Na podlagi 19.
člena
Statuta Občine Turnišče (Uradni list RS, 52/99, 9/01, 108/01, 65/02
in 78/03) je Občinski svet občine Turnišče na 9. seji dne 8. 12. 2003
sprejel čistopis |
|
P O S L O V N I
K A
Občinskega sveta občine Turnišče |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov sveta (v nadaljevanju:
člani). |
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov.
Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi
v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki
delovnih teles. |
|
3. člen |
|
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
Delo sveta in
njegovih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktov občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
Svet dela na rednih
in izrednih sejah.
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
6. člen |
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
7. člen |
|
Svet in njegova
delovna telesa pri svojem delu uporabljajo pečat Občine Turnišče, ki je
okrogle oblike z grbom Občine Turnišče v sredini in besedilom “Občina
Turnišče” na obodu pečata. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
|
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo župan skliče nosilce kandidatnih list, s
katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
9. člen |
|
Prvo sejo sveta
vodi župan.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko
mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak
član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa
o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso
imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne
komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane
občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
|
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list.
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z določitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
11. člen |
|
Ko se svet
konstituira, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
|
1. Splošne določbe |
|
12. člen |
|
Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom in tem
poslovnikom. |
|
13. člen |
|
Svetniki imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega
sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega
sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo
pravico sodelovati pri njihovem delu, ne morejo pa glasovati.
Član občinskega sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter
obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
kateri ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih
ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so
kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
Član občinskega sveta ima pravico do povračila v zvezi z opravljanjem
funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktov občinskega sveta do
dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
|
Član občinskega
sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali
glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko
in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
|
Svetniške skupine,
ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste
ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo
posameznega svetnika. |
|
2. Vprašanja in pobude svetnikov |
|
16. člen |
|
Vprašanje oziroma
pobuda svetnika mora biti kratka in postavljena tako, da je vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru mora svetnik, na opozorilo
predsedujočega, vprašanje oziroma pobudo dopolniti. |
|
17. člen |
|
Član občinskega
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnilo tudi v pisni obliki.
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku občine postaviti
vprašanja ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
18. člen |
|
Član občinskega
sveta zastavlja vprašanje in daje pobudo v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to
opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo
ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora župan takoj posredovati tistemu, na
katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in tajnik občine. Če sta župan in tajnik občine zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled
dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma
njun namestnik odgovori na naslednji seji.
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje
pa na prvi naslednji redni seji. |
|
19. člen |
|
Če svetnik z
odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem
ni zadovoljen, lahko predlaga, da se o zadevi opravi razprava v
občinskem svetu, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles. |
|
20. člen |
|
Svetnik se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Član občinskega sveta, ki ne more priti na sejo sveta ali delovnega
telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za odsotnost
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa, najpozneje do
začetka seje.
Član sveta, ki pristojnih zaradi višje sile ali drugih razlogov, ne more
obvestiti o odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
mogoče.
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta,
ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v
katerem je bila ta seja.
Če se član delovnega telesa iz neupravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
21. člen |
|
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi
ustave in zakona statut občine. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
22. člen |
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
23. člen |
|
Vabilo za sklic
redne seje občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se članom
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev gradiva na dnevni
red.
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku
nadzornega odbora občine in tajniku občine. |
|
24. člen |
|
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega
telesa sveta ali na zahtevo ene četrtine članov sveta ali na lastno
pobudo.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga
oziroma zadeve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče
tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno
članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni
red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži članom
sveta tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda
tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če
občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
25. člen |
|
Na seje sveta se
vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi
župan oziroma tajnik občine.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je
glede na dnevni red seje potrebna. |
|
26. člen |
|
Predlog dnevnega
reda seje občinskega sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje.
V predlogu dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za
katere obravnavo so izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa poslovnik. |
|
27. člen |
|
Seje občinskega
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči).
Kadar nastopijo razlogi, da se že sklicane seje ne moreta udeležiti niti
župan, niti predsedujoči, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
28. člen |
|
Seje občinskega
sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z
osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom občinskega sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti
vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja
delo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkom, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna ali uradna tajnost.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
29. člen |
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
30. člen |
|
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb in dopolnitev zapisnika odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile dane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali za hitri postopek sprejemanja odlokov.
