.
|
|
|
Nadalje preseka omenjeno cesto in gre po severovzhodni meji parcele 80/2, po njeni severni meji, naprej po vzhodni in delu severne meje parcele 888, nadaljuje po severni meji parcele 889 in se nadaljuje po lomljeni severni meji parcele 888.
|
|
|
Na stiku s parcelo 764/2 steče po njeni vzhodni meji, naprej po vzhodni meji parcele 764/1, se preusmeri po severni meji parcele 766/1, po severni meji parcele 766/2 in se preusmeri po zahodni meji parcele 767. Zopet se prelomi po severni meji parcele 97, nadaljuje po severni meji parcele 128/2, naprej po severni meji parcele 123 in po severni meji parcele 119. Nadalje preskoči cesto na Rožnik – parcela 680/2, gre po vzhodni in severni meji parcele 139/1 in naprej po severni meji parcele 138. Tu gre delček po parceli 140/1, se preusmeri na mejo parcele 143, gre po meji iste parcele zahodno in severno, preskoči njen najožji del in se nadaljuje po severni meji parcele 140/1.
|
|
|
Tu preskoči ozek del parcele 143, se nadaljuje po južni meji parcele 141 in zopet po delu zahodne meje parcele 143, prečka dovozno pot – parcela 680/7, steče po vzhodni meji parcele 346/5 in se preusmeri po njeni severni meji. Preskoči pot – parcela 345/3, steče po vzhodni in severni meji parcele 343/4, naprej po severni meji parcele 362/4, preskoči v isti smeri cesto proti Žekovcu in se zaključi na izhodiščni točki skrajnega zahodnega vogala UN.
|
|
|
|
III. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
|
|
|
4. člen
|
|
|
|
Ureditveno območje obsega naslednje parcele pripadajoče trem katastrskim občinam:
|
|
|
K.o. Mozirje
|
|
|
75/4, 80/3, 85/1, 85/3, 86/1, 86/3, 86/5, 86/6, 87/1, 87/2, 87/3, 87/4, 88/1, 88/2, 89/2, 93/1, 93/2, 93/3, 93/4, 93/5, 93/6, 93/7, 93/8, 93/9, 96, 97, 98/1, 98/2, 105/6, 105/10, 105/11, 105/12, 105/13,
105/32 in 105/34, 106/1, 106/7, 115/2, 117, 118/1, 118/2, 119, 123, 128/2, 138, 139/1, 139/2, 140/1, 140/2,
140/3
in 140/4, 141, 143, 144, 179, *197, *198, 274, *305, *306, *308, *309, 343/2, 343/4, 345/3, 346/4, 347/5, 347/6, 362/4, 440/2, *518, 668/1, 668/7, 668/8, 680/2, 680/3, 680/7, 697/2, 699, 790,
.
|
|
|
K.o. Brezje
|
|
|
764/1, 764/2, 766/1, 766/2, 766/3, 766/4, 766/5, 767.
|
|
|
K.o. Ljubija
|
|
|
41/1, 41/2, 41/4, 41/5, 41/6, 48/1, 48/2, 55, 56, 58, 78/7, 80/2, 131, 876, 888, 889, 890.
|
|
|
|
Obseg
ureditvenega območja, ki je predmet sprememb in dopolnitev URN Podrožnik v
Mozirju poteka po parcelah številka: vzhod vzhod 14/14, 56/7, jug 58/5, sever
41/5, 41/13, 41/10, zahod 876/1 vse k. o. Ljubija.Ureditveno
območje obsega parcele številka: 41/4, 41/15, 56/6, 58/4, 55, vse k. o. Ljubija. |
|
|
|
IV. LEGA IN OPIS OBMOČJA UN
|
|
|
5. člen
|
|
|
|
Območje UN Podrožnik se nahaja na levem bregu Savinje, severovzhodno ob centralnem delu trga Mozirje, ob vznožju vzpetine imenovane Rožnik. Obravnavano območje na zahodni strani omejuje cesta proti Žekovcu, južno cesta Šentrupert–Logarska dolina, vzhodno pa cesto Ljubija–Lepa njiva presega samo kompleks Zgornjesavinjske kmetijske zadruge s predvidenim rezervatom za njeno širitev.
|
|
|
Območje je dolgo ca. 950 m, zahodna polovica je v povprečju široka ca. 110 m, vzhodna polovica pa ca. 180 m. Obravnavano zemljišče se od južne proti severni meji obravnave najprej rahlo dviguje – v naklonu 3°, v zadnji tretjini pa bolj strmo – v naklonu 8°. Zemljišče je že od nekdaj kmetijsko nepomembno, pretežno so to travniki, redko njive.
|
|
|
Razširitev trga Mozirje z območjem Podrožnik predstavlja zaokrožitev, ki prostorsko, infrastrukturno ter prometno gravitira k samemu kraju.
|
|
|
|
V. OBSTOJEČA POZIDAVA
|
|
|
6. člen
|
|
|
|
Na obravnavanem prostoru UN se nahaja 39 obstoječih objektov. Sredina in večina zahodnega dela sta skoraj povsem prosta (izvzete kmetijske površine). Na skrajnem zahodnem koncu se nahaja kompleks vrtnarije z večjimi površinami pokritimi s steklenjaki, plastenjaki in stanovanjsko hišo. Vzhodno od vrtnarije sta dva počitniška objekta, ob severni meji UN poslovno-stanovanjski objekt in še dva stanovanjska objekta z gospodarskimi prizidki.
|
|
|
V osrednjem delu, ob odcepu ceste za Žekovec z obvoznice se nahajajo trije objekti, dva stanovanjska in en gospodarski objekt. Ca. 150 m vzhodneje ob obvoznici je Petrolov bencinski servis, ob njem pa je odcep ceste Ljubija – Lepa njiva v severovzhodni smeri. Severno od bencinskega servisa, na zahodni strani omenjene ceste je stanovanjska hiša z dograjeno avtomehanično delavnico in gospodarskim objektom. Severneje ob cesti so razpršene 4 stanovanjske hiše in poleg njih 6 pripadajočih večjih in manjših gospodarskih oziroma pomožnih objektov.
|
|
|
V jugovzhodnem delu UN, vzhodno od ceste Ljubija–Lepa njiva je kompleks ZKZ s petimi poslovnimi objekti: prodajno-skladiščnim objektom, upravnim objektom s prodajnim pritličjem, poslovnim objektom z gostinskim pritličjem in dvema skladiščnima objektoma. Severno se k omenjenemu kompleksu priključuje javni objekt z veterinarsko postajo.
|
|
|
|
Za ureditveno območje, ki je predmet tega odloka je merodajna postavitev
objektov, kot je prikazana v grafičnih podlogah. |
|
|
|
VI. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
|
|
|
7. člen
|
|
|
|
V obravnavanem prostoru so predvidena območja po namembnostih, skladno z rabo prostora kot je opredeljena v dolgoročnem planu in se tudi navezujejo na obstoječe stanje. V osrednjem in vzhodnem delu UN, v 100 m širokem pasu severno od obvoznice, so predvidene centralne dejavnosti z javnimi in poslovnimi objekti, severovzhodni del je namenjen obrtni coni, ves preostali prostor do severne meje UN pa je namenjen za stanovanjsko pozidavo.
|
|
|
Gledano od vzhoda proti zahodu je najprej območje ZKZ, katero je za možno širitev povečano za ca. 60 %. Dopolnili smo ga z dvema poslovnima objektoma (1 in 2), katera naj omogočita povečanje prodajnih in skladiščnih površin. Za funkcionalnejšo rabo prostora med objekti, kateri naj bo predvsem namenjen internemu transportu z vozili (dovoz materialov, dostava kupcem, manipulacija z viličarji itd.), je urejeno večje parkirišče za kupce in ostale obiskovalce na prostoru med obvoznico in objekti ZKZ. Na njem bo prostora za 98 osebnih vozil in 5 avtobusov na površini gabarita 180 m x 30 m. Dovoz na parkirišče bo urejen na zahodni strani s ceste Ljubija–Lepa njiva. Prostor omogoča po potrebi še povečanje števila parkirnih mest na račun racionalnejšega izkoristka.
|
|
|
Objekt 1 – predviden poslovni objekt (prodajni in skladiščni prostori), tlorisnega gabarita 60 m x 44 m, etažnosti P+1+IP z možnostjo delne ali celotne podkletitve in naklonom strešin v območju 25°–40°.
|
|
|
Objekt 2 – predviden poslovni objekt (prodajni ali skladiščni prostori), tlorisnega gabarita 36 m x 17 m, etažnosti P+1+IP z možnostjo podkletitve in naklonom strešin v območju 25°–40°.
|
|
|
Severno od območja ZKZ je poleg obstoječega javnega objekta št. 5 predviden še en dopolnilni objekt.
|
|
|
|
Objekt 3 – predviden javni ali poslovni objekt, tlorisnega gabarita 16 m x 9 m, etažnosti P+IP z možnostjo podkletitve in naklonom strešin v območju 25°–40°.
|
|
|
Sledeči večji poslovni kompleks predstavlja nakupovalni center, približno na sredi med bencinskim servisom in križiščem cest Mozirje–Žekovec ter Šentrupert–Logarska dolina, z optimalnim izkoristkom osrednjega pretežno ravninskega dela Podrožnika. Namenjen bo prodajalnam, gostinskim lokalom, storitvenim dejavnostim, poslovnim prostorom in podobno.
|
|
|
|
|
Območje centralnih dejavnosti zajema parcele in dele parcel v K.O.