Zadeve, za katere župan tako predlaga, se brez razprave in glasovanja
umaknejo z dnevnega reda.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
32. člen |
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
|
33. člen |
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut.
Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno
obrazložitev.
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan
oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut.
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kot so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
34. člen |
|
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
35. člen |
|
Član občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali kršitvi dnevnega reda,
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave.
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, popravil navedbo, ki
po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora svetnik omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
36. člen |
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi pri posamezni točki dnevnega
reda, sklene razpravo. Če je na podlagi razprave treba pripraviti
predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega
reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitvi dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko to
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
|
Seje občinskega
sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališča,
dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih
podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko
pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
|
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje
ali če svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
39. člen |
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na dnevni red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
40. člen |
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
41. člen |
|
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red seje.
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega
sveta, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta.
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki se mu izreče ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
42. člen |
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
43. člen |
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
44. člen |
|
Svet veljavno
odloča (je sklepčen), če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
sejni sobi.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
|
45. člen |
|
Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je
večina navzočih članov izrekla »ZA« njen sprejem. |
|
46. člen |
|
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem.
Občinski svet sprejema odločitev s tajnim glasovanjem, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
47. člen |
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
48. člen |
|
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu
predlagane odločitve. |
|
49. člen |
|
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali
»NE GLASUJEM«. |
|
50. člen |
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami.
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Posamezna administrativno-tehnična opravila opravlja tajnik občine ali
delavec občinske uprave, ki ga določi tajnik.
Za glasovanje se natisne toliko glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev “ZA” in “PROTI”. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da
obkroži besedo “ZA” ali “PROTI”.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimek
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkom.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkov in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati.
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
51. člen |
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov “ZA” in število glasov “PROTI”, oziroma pri glasovanju
o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat
je imenovan. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
52. člen |
|
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku in ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog
predsedujočega. |
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
53. člen |
|
O vsaki seji
občinskega svet se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, o predlogih, izidih glasovanja o posameznih predlogih
in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba priložiti original
ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine
lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega
delavca občinske uprave.
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.
Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik.
Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega
obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na krajevno običajen način
objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivu za redno
sejo občinskega sveta in se ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim
pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
54. člen |
|
Potek seje
občinskega sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto
po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski
svet, katerega seja je bila snemana.
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave.
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. Zahteva v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis,
razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in
naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
|
55. člen |
|
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom.
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v arhivu občinske uprave.
O arhiviranju in tokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša
navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentacijsko gradivo. |
|
56. člen |
|
Član občinskega
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu
ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi
pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma
sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloča o vpogledu župan
v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
57. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi.
Tajnik občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi
in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi
tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge
delavce občinske uprave. |
|
7. Delovna telesa |
|
58. člen |
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
|
59. člen |
|
Občinski svet
ustanovi stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve in
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge.
Komisija in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
60. člen |
|
Stalna delovna
telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine so naslednji
odbori in komisije:
1. Odbor za gospodarstvo,
2. Odbor za infrastrukturo,
3. Odbor za negospodarstvo,
4. Statutarno-pravna komisija,
5. Komisija za vloge in pritožbe. |
|
61. člen |
|
Odbor za
gospodarstvo ima sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju gospodarstva, varstva okolja, gospodarskih javnih
služb in gospodarjenja z občinskim premoženjem, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališča s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališča in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetke obravnave predloga splošnega
akta.
Odbor za gospodarstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
62. člen |
|
Odbor za
infrastrukturo ima sedem članov.
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti
občine na področju planiranja, urejanja prostora in komunalne
infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o
njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom
odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališča in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetke obravnave predloga splošnega
akta.
Odbor za infrastrukturo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
63. člen |
|
Odbor za
negospodarstvo ima sedem članov. |
|
64. člen |
|
Odbor obravnava vse
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu
svetu poda stališča s predlogom odločitve.
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališča in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetke obravnave predloga splošnega
akta.
Odbor za negospodarstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
65. člen |
|
Statutarno pravna
komisija ima tri člane.
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta
in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih
občinski svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoja
mnenja oziroma stališča glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z
ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z
drugimi veljavnimi akti občine.