Mozirje 106/1, 106/7, 105/6, 105/13, 105/12, 105/11, 128/2, 97,93/9,
93/3, 93/2, 96/1, 96/2, 88/1, 87/2, 87/4, 87/5, 87/6, 86/5, 668/6,
668/7, 668/8, 668/1, 697/2, 75/4, 80/3, 98/1, 98/2, 75/1 in 73/1, meri
4,8 ha. |
|
Območja znotraj meja sprememb in dopolnitev se opredelijo po namenu in
funkciji. |
|
Prednost pri opredeljevanju funkcije objektov po namenu imajo vse
dejavnosti turističnega pomena. Urbanistična zasnova in arhitektonsko
oblikovanje temeljita na prostorskih omejitvah. Oštevilčenje objektov je
povzeto po arhitekturno zazidalni situaciji sprememb in dopolnitev
ureditvenega načrta (list št. 5), proj. št. 02/04 Constructa inženiring
d.o.o. ter 8.1 sprememb in dopolnitev odloka in je sestavni del
grafičnega dela tega odloka ureditvenega načrta. |
|
1. Zasnova prometne ureditve s predvidenim krožiščem celotno območje
razdeli na štiri manjše kareje: |
|
1.1. Jugovzhodni del, ki je omejen s cesto R1-225, cesto 1 in 4, je
namenjen za trgovski center (16) z bencinsko črpalko (15a) s
pripadajočimi parkirnimi in manipulacijskimi površinami, vključuje pa
tudi obstoječe objekte št. 23, 24 in 17. |
|
V kareju so predvideni objekti in površine z naslednjim namenom oziroma
funkcijo: |
|
– za obstoječe objekte je dovoljena nadomestna gradnja, adaptacija,
gradnja prizidkov do maksimalne gradbene linije, ki je prikazana v
grafičnih prilogah in sprememba namembnosti po predhodni prostorski
preveritvi ter upoštevanju veljavnih predpisov za posege v prostor in
varstvo okolja; |
|
– lokacija trgovskega centra na skrajnem jugovzhodnem delu ureditvenega
območja ob cesti R1-225, z dovoznim priključkom na cesto 1 in cesto 2,
servisno cesto in manipulacijskimi površinami na vzhodni strani ter
parkiriščem s 101 parkirnimi mesti za osebna vozila in invalide na
zahodni strani; |
|
– lokacija bencinskega servisa v sklopu trgovskega centra s priključkom
na cesti 1 in 2 na severozahodnem delu kareja; |
|
– ureditev parkirišč; |
|
– ureditev peš dostopov po hodnikih za pešce z regionalne ceste in cest
1 ter 2; |
|
– ozelenitev zelenic; |
|
– zasaditev drevoreda ob cesti R1-225 (Radmirje-Mozirje-Soteska) in
južnem robu ceste 2; |
|
– zasaditev dreves ob zahodni fasadi trgovskega centra; |
|
– zasaditev zelenega tampona ob jugovzhodni fasadi objekta. |
|
1.2. Jugozahodni del je omejen s cesto RT-928 Mozirje –Golte, cesto 1 in
cesto 4. Namenjen je izgradnji poslovno-upravnega centra (18) s
parkirišči in poslovno-storitveno-trgovsko-gostinsko-stanovanjskega
objekta (19a) s pripadajočimi površinami. |
|
Načrtovani so naslednji objekti in površine: |
|
– poslovno-upravni objekt na centralni lokaciji severozahodno od
načrtovanega novega krožišča z dovozom s cest 1 in 4, z delno pokrito
ploščadjo in 130 parkirnimi mesti za osebna vozila in invalide; |
|
– lokacija za poslovno-storitveni-trgovski-gostinski-stanovanjski objekt
s predvidenim napajanjem s ceste 4, ureditvijo 15 parkirnih mest in
ploščadjo na severni ter zahodni strani; |
|
– ureditev zelenic južno od poslovno-upravnega objekta z ambientalno
funkcijo na atraktivni lokaciji ob novem križišču ob vhodu v načrtovani
upravno-trgovski center Mozirja, z možnostjo postavitve fontane ali
skulpture v sklopu zunanje ureditve, kot poudarek oblikovanja vhoda v
center; |
|
– ureditev ostalih zelenih površin v mejah gradbenih parcel; |
|
– zasaditev drevoreda v zelenem pasu ob cesti Mozirje-Golte, ob cesti 1
in cesti 4; |
|
– ureditev peš dostopov in hodnika za pešce ob cestah 1 in 4; |
|
1.3. Severozahodni del, ki meji na jugu na cesto 4, na vzhodu na cesto 1
in na severu ter zahodu na parcelne meje predvidenih enodružinskih
stanovanjskih hiš, je namenjen za gradnjo
poslovno-storitveno-trgovsko-gostinsko-stanovanjskega objekta (19b) s
parkirnimi in zelenimi ter rekreacijskimi površinami. |
|
V kareju so predvideni naslednji posegi v prostor: |
|
– lokacija za poslovno-storitveno-trgovsko-gostinsko-stanovanjski
objekt; |
|
– izvedba priključka na cesto 4; |
|
– ureditev parkirišča za 38 osebnih vozil in invalide; |
|
– izvedba peš dostopov s ceste 1; |
|
– zasaditev drevoreda ob cesti 4 in 1 ter severnem robu parkirišča; |
|
– zasaditev neformalnih skupin avtohtonega drevja na brežini severno od
objekta v funkciji zelenega tampona ob stanovanjski soseski; |
|
– ureditev zelenih površin z možnostjo postavitve objektov za
rekreacijo. |
|
1.4. Severovzhodni kare je omejen s cestama 1 in 2 na zahodu in jugu,
mejo gradbenih parcel predvidenih stanovanjskih objektov na severu in
gozdnimi površinami na vzhodu. Namenjen je izgradnji
poslovno-storitveno-trgovsko-gostinskega objekta (15b) s funkcionalnim
zemljiščem. |
|
Predvideni so objekti in površine z naslednjo funkcijo: |
|
– severno od trgovskega centra in ceste 2 je predviden
poslovno-storitveno-trgovsko-gostinski objekt; |
|
– ureditev dovoznega priključka na nivoju etaže s ceste 1 in dveh
dovoznih priključkov na koti pritličja s ceste 2; |
|
– ureditev 24 parkirnih mest na spodnji in 36 parkirnih mest na zgornji
etaži s servisnimi dovozi in manipulacijskimi površinami; |
|
– zatravitev zelenih površin in zasaditev pokrovnega grmičevja; |
|
– zasaditev drevoredov ob cesti 1, cesti 2 in ob parkirišču; |
|
– ureditev zelenih površin z možnostjo postavitve objektov za
rekreacijo. |
|
2. V nadaljevanju navajamo pogoje za urbanistično oblikovanje območja in
arhitektonsko oblikovanje objektov. |
|
2.1. Poslovno-upravni objekt (18) |
|
– gradbeno linijo določajo odmik od krožišča – minimalni 30 m, ceste
RT-928 Mozirje-Golte – minimalno 8 m in ceste 1- minimalno 5 m; |
|
– tlorisni gabarit: osrednji del 17,20 m x 20 m, vzhodni krak 30,25 m x
13 m, zahodni krak 40,25 m x 13 m; |
|
– etažnost: K+P+2+IP; |
|
– streha: dvokapnica s smerjo slemena v vzdolžni smeri, naklon 40o,
kritina v strukturi in barvi opeke; |
|
– oblikovanje: zaradi izpostavljene lokacije mora biti južna fasada
skrbno oblikovana, tako da bo poudarjen vhod v novi center in stari del
Mozirja; |
|
– fasada bo členjena s poudarjeno kolonado; |
|
– klasična ali montažna gradnja; |
|
– napajanje s ceste 1 in ceste 4; |
|
– zunanje površine je nameniti ureditvi parkirišč, ploščadi ob objektih
in zelenic. |
|
2.2. Trgovski center (16) |
|
– postavitev trgovine v smeri sever-jug, severno od ceste R1-225 v
minimalnem odmiku 15 m; |
|
– tlorisni gabarit 51 m x 17 m + 25 m x 33 m; |
|
– etažnost P, P+1; |
|
– streha: ravna; |
|
– oblikovanje: skrbno oblikovanje fasad z modernimi materiali, z
arhitekturnimi elementi, ki bodo vizualno razbili velike površine in
poudarili dominantno lokacijo; pri izbiri barv je treba upoštevati
temnejše nevtralne barve, tako da se bo objekt barvno vključil v okolje; |
|
– klasična ali montažna gradnja; |
|
– napajanje s cest 1 – za obiskovalce in ceste 2 – gospodarsko napajanje
objekta; |
|
– zunanje površine je nameniti ureditvi dostopnih poti in ploščadi za
obiskovalce ter urediti parkirišče za 101 osebno vozilo in invalide ter
zelenic in drevoredov ob prometnicah in manipulacijskim površinam za
gospodarsko napajanje objekta. |
|
2.3. Bencinski servis (15a) |
|
– postavitev bencinskega servisa v sklopu trgovskega centra ob križišču
cest 1 in 2 z minimalnim odmikom vogala objekta od ceste 1, 2 m in
nadstrešnice od ceste 2, 5 m; |
|
– tlorisni gabariti: bencinski servis 10,50 m x 5,50 m, nadstrešnica 15
m x 10 m; |
|
– etažnost: P; |
|
– streha: ravna s poudarjenim vencem; |
|
– oblikovanje: v skladu s celostno podobo investitorja; |
|
– klasična ali montažna gradnja; |
|
– napajanje s ceste 1 in ceste 2; |
|
– zunanje površine bodo urejene kot dovozne, manipulacijske površine in
zelenice; |
|
– ob cesti 2 je predvidena zasaditev drevoreda. |
|
2.4. Poslovno-storitveni-trgovski-gostinski objekt (15b) |
|
– lokacija objekta v vzdolžni smeri vzhod-zahod severno od ceste 2; |
|
– gradbeno linijo objekta določata minimalni odmik 10 m od ceste 2 in 8
m odmik od ceste 1; gradbena linija je vzporedna z osjo ceste 2; |
|
– tlorisni gabarit 60 m x 30 m; |
|
– etažnost P+1 (IP); |
|
– streha: zaradi večjih dimenzij objekta je mogoča izvedba ravne strešne
konstrukcije kot nadaljevanje oblikovalske zasnove trgovskega centra ali
razgibane dvokapnice z naklonom 25o–40o in kritino v opečni strukturi in
barvi; |
|
– oblikovanje: skrbno oblikovanje vizualno izpostavljene južne in
zahodne fasade z arhitektonskimi elementi, ki bodo razbili velike
površine fasad; pri izbiri barv fasad je zaradi velikih površin in
vključevanja v okolje treba izbrati nevtralne pastelne tone; |
|
– klasična ali montažna gradnja; |
|
– napajanje objekta na nivoju pritličja s ceste 2 in na nivoju etaže s
ceste 1; |
|
– zunanje površine bodo urejene kot dovozne parkirne površine v dveh
nivojih s 24 in 36 parkirnimi mesti, med seboj povezanimi s servisno
interno cesto ali ločenimi z opornim zidom; ostale površine bodo urejene
kot zelenice; ob cesti 1 in 2 je predvidena zasaditev drevoreda, severno
od parkirišča na zgornjem nivoju pa zasaditev drevoreda kot zeleni
tampon med načrtovanim objektom in predvideno stanovanjsko zazidavo. |
|
2.5. Poslovno-storitveni-trgovski-gostinski-stanovanjski objekt (19a) |
|
– gradbeno linijo objekta vzporednega z osjo ceste 4 določata 10 m odmik
od ceste 1 in 15 m odmik od ceste 4; |
|
– tlorisni gabarit 30 m x 20 m; |
|
– etažnost P+1+IP; |
|
– streha: dvokapnica s smerjo slemena vzhod-zahod, 25o–40o naklonom in
kritino z opečno barvo ter strukturo; |
|
– oblikovanje: fasade primerno členjene in oblikovane z modernimi ali
klasičnimi materiali ob upoštevanju arhitektonskih elementov tipologije
krajevne arhitekture; |
|
– klasična ali montažna gradnja; |
|
– napajanje objekta s ceste 4; |
|
– zunanje površine je nameniti za ureditev dovoza, dostopov, parkirnih
površin za 38 oseb vozil in zelenic; ob cestah 1 in 4 ter ob severnem
robu parkinga je predviden drevored in zelenica, severno in zahodno od
objekta pa bo kot zeleni tampon gosto zasajena zelenica z neformalni
skupinami avtohtonega drevja. |
|
2.6. Poslovno-storitveni-trgovski-gostinski-stanovanjski objekt (19a) |
|
– gradbena linija objekta je v oddaljenosti 10 m vzporedna s cesto 4; |
|
– tlorisni gabarit 20 m x 15 m; |
|
– etažnost: P+1+IP; |
|
– streha: dvokapnica s smerjo slemena vzhod-zahod, 25o–40o naklonom in
kritino v strukturi in barvi opeke; |
|
– oblikovanje: fasade primerno členjene in oblikovane z modernimi ali
klasičnimi materiali ob upoštevanju arhitektonskih elementov tipologije
krajevne arhitekture; |
|
– klasična ali montažna gradnja; |
|
– napajanje objekta s ceste 4; |
|
– zunanje površine je urediti za dostope in dovoze ter parkirišče za 15
parkirnih mest; ob cesti RT-928 in cesti 4 je zasaditi drevored, ostale
površine pa urediti kot zelenice. |
|
|
|
Gradbene parcele predvidenih objektov št. 36 in 64 se po potrebi
združita z gradbeno parcelo objekta 19a in povzameta enako namembnost.
Predvidene objekte št. 35, 37, 38, 39, 40, 41 in 43 je možno nadomestit
z objekti namenjenimi rekreaciji (bazeni in podobno) ob predhodni
prostorski preveritvi in spremembi in dopolnitvi zunanje ureditve
celotnega območja namenjenega bivalnim enotam, ki jo izdela ustrezna
strokovna služba pooblaščena za prostorsko in krajinsko načrtovanje. |
Severno nad obstoječim bencinskim servisom, med območjem ZKZ in nakupovalnim centrom, je območje trikotne oblike, tako imenovana obrtna cona z mešano stanovanjsko in poslovno namembnostjo. To območje je razdeljeno na dva dela. V jugovzhodnem delu je precej obstoječih objektov (od št. 6 do št. 22), h katerim smo predvideli 6 možnih dopolnilnih stanovanjskih ali poslovnih objektov ter en poslovni objekt. |
|
|
Severozahodni del (z obeh strani ceste II) je namenjen obrtnikom s šestimi večjimi gradbenimi parcelami. Na petih parcelah sta predvidena po dva objekta (stanovanjski in poslovni), ena parcela pa je večja in je namenjena za tri objekte (stanovanjski, poslovni in dopolnilni stanovanjski ali poslovni objekt). V primeru hrupnih obrtnih dejavnosti je možno cono ob cesti II ločiti s protihrupno pregrado od jugovzhodnega dela, v katerem je možna prevladujoča stanovanjska namembnost, možna pa je pri dopolnilnih objektih tudi opredelitev za poslovno dejavnost.
|
|
|
Jugovzhodni del:
|
|
|
Objekt 4 – predviden za dopolnilno stanovanjsko ali poslovno namembnost, tlorisnega gabarita 15 m x 9 m, etažnosti P+IP z možno podkletitvijo in naklonom strešin 25°–40°.
|
|
|
Objekti 5, 12, 67 – predvideni kot dopolnilni stanovanjski ali poslovni objekti, tlorisnega gabarita 13 m x 9 m, etažnosti P+IP z možno podkletitvijo in naklonom strešin 25°–40°.
|
|
|
Objekta 13, 66 – predvidena za dopolnilno stanovanjsko ali poslovno namembnost, tlorisnega gabarita 16 m x 14 m, etažnosti P+IP z možno podkletitvijo in naklonom strešin 25°–40°.
|
|
|
Objekt 14 – predviden za poslovno namembnost (možnost avtosalona za prodajo avtomobilov), tlorisnega gabarita 25 m x 10 m, pritlične izvedbe z možno podkletitvijo in nizkonaklonsko “ravno” streho skrito za robno masko (kot obst. objekt št. 20).
|
|
|
Severozahodni del:
|
|
|
Objekti 6, 9, 10, 20, 23, 65 – predvideni stanovanjski objekti, tlorisnega gabarita 17 m x 14 m, etažnost P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.
|
|
|
Objekt 22 – predviden dopolnilni stanovanjski ali poslovni objekt, tlorisni gabarit 13 m x 9 m, etažnost P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.
|
|
|
Objekti 7, 21, 24, 25 – predvideni poslovni objekti (nedefinirana obrtna dejavnost), tlorisni gabarit 17 m x 17 m, etažnost P+ možno IP in podkletitev, naklon strešin 25°–40°.
|
|
|
Objekt 8 – predviden poslovni objekt, tlorisni gabarit 17 m x 15 m, etažnost P+ možno IP in podkletitev, nakloni strešin 25°–40°.
|
|
|
Objekt 11 – predviden poslovni objekt, tlorisni gabarit 20 m x 10 m, etažnost P+ možno IP in podkletitev, nakloni strešin 25°–40°.
|
|
|
Vsi ostali objekti prikazani v ureditveni situaciji so predvideni za stanovanjsko namembnost oziroma je možna tudi kombinacija s poslovno dejavnostjo pod pogojem, da bo to mirna, nehrupna in ekološko neoporečna dejavnost. V ta sklop spadajo objekti od identifikacijske številke 26 pa do 64,
63a,
M1 in M2,
razen objekti z indentifikacijsko številko 42, 44, 46, 47, 48 in 50. Z ozirom na različne velikosti gradbenih parcel smo predvideli tri oblikovne tipe stanovanjskih objektov, enostaven pravokotni objekt za manjše gradbene parcele in dva tipa večjih objektov za večje parcele. Tlorisne oblike niso obvezne in jih je možno dopolnjevati, izhodišče za gradnjo je naveden tlorisni gabarit z dovoljenim (±) odstopanjem ter predvidena etažnost z možnim odstopanjem (na pr.: pritličen objekt z ali brez kleti in z ali brez izkoriščenega podstrešja).
|
|
|
Predvideni objekti št. 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40,
45, 49, 51 – 61, 63,
63a,
M1, M2 in 64 so manjši, tlorisnega gabarita 13 m x 9 m, etažnosti P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.
|
|
|
Predvideni objekti št. 26, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 46 – 48 in 50 so večji, možnih različnih oblik (kotna, zamaknjena in slično), tlorisnega gabarita 17 m x 14 m, etažnosti P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.
|
|
|
|
7.a člen |
|
| |
|
1. Določitev območja |
|
Območje A vključuje parcele številka 105/6, 105/32 in 105/34, vse v
katastrski občini Mozirje. |
|
2. Prostorsko urejanje območja |
|
V območju A je predvidena gradnja štirih večstanovanjskih objektov -
blokov, oznake A, B, C in D (v nadaljevanju objekti A, B, C in D), s
skupno 63 stanovanji. Objekta A in B, brez kleti, bosta štirietažna,
objekta C in D s petimi etažami sta na nivoju kletnih etaž razširjena v
garažo. |
|
Območje bo priključeno na dve ločeni, oziroma nepovezani cesti; zahodni
del, bo z juga priključen na Šmihelsko (regionalno) cesto, vzhodni del
pa z vzhoda na že zgrajeni odsek lokalne oziroma občinske ceste, tudi
del ceste z oznako z rimsko številko IV (v nadaljevanju: cesta IV) po
ureditvenem načrtu iz odloka iz prve alineje 2. člena tega odloka.
|
|
Predvideni posegi v konfiguracijo terena se naj v čim večji meri
uravnavajo po omejitvah in danostih načrtovanih objektov ter zunanje
ureditve oziroma utrjenih površin. |
|
3. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov |
|
Objekt A - kletno pritličje, 2 nadstropji in mansarda - bo meril v
tlorisu 63,5m x 10,7m. Objekt B - pritličje, 2 nadstropji in mansarda -
bo meril v tlorisu 16,7m x 17,9m. Objekt C - razširjena klet, pritličje,
2 nadstropji in mansarda - bo meril v tlorisu 38,1m x 13,4m ter
razširjena kletna etaža - garaža 38,0m x 12,3m. Objekt D - razširjena
klet, pritličje, 2 nadstropji in mansarda - bo meril v tlorisu 19,0m (+
4,0m) x 13,4m ter razširjena kletna etaža - garaža 19,0m x 6,5m. Dane so
zunanje mere konstrukcije. |
|
Objekti ne presegajo višine upravne zgradbe, upošteva se geologija,
hidrologija območja ter pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju
oblikovne značilnosti bližjega območja naselbinskega spomenika ter že
zgrajenih sosednjih objektov. |
|
Izhodiščna višinska kota + / - 0.00m, tudi kota tal pritličja objekta B,
je + 342,00m nadmorske višine ali nižja. Objekti A, B, C in D ne
presegajo višine upravne zgradbe. |
|
Strehe se oblikujejo kot kombinacija strehe blagega naklona, ki se na
robu zalomi v streho naklona do 45 stopinj. |
|
Zaledje - brežine severno za objektoma A in C bodo zavarovane z višjimi
opornimi zidovi. Oporni zid a za objektom A bo okvirne dolžine 64,0m in
višine do 6,3m, zid za objektom C pa dolžine 52,0m in višine do 7,00m.
Na zidova se postavi ustrezno varovalno ograjo. Oporna zidova se bosta
prilagajala konfiguraciji zemljišča. Pri oblikovanju je potrebno
upoštevati krajinske značilnosti prostora. |
|
4. Priključevanje na javno cestno omrežje, servisiranje, intervencija,
mirujoči promet in peščeve površine |
|
Znotraj območja so večje utrjene - dovozne in parkirne površine. Cesta z
vzhoda, del ceste IV, je s klančinami speljana v garažo in na nivo
pritličja objekta C (streha garaže) ter na nivo kletne etaže (garaže)
objekta D. |
|
Na zahodni strani, ob objektih A in B je predvidenih 51 parkirnih mest,
od tega 4 za invalide ter 16 parkirnih mest (boksov) v kletni etaži
(vhodni; kletno pritličje) objekta A. Na vzhodni strani, ob objektih C
in D je predvidenih 17 parkirnih mest, od tega 3 za invalide, v garažah
v kletni etaži in pod ploščadjo ob objektu, 23 v objektu C in 10 v
objektu D. Vzhodno od objekta C je predvideno še samostojno parkirišče z
10 parkirnimi mesti. Skupno je načrtovanih 127 parkirnih mest, od tega
49 pokritih, oziroma v objektih. |
|
Osrednja pešpot vodi (od vzhoda proti zahodu) po sredini območja. Na
pešpoti je predviden mostič dolžine okrog 13m. Pešpot se lahko podaljša
proti zahodu izven območja. |
|
Na treh lokacijah so predvideni prostori za smetnjake. |
|
Glavni vhodi (dostopi) v objekt A so s parkirne ploščadi pred kletno
etažo, v objekt B v pritličju z dostopom neposredno s pešpoti, v objekt
C s parkirne ploščadi nad kletno etažo (garažo) in v objekt D s ploščadi
nad kletno etažo (garažo). |
|
5. Zelene površine |
|
Zelene - zatravljene površine z ambientalno funkcijo bodo zasajene z
drevesi in grmovnicami. Osrednji del, pas med objekti in pripadajočimi
zunanjimi ureditvami širine najmanj 15,0m bo zatravljena površina z
grabnom, oziroma površinskim odvodnikom odpadnih padavinskih voda iz
zaledja. Dno grape se obloži s kamenjem. Oporni zidovi se ozelenijo s
popenjalkami. |
|
|
|
|
7.b člen |
|
| |
|
1. Določitev območij |
|
Območje z oznako B (v nadaljevanju: območje B), vključuje parcele
številka 140/1, 140/2 in 140/3. Območje z oznako C (v nadaljevanju:
območje C), vključuje parcelo številka 343/2. |
|
2. Prostorsko urejanje območja |
|
Pravica gradnje stanovanjske hiše s številko 63 je prenesena na
obstoječi objekt na zemljiški parceli 104/1, oziroma je dana možnost
njegove širitve do dopustnih mer po pogojih iz 7. člena odloka o UN.
|
|
Zaradi prestavitve zračnega voda elektrike srednje napetosti v zemljo in
zaključitve ceste z oznako z rimsko številko VI (v nadaljevanju
skrajšano: cesta VI) v območju B, z obračališčem na južni strani
območja, se omogoča novogradnja stanovanjskega objekta s številko 63a.
|
|
V območju C sta predvidena dva nova stanovanjska objekta z
identifikacijsko oznako M1 in M2. Objekta bosta priključena s skupnim
priključkom na javno občinsko pot ob zahodnem robu območja. |
|
|
|
|
7.c člen |
|
|
|
Na ureditvenem
območju, ki je predmet tega odloka so predvideni:
– gradnja
podaljška obstoječega TC Hofer,
– gradnja
novega trgovskega objekta,
– gradnja
bencinskega servisa
z ureditvijo
manipulativnih in parkirnih površin.
Tipologija
zazidave
1. Podaljšek TC
Hofer:
predviden
podaljšek trgovskega objekta (prodajni in skladiščni prostori), tlorisnega
gabarita 11,5 x 26,5 m, etažnosti P, ravna streha, višinsko prilagojena
obstoječemu objektu, zaključena z atiko, naklon strešin v območju 0°–45°
2. Trgovski
objekt (oznaka 2a)
Predviden
trgovski objekt (prodajni in skladiščni prostori), tlorisnega gabarita 18,00 x
45,00 m, etažnosti P, streha ravna, zaključena z atiko, naklon strešin v območju
0°–45°;
3. Bencinski
servis (oznaka 2b)
Predviden
manjši bencinski servis, velikost nadstreška 14,5 x 8,00 m, ±1,00 m, etažnost P,
streha ravna.
Oblikovanje
zunanje podobe objektov
Možna je
klasična ali montažna gradnja predvidenih objektov, zunanji izgled objektov mora
biti poenoten. Pri vseh objektih so možne rekonstrukcije, dozidave. Dozidava ne
sme presegati 50% tlorisne velikosti objekta in maksimalne višine objekta.
Lega objektov
na zemljišču
Lega stavb je
določena v karti »Načrt parcelacije – tehnični elementi za zakoličenje novih
gradbenih parcel in objektov«, kjer je s koordinatami v Gauss-Kruegerjevem
koordinatnem sistemu natančno določena lega posameznih objektov in velikost ter
lega posameznih parcel.
V območju
URN-ja so določene linije tlorisnih gabaritov. Možna so odstopanja, vendar le ob
upoštevanju 4-metrskega odmika od sosednjih parcelnih mej, ali manj s soglasjem
mejaša.
Ureditev
okolice objektov
Okolica
objektov obsega parkirne in manipulativne površine ter zelene površine. Ureditev
okolice se prilagodi že ustvarjenim danostim.
Ozelenitev mora
biti skladna z obstoječo krajino, izbor nove vegetacije se poenoti z obstoječo
vegetacijo, ki se na območju že nahaja.
Vsi posegi,
nastali zaradi gradbenih del, se sanirajo.
Pri urejanju
okolice mora investitor:
– ob izkopu
gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati ter v največji
možni meri ponovno uporabiti,
– med gradnjo
zavarovati obstoječo vegetacijo pred poškodbami.
Posebna merila
in pogoji za oblikovanje objektov in tolerance
– lega
posameznih stavb 1/1 je določena z gradbeno linijo, ki so razvidne iz karte »8.2
Zazidalna situacija s funkcionalno oblikovalskimi pogoji«,
– tolerance
tlorisnih dimenzij stavb so ±1,00 m, objekti in dozidava so lahko manjši od
prikazanih,
– najmanjši
odmiki objektov od parcelnih mej so 4,0 m, odmik je lahko manjši, v tem primeru
je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – mejaša,
– višinski
gabariti predvidenih objektov in dozidav so opredeljeni s številom etaž.
Natančneje bodo za nove objekte določeni v projektu gradbenih del (PGD)
posameznih objektov pod pogojem, da ne presegajo višine obstoječega objekta – TC
Hofer; toleranca pri višinskem gabaritu je ±1,00 m,
– dovoljena je
postavitev solarnih celic na streho, v tem primeru se višina objekta poveča za
višino solarnih celic.
Odstopanja od
tehničnih ali ureditvenih elementov URN so možna, če so iz geoloških,
hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovljene bolj
ekonomične in tehnično bolj utemeljene rešitve. Z odstopanji morajo soglašati
organi oziroma organizacije, v katerih delovno področje odstopanje spada.
(Usmeritve
glede posegov na obstoječih objektih)
Obstoječi
objekti po tem odloku so vsi objekti, ki se nahajajo v ureditvenem območju in so
v izvedeni fazi v času trajanja in sprejetja URN.
V času trajanja
URN so na vseh obstoječih objektih dovoljena investicijsko-vzdrževalna dela.
Dovoljene so:
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave v okviru gabaritov in pod pogoji, ki
veljajo za novogradnje v ureditvenem območju URN,
Spremembe
namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje v ureditvenem
območju URN.
Dopustne so
tudi rušitve vseh obstoječih objektov. Po odstranitvi objekta se lahko na
njihovem mestu postavi nov objekt pod pogoji, ki veljajo za novogradnje v
ureditvenem območju URN, skladno z veljavno zakonodajo.
|
|
| |
|
|
|
|
VII. SPLOŠNI URBANISTIČNO – ARHITEKTONSKI POGOJI
|
|
|
8. člen
|
|
|
|
|
Za vse
stanovanjske objekte, obrtnostanovanjske, obrtne in poslovne v območju
celotnega ureditvenega načrta so določene okvirne linije tlorisnih
gabaritov. Možna so odstopanja, vendar le ob upoštevanju 4-meterskega
odmika od sosednjih parcelnih mej (brez soglasja sosedov), zagotavljanja
minimalnega 8-meterskega razmaka med objekti ter obveznega odmika (min.
8 m) od ceste in komunalnih vodov. |
|
Elementi za zakoličbo objektov centralnih dejavnosti so opredeljeni v
geodetsko zazidalni situaciji (10.3). Pri odstopanjih tlorisnih
gabaritov je potrebno upoštevati obvezen odmik od ceste (min. 10 m),
komunalnih in energetskih vodov, parcelnih mej in zagotovitve osončenja
vseh objektov. |
|
Višinski gabariti posameznih objektov celotnega območja ureditvenega
načrta so določeni s številom etaž. Natančneje bodo za nove objekte
določeni v projektu gradbenih del (PGD) posameznih objektov pod pogojem,
da stanovanjski objekti ne presegajo višinskih gabaritov sosednjih
stanovanjskih objektov, objekti centralnih dejavnosti pa višinskega
gabarita objekta označenega v grafičnih prilogah s št. 18 osnovnega
odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik (Uradni list RS, št. 61/02). |
|
Poleg klasične gradnje je možna tudi montažna gradnja, če je zunanji
izgled le-te prilagojen klasični tako, da ni izrazitega neskladja med
obema vrstama gradnje. |
|
Pri vseh objektih so možne rekonstrukcije, delne ali celotne
podkletitve, dozidave in nadzidave. Dozidava ne sme presegati 50%
tlorisne velikosti in maksimalne višine obstoječega objekta. |
|
Možne so spremembe naklonov strešin v območju centralnih dejavnosti in
območju ZKZ od 0o–45o oziroma so nakloni prilagojeni sosednjim objektom. |
|
Na
celotnem ureditvenem območju je dovoljeno le izjemoma ob upoštevanju
splošnih urbanistično-arhitektonskih pogojev in kjer to omogoča velikost
gradbene parcele postavljati samostojno stoječe objekte brez gradbenega
dovoljenja kot to določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03
in 130/04). Dovoljeno je postavljati tiste vrste enostavnih objektov
brez gradbenega dovoljena iz skupin pomožnih objektov, začasnih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme, katerih namen je v
skladu z namensko rabo prostora, ki jo določa ureditveni načrt in ki
glede oblikovanja upoštevajo oblikovne značilnosti območja, znotraj
katerega bodo postavljeni.. Na celotnem območju ureditvenega načrta je
možna sprememba dejavnosti vendar le v primeru, da ne bo obremenjevala
okolja in da v območju predvidene stanovanjske izgradnje sodi v program
turistične in rekreacijske dejavnosti in intelektualnih storitev, v
preostalem delu ureditvenega načrta pa v program
upravno-trgovsko-turistično-storitvene dejavnosti. |
|
Dovoljene so tolerance pri zakoličbi gradbenih parcel ob soglasju
sosedov. |
|
Vse spremembe višinskih in tlorisnih gabaritov, spremembe pri zakoličbi
gradbenih parcel in spremembe namembnosti ne smejo ovirati kasnejših
izvajanj in realizacije ureditvenega načrta in morajo biti v skladu s
predpisi, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na varstvo okolja. |
|
Za
določitev pogojev temeljenja vseh predvidenih objektov je obvezna
predhodna izdelava geotehničnega poročila. |
|
|
|
|
VIII. POGOJI ZA PRENOVO OBSTOJEČIH OBJEKTOV
|
|
|
9. člen
|
|
|
|
Ob nadomestni gradnji, dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah obstoječih objektov se poudarja prilagajanje naselju kot enovitemu telesu. Stremeti je k skladnosti obravnavanega objekta s sosednjimi objekti in ne dovoliti prevelikih odstopanj. Barva kritine obravnavanega objekta se izenačuje s prevladujočo barvo kritin objektov v ožjem okolišu. Svetlejša barva od opečno rdeče je prepovedana! Nakloni strešin praviloma v območju 25°–45°. Fasade naj bodo toplotno izolirane in obdelane v poznanih tehnikah finalne obdelave. Barve fasad naj bodo praviloma svetle (bele, beige), lahko pa so tudi v ostalih pastelnih barvnih odtenkih. Prepovedana je uporaba več kot štirih različnih barvnih odtenkov na fasadah istega objekta, od katerih naj bo eden obvezno bela barva.
|
|
| |
V območju ZKZ so pri
dozidavah nakloni strešin prilagojeni sosednjim objektom. Možne so spremembe
naklonov strešin od 0o–45o. |
|
|
|
IX. SPLOŠNA MERILA ZA UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
|
|
|
10. člen
|
|
|
|
|
Zelene površine imajo na območju ureditvenega načrta higiensko,
oblikovalsko, ambientalno in rekreacijsko funkcijo. Možna so odstopanja
pri zunanjih ureditvah vezana na namembnost objektov, priključevanja na
javno gospodarsko infrastrukturo in povezavo na zelene površine
centralnih dejavnosti. |
|
Na
območju centralnih dejavnosti so razvrščene glede na funkcijo na: |
|
a)
zelene površine s higiensko funkcijo: |
|
–
zasaditev drevoreda ob cesti R1-225 Radmirje-Mozirje-Soteska; |
|
–
ozelenitev ob parkirišču ob trgovskem objektu z zasaditvijo dreves; |
|
–
drevored ob severnem robu parkirišča pri objektu 4 in 5; |
|
–
drevored na severni strani bencinskega servisa ob cesti 2. |
|
b)
zelene površine z oblikovalsko funkcijo: |
|
–
drevored ob robu ceste 1; |
|
–
zeleni pas z drevoredom ob cestah 2 in 4; |
|
–
zasaditev drevoreda ob cesti RT-928 in R1-225. |
|
c)
zelene površine z ambientalno funkcijo: |
|
–
neformalna zasaditev dreves in grmovnic južno od poslovno-upravnega
objekta ob krožišču; |
|
–
ureditev zelenice z neformalnimi skupinami dreves severozahodno od
objekta 5. |
|
d)
zelene površine z rekreacijsko funkcijo: |
|
–
ureditev zelenih površin z možnostjo postavitve rekreacijskih objektov
ob objektih 15b, 19a in 19b. |
|
|
|
|
X. UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
|
|
|
11. člen
|
|
|
|
Na območju Podrožnika sta poleg dveh republiških cest (Mozirje–Žekovec in Šentrupert–Logarska dolina), kateri omejujeta obravnavano območje z jugozahodne in južne strani, še dve obstoječi lokalni cesti, in sicer cesta na Rožnik v zahodnem delu in cesta Ljubija–Lepa Njiva v vzhodnem delu. Za prometno obvladovanje obravnavanega območja UN smo teren prepredli s sistemom predvidenih lokalnih dovoznih cest z označbo od rimske I do VI.
|
|
|
Ceste II, III, IV, V in VI potekajo vzporedno s terenom v smeri vzhod–zahod. Cesti II in IV na prehodu med položnim in strmejšim delom terena, ceste III, V in VI pa v višjih legah blizu severne meje območja. Cesta I povezuje omenjene dovozne ceste prečno med sabo v smeri sever–jug na sredini Podrožnika, v višini obstoječega križišča republiških cest.
|
|
|
|
Poleg obstoječe ceste
Ljubija – Lepa Njiva, katera navezuje vzhodni del Podrožnika na Mozirsko
obvoznico in ceste na Rožnik, ki navezuje zahodni del istega območja na cesto
proti Žekovcu, je ves osrednji del Podrožnika prometno priključen na obstoječe
javne ceste po idejnem projektu Constructa Inženiring d.o.o., Celje, št. proj.
2518/03, za križišče regionalnih cest R1- 225 in R 37 – 928 ter LC 267- 140 v
krožno križišče s petimi kraki pa projektna dokumentacija št. proj. 2587/03,
Vodnogospodarski biro Maribor d.d. |
|
|
V prometni ureditvi je poleg prometnic, ki obvladujejo celotno območje Podrožnika, opozoriti na predvidena parkirišča zlasti okoli javnih občinskih objektov in nakupovalnega centra poleg vzhodno, kjer je skupno zagotovljenih 340 parkirnih prostorov. V skrajnem vzhodnem delu Podrožnika, med obvoznico in kompleksom ZKZ pa je predvidenih še dodatnih 103 parkirnih prostorov, od tega 5 za turistične avtobuse.
|
|
|
Povezovalna cesta I je začrtana s pločnikoma obojestransko, ostale lokalne ceste od II do VI pa so predvidene z enostranskim pločnikom ob južni-nižji stranici. Ob cesti Mozirje–Žekovec je od glavnega križišča z obvoznico predvidena na strani Podrožnika poleg pločnika tudi kolesarska steza.
|
|
|
Cestno-prometna ureditev z vsemi predvidenimi urejenimi parkirnimi površinami je razvidna iz arhitektonske ureditvene situacije. Poleg navedenega je potrebno upoštevati še naslednje:
|
|
|
– minimalni razmik med križiščem regionalnih cest RII – 225 in RIII – 928 in križiščem RIII s cesto v Mozirje in novim priključkom Podrožnik mora omogočiti ureditev levih zavijalnih pasov in namestitev prometne signalizacije;
|
|
|
– priključki morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje z državne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (S PLDP > 5000 vozil/dan) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m (S PLDP < 5000 vozil/dan);
|
|
|
– regionalno cesto RIII – 928 je potrebno izločiti iz območja UN;
|
|
|
– novi priključki na regionalne ceste morajo biti locirani po možnosti v vseh obstoječih na nasprotni strani.
|
|
|
|
Potek
odseka ceste IV na območju A določa podrobni načrt iz prve alineje 2. člena tega
odloka, potek oziroma zaključitev odseka ceste VI na območju B pa določa načrt
iz druge alineje 2. člena tega odloka. |
|
|
|
V ureditvenem območju, ki je predmet tega odloka je priključitev na
telekomunikacijsko omrežje v pristojnosti investitorja: je dovoljena in ni
nujna. |
|
|
|
XI. UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
|
|
|
12. člen
|
|
|
|
V fazi predloga odloka UN so upoštevani pogoji posameznih komunalnih vodov in naprav iz soglasij njihovih upravljavcev, glede eventualnih priključkov izven obravnavanega ureditvenega območja, zahtev glede potrebnih obnovitev na obstoječih komunalnih vodih oziroma nadomeščanja z novimi zaradi dotrajanosti in povečanih potreb.
|
|
|
|
Zaradi etapnosti izvajanja
gradnje in možnih odstopanj pri določitvi posameznih gradbenih parcel se pred
izvajanjem gradnje oziroma sočasno z njo realizira javno gospodarsko
infrastrukturo. Možna so odstopanja od idejne zasnove javne gospodarske
infrastrukture v breme povzročitelja spremembe v kolikor odstopanje pomeni
primernejšo in ekonomsko ugodnejšo rešitev v soglasju z upravljalci le-te. |
|
| |
Na podlagi idejne zasnove
in idejnih projektov se za posamezno fazo realizacije pred operativno izvedbo
izdela PGD in PZI. Sestavni del idejne zasnove je idejni projekt za komunalno
infrastrukturo – I. faza št. proj. 2518/03, Vodnogospodarski biro Maribor d.d.
in idejni projekt za električno napeljavo št. proj 32198/ IP, BP Biro. |
|
|
|
13. člen
|
|
|
|
Obstoječe stanje:
|
|
|
V geodetski situaciji obstoječega stanja je ugotovljen potek obstoječih komunalnih vodov vodovoda, elektrike in telefona.
|
|
|
Iz situacije je razviden potek zračnih elektro vodov, katere bo potrebno zaradi predvidenih zazidalnih ureditev, v skladu s pogoji upravljavca kablirati.
|
|
|
Na južni strani ob regionalni cesti Mozirje–Letuš je evidentiran potek obstoječega vodovoda PE 90, katv kabla in optičnega kabla K – 293 Šmartno ob Paki – Mozirje.
|
|
|
|
14. člen
|
|
|
|
Predvideno stanje:
|
|
|
Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna, obstoječa ter nova energetska omrežja, na omrežje z oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, na omrežja za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo, kabelsko televizijo in telekomunikacijsko omrežje.
|
|
|
Kanalizacija
|
|
|
V obravnavanem območju Občine Mozirje je kanalizacija po funkciji zasnovana v ločenem sistemu (meteorna in fekalna). Predvidena je gradnja novega fekalnega kanala (po projektu “Geoprojekt” d.o.o.).
|
|
|
V obravnavani zazidavi je prostor v cestnem oziroma uličnem profilu namenjen v vzdolžni smeri predvsem za predvideno meteorno kanalizacijo. Predvidena fekalna kanalizacija je prečno povezana v revizijske jaške predvidene primarne fekalne kanalizacije ob regionalni cesti.
|
|
|
Kanalizacija je po funkciji relativno največji objekt med komunalnimi vodi. Zaradi tega ji tako situativno, kot tudi višinsko velja primat pred ostalimi vodi. Lega meteornega kanala v cestnem profilu je praviloma v osi ceste.
|
|
|
Merila in pogoji za odvajanje fekalknih odpadnih in meteornih vod
|
|
|
Na celotnem območju UN Podrožnik je potrebno urediti kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječi kanalizacijski sistem pod naslednjimi pogoji:
|
|
|
– odpadne vode se priključujejo na kanalizaciski kolektor
|
|
|
– za strešne vode, zaledne vode, talne in drenažne vode je v skladu z 19. členom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) zagotovljeno odvajanje neposredno v vode ali ponikanja v tla, kjer je to izvedljivo in na mestih brez škode drugim;
|
|
|
– meteorne vode iz utrjenih površin se vodijo v meteorno kanalizacijo z ustreznim mehanskim čiščenjem (peskolovci, lovilci olj).
|
|
|
Z izvedbo kanalizacije je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika. Po potrebi, glede na hidravlični izračun, bo potrebno v smislu povečanja preseka obnoviti primarno kanalizacijo. Odpadne vode iz posameznih objektov morajo ustrezati določilom veljavne zakonodaje za izpust v kanalizacijo, sicer se mora pred vtokom v javni kanal pri povzročitelju izvesti ustrezno predčiščenje.
|
|
|
|
|
Potek vodov komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez na
območju A določa podrobni načrt iz prve alineje 2. člena tega odloka, na
območju B in C pa podrobni načrt iz druge alineje 2. člena tega odloka.
|
|
Območje A: |
|
Padavinske vode in vode iz utrjenih površinm se bodo odvajale po ceveh
ND315, 400 in 600 v zadrževalnik dimenzij 20m x 15m x 1,5m, volumna
450,00m3, oziroma v zadrževalnik ustrezne, računsko dokazane velikosti,
da se stanje izven območja A ne bo poslabšalo. Zadrževalnik je umeščen
pod povoznimi in pohodnimi površinami med objektoma A in B z vtokom v
jašek J2. |
|
Komunalne odpadne vode za objekte A, B, C, D, bodo speljane v kanala
ND250 oziroma ND200 in ND250, ki se priključujeta na predvideno
kanalizacijo ob Šmihelski cesti, v jašek RJ8 in RJ9. |
|
Kolikor kanalizacija vzdolž Šmihelske ceste ne bo zgrajena, se zgradi
čistilna naprava na lokaciji med objektom D in Šmihelsko cesto. Očiščene
vode iz čistilne naprave bodo odtekale v obstoječi kanal ob Šmihelski
cesti, dimenzij 800mm oziroma v jašek v območju A. |
|
Prav tako pa se odvede v isti jašek padavinske vode iz zadrževalnika.
|
|
Vse vode, ki se stekajo v zahodni potok, se glede na predvideno stanje v
obeh primerih ustrezno zadržujejo znotraj območja A tako, da maksimalni
odtok iz tega območja ne bo večji od dosedanjega. |
|
Območje B: |
|
Strešne vode iz obstoječega objekta št. 63 so speljane v obstoječo
ponikovalnico, ki se nahaja v pogozdenem delu parcele. |
|
Strešne vode iz prizidka k prej navedenemu objektu se bodo speljale v
vodnjak iz katerega se bodo uporabile za zalivanje vrta in zelenice.
Višek vode bo speljan v predviden javni meteorni kanal za to območje.
Komunalne odpadne vode za naveden objekt se zbirajo v greznici na
izpraznjevanje. Prizidek ne bo imel novih iztokov odpadnih komunalnih
vod. |
|
Po izgradnji javnega voda odpadnih komunalnih vod na tem območju se bo
izvedla prevezava fekalne kanalizacije na javni fekalni kanal.
|
|
Prav tako ima obstoječ objekt že vodovodni priključek. Ko bo zgrajena
vsa komunalna infrastruktura ob cesti št. 8, se bo objekt priključil na
novozgrajeno vodovodno omrežje preko novega zunanjega vodomernega jaška.
|
|
Za objekt 63a pa se bo zgradila kanalizacija za odpadne komunalne vode
in meteorna kanalizacija v sklopu infrastrukture za objekte št.: 56-61.
Pred priključkom meteorne kanalizacije na javno kanalizacijsko omrežje,
bo potrebno meteorno vodo zadrževati v zadrževalniku meteornih voda
minimalne velikosti 3,00 m3. |
|
Območje C: |
|
Strešne meteorne vode in meteorne vode iz utrjenih povoznih površin bo
potrebno speljati v zadrževalnike meteornih voda (na osnovi geološkega
poročila podjetja Geosvet, Samo Marinc s.p.) z varnostnim iztokom v
javni meteorni kanal, ki se bo zgradil v sklopu rekonstrukcije
regionalne ceste Mozirje-Golte in bo odvajal meteorne vode v obstoječi
Šajspah. |
|
Dimenzioniranje kanalizacije za padavinsko vodo je izvršeno po Pradtl-Colebrooku
ob upoštevanju intenzitete naliva q = 217,00 l/s/ha in času t =
15-minutnem nalivu ter upoštevanju pripadajoče prispevne površine v
približni izmeri 250 m2. |
|
Za vsak objekt bo potrebno izvesti zadrževalnik meteornih voda minimalne
velikosti 3,00 m3. |
|
Odvod komunalnih odpadnih voda za objekte vrtnarije in obravnavanih
objektov M1 in M2 se bo po izvedbi rekonstrukcije regionalne ceste
izvedlo na javno fekalno kanalizacijo, ki je predvidena ob uvozu za
vrtnarijo in pokopališče. V primeru izgradnje stanovanjskih objektov M1
in M2 pred rekonstrukcijo ceste, bosta morala investitorja zgraditi malo
čistilno napravo. |
|
|
|
|
14. a člen |
|
| |
Podatki o
obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo
je potrebno na terenu natančno določiti lego posameznih vodov.
Odvodnjavanje
padavinskih in komunalnih odpadnih voda
Komunalne
odpadne vode
Se odvodnjavajo
v obstoječo kanalizacijo, če tehnične zahteve to dopuščajo.
Padavinske
odpadne vode
Meteorne vode
se odvodnjavajo z odvodnikom v jarek, preko cevnega zadrževalnika iz armirano
betonskih cevi. S soglasjem upravljavca je dovoljena tudi drugačna, boljša
tehnična rešitev.
Zaradi
omogočene etapne realizacije ureditvenega načrta se odvodnjavanje rešuje
vzporedno z izvedbo posamezne faze komunalne infrastrukture.
Energetska
infrastruktura
Za potrebe
izvedbe priključitve objekta z dvema odjemnima mestoma z priključno močjo 55 kW
(3x80A), bo potrebna zamenjava obstoječega 630 kVA transformatorja z novim
1000 kVA transformatorjem v obstoječi transformatorski postaji TP 20/0,4 kV
PODROŽNIK 1 ter dograditi obstoječe NN omrežje. Iz obstoječe transformatorske
postaje TP 20/0,4 kV PODROŽNIK 1 se nato zgradi nova kabelska kanalizacija s
cevmi ustrezne kapacitete s posameznimi tipskimi kabelskimi jaški na trasi, v
katero se bo uvlekel nov izvod za predvidena objekta. Trasa kabelske predvidene
elektro kabelske kanalizacije bo potekala paralelno z obstoječimi kablovodi z
ustreznim odmikom. Nad predvideno elektro kabelsko kanalizacijo se na celotni
trasi, na globini 0,6 m, položi valjanec FeZn 25 x 4 mm. Kapaciteta kabelske
kanalizacije je razvidna iz priložene situacije in bo omogočala uvleko dodatnih
kablov za izvedbo novih izvodov iz obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4
kV PODROŽNIK 1 brez dodatnih gradbenih posegov. V transformatorski postaji se
poleg zamenjave transformatorja zamenja tudi NN polje v katerem se dogradi
varovanje novega priključnega kablovoda. Po polaganju kabla je potrebno uvodne
odprtine zapreti z ustreznim polnilom (purpen), da preprečimo dostop vlage in
insektov. Kabli se v NN polju in kabelskih jaških označijo s predpisano tablico
iz katere je razvidno, od kod kabel prihaja, oziroma kam gre. Za označevanje
novo položenih kablov poskrbi izvajalec del.
Pred nadaljnjim načrtovanjem je
potrebno pridobiti mnenje geomehanika in zaključke geomehanskega poročila
dosledno upoštevati.
|
|
|
|
15. člen
|
|
|
|
Vodovod
|
|
|
Za oskrbo z vodo (pitno, požarno in industrijsko) je predvideno sekundarno vodovodno omrežje. Oblikovano je v krožnem sistemu.
|
|
|
Merila in pogoji za oskrbo z vodo
|
|
|
Vsi novo predvideni objekti v UN Podrožnik se s pitno vodo oskrbijo iz javnega vodovodnega omrežja, s posebnimi priključnimi vodi preko vodomernih jaškov. Z izvedbo vodovodov je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika.
|
|
|
Poleg navedenega je potrebno upoštevati še naslednje:
|
|
|
– Na celotnem območju ureditvenega načrta je potrebna zamenjava vodovoda.
|
|
|
– Ohranja se samo vodovodna povezava, ki poteka od KZ Mozirje proti vasi Ljubija v tistem delu, ki ne bo tangiran z novimi povoznimi površinami.
|
|
|
– Zamenjava se izvede prvenstveno zaradi zagotovitve minimalnih odmikov od ostalih komunalnih vodov in normalne oskrbe obstoječih porabnikov.
|
|
|
|
16. člen
|
|
|
|
Elektro omrežje, javna razsvetljava
|
|
|
Dobava električne energije je predvidena s kablovodi. Pri vzpostavitvi sekundarnega omrežja naj bodo dostopni jaški locirani v bližini križišč. Elektrokabelski vodi za javno razsvetljavo bodo potekali ob elektrokabelskih vodih.
|
|
|
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo in javno razsvetljavo:
|
|
|
Elektroenergetsko napajanje novo predvidenih objektov se izvede iz obstoječe RTP. Za izvedbo elektro energetskega omrežja, transformatorske postaje in prestavitev ter mehanskih zaščit je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo. Tehnično obdelavo izvede pooblaščeni projektant elektroenergetskih vodov in naprav.
|
|
|
Vse novo nastale prometne poti in javne površine je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. Izvesti je potrebno sicer že krajevno unificiran tip cestnih svetilk na drogovih, s kablovodom izvedenim iz obstoječega sistema javne razsvetljave ali novega samostojnega prižigališča z napajanjem iz TP in svojo merilno garnituro. Za javno razsvetljavo je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno s tehničnimi normativi in določili lokalne skupnosti o tipu in načinu izvedbe.
|
|
|
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektra, d.d. Celje soglasja za priključitev na elektro omrežje.
|
|
|
|
17. člen
|
|
|
|
Telekomunikacije
|
|
|
Telekomunikacije bodo izvedene kot kablovodi v zemlji.
|
|
|
Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja:
|
|
|
Novo predvidene objekte se oskrbi s telekomunikacijskim priključkom iz predvidene štiricevne telekom. kabelske kanalizacije. Priključne kable do posameznih kabelskih omaric je potrebno položiti v kabelsko kanalizacijo. Vse obstoječe priključke, ki bodo z gradnjo novih objektov tangirani, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, za kar je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Za natančno izdelavo rešitve telekomunikacijskih priključkov je potrebno izdelati projekt, ki bo vseboval podrobno rešitev telekom. kabelske kanalizacije in priključitve novih objektov na javno telekomunikacijsko omrežje ter ustrezne kapacitete telekom. kablovodov.
|
|
|
|
Izgradnja krožišča na jugu
območja ureditvenega načrta zahteva prestavitev TK zemeljskega kabla v rob
cestnega telesa. |
|
|
|
Priključitev na telekomunikacije je dovoljena in ni obvezna. |
|
|
|
18. člen
|
|
|
|
KRS
|
|
|
Premestitev ali zaščito obstoječe KRS vrši Elektro Turnšek. Za novo izgradnjo se izdela projekt za izvedbo.
|
|
|
|
Predvidena izgradnja
krožišča na jugu območja ureditvenega načrta zahteva prestavitev KRS zemeljskega
kabla v rob cestnega telesa. |
|
|
|
Priključitev na KTV je dovoljenja in ni obvezna. |
|
|
|
19. člen
|
|
| |
Ogrevanje |
|
|
|
Predvidena je izgradnja
omrežja daljinskega ogrevanja ali plinifikacija. Do izgradnje le tega bo
predvidoma ogrevanje objektov z zemeljskim plinom ali lahkim kurilnim oljem. Oba
energetska vira bosta skladiščena v podzemnih individualnih hišnih plinskih ali
oljnih rezervoarjih. Po izgradnji omrežja daljinskega ogrevanja ali
plinifikacije je obvezna priključitev na zgrajeno omrežje. |
|
|
|
Do izgradnje daljinskega ogrevanja ali plinifikacije se objekte lahko ogreva z
zemeljskim plinom ali lahkim kurilnim oljem. Dovoljeno je ogrevanje na toplotno
črpalko ali drug alternativni vir ogrevanja. Dovoljeno je postaviti sončne
celice. |
|
|
|
XII. POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
|
|
|
20. člen
|
|
|
|
Zrak
|
|
|
Realizacija UN Podrožnik ne bo poslabšala bivalnih in delovnih razmer. Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta za ogrevanje kot energetski vir predvidena topla voda (vročevod) oziroma zemeljski plin (plinovod).
|
|
| |
Ureditveno območje nima posebnega statusa na podlagi predpisov s področja
ohranjanja narave (naravne vrednote, zavarovana območja, Natura 2000). |
|
|
|
21. člen
|
|
|
|
Hrup
|
|
|
Ob upoštevanju 4. člena uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je območje UN Podrožnik uvrščeno v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. To je območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovalnimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti. Mejne vrednosti ravni hrupa so opredeljene v 5. in 6. členu zgoraj navedene uredbe.
|
|
|
|
Severni del območja
centralnih dejavnosti, kjer je predvidena zasaditev zelenega tampona, se
navezuje na predvideno gradnjo bivalnih enot, za katero velja II. stopnja
varstva pred hrupom z dovoljeno dnevno mejo 55 dBA in nočno 45 dBA. |
|
|
|
22. člen
|
|
|
|
Vode
|
|
|
Realizacija UN Podrožnik ne predstavlja neposredne nevarnosti za vodotok in večjih vplivov ni pričakovati saj bodo komunalne odpadne vode odvajane v javni kanalizacijski sistem, morebitne tehnološke odpadne vode iz območja morajo dosegati ustrezno kakovost, onesnažene padavinske vode z zunanjih utrjenih površin pa bodo odvajane oziroma ponikane preko oljnih lovilcev.
|
|
|
|
Odvod padavinskih voda iz
utrjenih površin in strešin mora biti v največji možni meri zmanjšan, kar pomeni
zagotovitev ustreznih zatravljenih površin in možnost izgradnje suhih
zadrževalnikov v zunanjih ureditvah posameznih sklopov realizacije ureditvenega
načrta. |
|
| |
Zaledne vode se rešujejo v
sklopu komunalne infrastrukture z vodnogospodarskimi ureditvami. Zaradi
omogočene etapne realizacije ureditvenega načrta se vodnogospodarska ureditev
rešuje vzporedno z izvedbo posamezne faze komunalne infrastrukture. Pred
operativno izvedbo vodnogospodarskih ureditev se na podlagi idejnih projektov
izdela PGD in PZI. |
|
| |
Pri izgradnji in izvedbi
vseh objektov in gradbeno inženirskih objektov je potrebno upoštevati pogoje
upravljalca ter vse veljavne predpise. |
|
| |
Za območje centralnih
dejavnosti se zaledne vode odvajajo preko predvidenih odvodnikov in
razbremenilnika po idejnem proj. št. 2518/03, Vodnogospodarski biro d.d.
Maribor. |
|
|
|
23. člen
|
|
|
|
Odpadki
|
|
|
Nastali odpadki v času obratovanja objektov na območju UN Podrožnik pri ustreznem ravnanju ne bodo imeli večjega negativnega vpliva na okolje.
|
|
|
|
Komunalni odpadki se bodo
zbirali v zabojnikih in za odpadke namenjenih posodah. Odvažali se bodo na
komunalno deponijo. V primeru pojava agresivnih, nevarnih in posebnih odpadkov
se bodo le ti zbirali ločeno od komunalnih odpadkov in odvažali v za to namenjen
prostor na komunalni deponiji ali v reciklažo. |
|
|
|
Lastniki
obravnavanih objektov bodo morali skleniti pogodbo o odvozu odpadkov z
izvajalcem javne službe. Odpadke pa bo potrebno odlagati v zabojnike za odpadke. |
|
|
|
|
Odpadki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov. Pri obratovanju
objektov v ureditvenem območju URN bodo nastajali komunalni odpadki, ki
se bodo zbirali v za to namenjenih posodah in jih bo odvažalo javno
podjetje na mestno deponijo. |
|
Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh javnih dovoznih
cestah. Investitorji objektov morajo na gradbeni parceli predvideti
odjemno mesto tako, da bo mogoč dostop s komunalnimi vozili. |
|
Na območju URN ni predviden otok ZLF. |
|
|
|
|
24. člen
|
|
|
|
Tla
|
|
|
Na območju UN Podrožnik zaradi predvidenih posegov ni pričakovati vplivov na strukturo temeljnih tal na obravnavani lokaciji.
|
|
|
|
25. člen
|
|
|
|
Krajinske in vidne značilnosti prostora, naravna in kulturna dediščina
|
|
|
Z ozirom na obstoječe stanje namembnost ter dejansko rabo, bo imel UN Podrožnik pozitiven vpliv na krajinsko in vidno značilnost prostora. Zaradi ureditve območja bodo kulturni spomeniki privlačnejši in dostopnejši širši javnosti.
|
|
|
Pri urejanju prostora se morajo upoštevati nekatera načela in principi ohranjanja narave:
|
|
|
– Fizične in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki varujejo naravne vrednote. Država, lokalna skupnost in druge osebe javnega prava so pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti dolžne upoštevati načela, cilje in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pri tem medsebojno sodelovati (7. člen zakona o ohranjanju narave).
|
|
|
– Posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni urad ali lokalni organ izbirati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave (96. člen zakona o ohranjanju narave).
|
|
|
Na osnovi 35. člena zakona o ohranjanju narave se v prostoru ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo krajinska pestrost, ki je definirana kot prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih prvin, in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pestrost krajinske zgradbe je osnova za biotsko raznovrstnost. Varovanje krajinskih značilnosti, naravnih danosti in antropogeno preoblikovanje krajine, je v tesni povezavi z ohranitvijo ekološkega ravnovesja v prostoru. Zato se posegi v prostor načrtujejo tako, da se prednostno ohranjajo prepoznavne značilnosti krajine in biotska pestrost.
|
|
|
Načrtovana krajinska ureditev je z vidika varstva narave ravno tako ustrezna in dobrodošla, saj pomeni pridobitev novih zelenih površin. Pomembna je tako z ekološkega kot tudi z morfološkega (oblikovnega) in sociološkega vidika (rekreacija).
|
|
|
Poleg omenjenih splošnih usmeritev je potrebno pri krajinski ureditvi upoštevati:
|
|
|
– pri načrtovanju zasaditev javnih površin zagotoviti zasaditev z avtohtonimi vrstami.
|
|
|
– načrtovanje infrastrukturnih vodov uskladiti z načrtovanjem zasaditve, tako, da se zagotoviti zadosten odmik vodov od vegetacije. Pri podzemnih vodih zagotoviti odmik od koreninskega sistema dreves v širini krošnje drevesa.
|
|
|
– pri načrtovanju tlakovanja javnih površin v neposredni bližini dreves zagotoviti zadostno prepustnost podlage (drevesna rešetke, odprte površine pod drevjem itd.), tako, da je omogočen dotok padavinskih vode do koreninskega sistema rastlin.
|
|
|
– pri izvajanju gradbenih del večja drevesa zaščititi pred poškodbami.
|
|
|
|
V postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja je za predvidene objekte oziroma posege v prostor potrebno
izdelati poročilo o vplivih na okolje, ki ga izdela pooblaščena strokovna
organizacija v kolikor spadajo med objekte in vrste posegov za katere je
potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje ali oceno vplivov na okolje
za poslovne objekte in stanovanjske objekte katerih gradnja je dovoljena na
osnovi toleranc in se predvideva poslabšanje pogojev bivanja. |
|
| |
Negativni vplivi na
okolje, ki bi presegali zakonsko dovoljene ravni, ne smejo posegati na območje
izven mej gradbenih parcel. |
|
|
|
XIII. TOLERANCE
|
|
|
26. člen
|
|
|
|
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov UN Podrožnik so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k UN Podrožnik. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi spremembe kakorkoli zajele.
|
|
|
|
|
Objekte z zaporednimi številkami 40, 49 in 52 je mogoče prestaviti v
skladu s tolerancami iz prvega odstavka 26. člena odloka o UN. Gradnja
objektov z zaporednima številkama 42 in 44 pa ni mogoča zaradi
hidroloških, topografskih in katastrskih razmer. |
|
Objekt št. 49b nadomešča objekta z zaporednimi št. 44 in 49; do
izgradnje nove ceste (oznaka V) se lahko novi objekt priključuje preko
obstoječe dovozne ceste (na Rožnik), oziroma priključka na parcelo št.
119. |
|
Pri projektiranju večstanovanjskih objektov ter zunanjih ureditev so
dopustna smiselna in strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev s katerimi se bistveno ne spreminjajo
zasnovane rešitve in se ne posega izven meje območja A iz načrta iz prve
alineje 2. člena tega odloka. |
|
Pri projektiranju opornih zidov, mostu, energetskih in komunalnih vodov
in naprav in omrežja zvez so dopustna smiselna in strokovno utemeljena
odstopanja od tehničnih rešitev s katerimi se bistveno ne spreminjajo
zasnovane rešitve in se ne posega izven meje območja A iz načrta iz z
načrtom iz prve alineje 2. člena tega odloka. |
|
Pri poteku energetskih in komunalnih vodov in omrežja zvez izven območij
A, B in C iz načrtov iz prve in druge alineje 2. člena tega odloka so
dopustna smiselna in strokovno utemeljena odstopanja s katerimi se
bistveno ne spreminjajo zasnovane rešitve, oziroma njihov potek in ob
soglasju lastnikov zemljišč po katerih potekajo. |
|
|
|
|
Predmetni URN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v
projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in
usmeritve tega URN. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitve v lokacijskem
načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko utemeljena in se z njimi
strinjajo posamezni upravljavci. Dovoljenje so prestavitve, odstranitve
obstoječih vodov in gradnja nadomestnih vodo. |
|
|
|
XIV. FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA IN GRADBENE PARCELE
|
|
|
27. člen
|
|
|
|
Funkcionalna zemljišča obstoječih objektov se opredelijo na osnovi opredelitve nove parcelacije površin:
|
|
|
– obstoječih robnih in novih cestnih teles s hodniki za pešce in kolesarje ter parkirišč.
|
|
|
– vse druge površine so funkcionalna zemljišča skupine ali posameznih objektov.
|
|
|
|
Parcelacija površin se opravi na osnovi idejnega projekta Constructa Inženiring
d.o.o. Celje, št. proj. 2518/03, izdelano junij 2003. Pri parcelaciji so možna
odstopanja, če se s tem zagotovi boljša funkcionalnost in ekonomičnost izvedbe. |
|
|
|
Dovoljena je parcelacija obstoječih parcel: združevanje ali razdruževanje
le-teh. |
|
|
|
XV. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
|
|
|
28. člen
|
|
|
|
Potres
|
|
|
Potrebno je dimenzionirati konstrukcije objektov za intenziteto potresa 8. stopnje intenzivnosti potresov po lestvici MSC.
|
|
|
Zaklanjanje
|
|
|
V skladu z 68. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.
|
|
|
|
29. člen
|
|
|
|
Način ravnanja s plodno zemljo
|
|
|
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali sanacije degradiranega prostora.
|
|
|
|
30. člen
|
|
|
|
Arhitektonske ovire
|
|
|
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
|
|
|
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop do funkcionalno ovirane ljudi naklona 1:16.
|
|
|
Potrebno je izvesti vhode na peš pločnike ob objektu z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.
|
|
|
|
31. člen
|
|
|
|
Požarna varnost
|
|
| |
|
Pri načrtovanju ukrepov in rešitev varstva pred požarom in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti pri graditvi objektov
upoštevana določila Zakona o varstvu pred požarom in Pravilnika o
požarni varnosti v stavbah. Upoštevati je potrebno tudi določila Uredbe
o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. |
|
V skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah mora biti v
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelana
zasnova požarne varnosti z izpolnjenim izkazom požarne varnosti, iz
katere je razvidno, kateri so načrtovani ukrepi požarne varnosti. Iz
projektne dokumentacije mora biti razvidno, ali so ukrepi požarne
varnosti načrtovani na podlagi Pravilnika o požarni varnosti.
|
|
Z ureditvami in grajenimi strukturami morajo biti upoštevani prostorski,
gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi so zagotovljeni: |
|
- pogoji za varen umik ljudi in premoženja; |
|
- potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru;
|
|
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090,
površine za gasilce na zemljišču); |
|
- viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov). |
|
Upoštevati pa se morajo tudi požarna tveganja, ki so povezana:
|
|
- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih
snovi in tehnoloških postopkov; |
|
-
z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
|
|
|
Do vseh objektov je potrebno omogočiti dovoz urgentnih vozil po cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti.
|
|
|
|
1. Varstvo pred
požarom
Za zaščito pred
požarom morajo biti zagotovljeni:
– pogoji za
varen umik ljudi in premoženja,
– odmiki med
objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
– prometne in
delovne površine za intervencijska vozila,
– vir za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Za objekte, ki
so določeni v Pravilniku o študiji požarne varnosti, se mora v sklopu projektne
dokumentacije PGD izdelati študija požarne varnosti. Za objekte, za katere
študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne
varnosti izhajati iz dokumenta zasnova požarne varnosti.
Skladno z
Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) objekt ne
spada med objekte za katere je potrebna gradnja zaklonišča. Predvidi se ojačitev
prve plošče.
2. Intervencijske poti in površine
Na območju je
treba zagotoviti dovozne poti in površine za delovanje intervencijskih vozil v
skladu z veljavnimi predpisi. Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da
gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna
obračališča).
Dovozne poti
ter delovne površine za gasilska vozila morajo biti načrtovane za 10 ton osne
obremenitve. Načrtovane in označene morajo biti skladno z zahtevami veljavnih
predpisov. Dovozna pot v območje je zagotovljena z lokalne ceste.
3. Hidrantno
omrežje
Za gašenje
požara mora biti v območju načrtovano zunanje hidrantno omrežje v obročasti
zanki z nadzemnimi talnimi hidranti tako, da je možno objekt gasiti iz najmanj
dveh strani hkrati. Hidranti morajo biti ustrezno označeni in zavarovani.
Zasnova notranje hidrantne mreže v kolikor je potrebna mora biti izvedena
skladno z Študijo ali zasnovo požarne varnosti.
4. Varstvo pred
potresom
Predvideni
objekt mora biti načrtovan potresno varno in mora biti projektiran v skladu z
veljavnimi predpisi s področja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
Objekt mora
biti načrtovan varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje se
nahaja v 7. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
5. Možnost
izlitja nevarnih snovi
Parkirne
površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo
morebitno izlitje nevarnih snovi v podtalnico.
6. Požarna voda
in hidrantna mreža
V primeru
požara se bo za gašenje požara uporabljala voda iz javnega vodovodnega omrežja,
na katero se bo navezalo interno hidrantno omrežje.
Če se v fazi
projektiranja izkaže, da javno vodovodno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja,
si mora investitor na lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno
varnost v skladu z veljavnimi požarnimi predpisi.
Odmiki
Z izbranimi
materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara iz objekta na
sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni
dokumentaciji, ki se izdela v sklopu izdelave projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja.
V času gradnje
je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek
požara in preprečitev njegove širitve na sosednje zemljišče.
|
|
|
|
XVI. ETAPE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
|
|
|
32. člen
|
|
|
|
UN Podrožnik se lahko izvaja v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varnost. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve vključno z ozelenitvijo. Etapno izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
|
|
|
V prvi fazi je potrebna izgradnja komunalne infrastrukture, predvsem kanalizacije in izgradnja predvidenih novih cest. Komunalna ureditev posameznih zaključenih območij je možna tudi fazno oziroma vzporedno z izgradnjo in ureditvijo novih stanovanjskih območij.
|
|
|
Pred izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture so možne dograditve, nadgraditve, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in novogradnje objektov, če to ni v nasprotju s predvidenimi poteki komunalnih vodov.
|
|
|
|
Zasnova
umestitve objektov v območju A z ločenim priključevanjem na javno cestno omrežje
omogoča gradnjo v etapah; ločeno gradnjo objektov A in B ter C in D z
razširitvami in s pripadajočo prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo
ter omrežjem zvez. |
|
|
|
XVII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
|
|
|
33. člen
|
|
|
|
Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
|
|
|
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
|
|
|
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
|
|
|
– odvečno plodno zemljo se deponira na lokacijo, ki jo določi občinski komunalni nadzorni;
|
|
|
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami;
|
|
|
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
|
|
|
|
Izvedba
vseh posegov v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, je možna le na podlagi vodnega soglasja, ki ga v postopku
pridobitve gradbenega dovoljenja za takšen poseg v prostor izda Ministrstvo za
okolje in prostor, Agencija RS za okolje. |
|
|
|
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
34. člen
|
|
|
|
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Mozirje.
|
|
|
|
Proj. št. 02/04 Consturucta Inženiring d.o.o
je sestavni del sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Podrožnik in je prav
tako na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini
Mozirje. |
|
|
|
Načrta iz
2. člena tega odloka sta skupaj z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o
UN, na vpogled na Občini Mozirje in na Upravni enoti Mozirje. |
|
|
|
35. člen
|
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo urbanistične inšpekcijske službe.
|
|
|
|
36. člen
|
|
|
|
Z dnem veljavnosti odloka o ureditvenem načrtu za območje Podrožnika prenehajo na tem območju veljati:
|
|
|
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/96 in 1/01);
|
|
|
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93 in 109/01 ter Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/01);
|
|
|
|
– Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Uradni list RS, št.
24/03); |
|
| |
– Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Podrožnik – dopolnitev projekta
navezovalnih cest (Uradni list RS, št. 75/03). |
|
|
|
37. člen
|
|
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
Št. 28/06-02
Mozirje, dne 26. junija 2002.
Župan
Občine Mozirje
Jože Kramer l. r.
|
|