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in
dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine.
Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči občinskega sveta, statutarno pravna komisija razlaga
poslovnik občinskega sveta. |
|
66. člen |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
67. člen |
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov.
Predsednika odbora izvoli odbor na prvi seji.
Prvo sejo odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi. |
|
68. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega svet. |
|
69. člen |
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
70. člen |
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu.
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje ali na zahtevo
župana.
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih.
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo veljavno sprejema odločitve, če
je na seji prisotna večina njegovih članov in je med njimi večina
tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje
odločitve, mnenja, stališča in predloge z večino prisotnih članov.
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
71. člen |
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavo problematike. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
72. člen |
|
Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun proračuna,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila in
– sklepe.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
73. člen |
|
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu občine
določeno, da jih predlaga župan.
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
74. člen |
|
Akte, ki jih
sprejema občinski svet podpisuje župan.
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske
uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
75. člen |
|
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka.
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član
občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma
članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje seje občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
76. člen |
|
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah, tudi kadar sam ni predlagatelj. |
|
77. člen |
|
Predsedujoči sveta
pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj
odloka, najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
78. člen |
|
V prvi obravnavi
razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih
ter temeljnih rešitvah predloga odloka ter o finančnih in drugih
posledicah sprejetja odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega
sveta.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj dopolni predlog odloka na
podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
79. člen |
|
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloča občinski svet.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavni bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
80. člen |
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, ko sam ni predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj
odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
81. člen |
|
Amandma, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta
glasuje večina članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
82. člen |
|
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
|
83. člen |
|
Občinski svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine.
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova in katerih
ne bo obravnaval.
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova
pridobil mandat. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog
ne obravnava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odloka |
|
84. člen |
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti
seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka.
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O predlogu, naj se odlok sprejme po hitrem postopku odloči svet ob
določanju dnevnega reda.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
85. člen |
|
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov.
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka.
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.
Po končani obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj
po vložitvi predloga. |
|
86. člen |
|
Statut, odloki in
drugi predpisi morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi
statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
88. člen |
|
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru.
Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine z
vsemi sestavinami, ki jih določa zakon ter sklic seje, na kateri bo
občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine.
Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine.
Predstavitev občinskega proračuna obsega:
– temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna,
– opis načrtovanih politik občine,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika v prihodnjih dveh letih,
– predstavitev načrta razvojnih programov,
– predstavitev načrta nabav in načrta delovnih mest.
Predstavitev ni časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele
proračuna predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
|
89. člen |
|
Na seji občinski
svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna in sprejme sklep, da
se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega
lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski
upravi posredujejo svoje pripombe. Predlog proračuna mora biti v javni
razpravi najmanj 15 dni.
V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna
vsaj na sedežu občine oziroma drugih prostorih, ki jih določi občinski
svet. |
|
90. člen |
|
Če občinski svet ne
sprejme sklepa, da se predlog proračuna da v javno razpravo, mora župan
v roku sedmih dni predložiti občinskemu svetu nov predlog proračuna in
sklicati sejo občinskega sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna
razprava brez predstavitve župana. Župan uvodoma na seji samo pojasni, v
čem so bistvene spremembe novega predloga na prvotno predlagani predlog.
Če tudi po tej obravnavi občinski svet ne sprejme sklepa, da se da
predlog proračuna v javno razpravo, župan posreduje skupaj s stališči,
ki jih je sprejel občinski svet, predlog proračuna v javno razpravo.
Sklep o tem, da je proračun v javni razpravi, se objavi na krajevno
običajen način. |
|
91. člen |
|
V času javne
razprave predlog proračuna obravnavajo delovna telesa občinskega sveta,
sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.
Pripombe in predloge se posredujejo županu.
Pripombe in predloge pa lahko posredujejo županu tudi posamezniki. |
|
92. člen |
|
V petnajstih dneh
po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog proračuna občine
za drugo obravnavo ter ga posreduje vsem članom občinskega sveta skupaj
s sklicem seje, na kateri bo občinski svet obravnaval predlog proračuna.
Na vabilu za sklic seje mora biti pojasnjeno, do katerega roka je možno
vlagati amandmaje na predlog proračuna.
Člani občinskega sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo občinskega sveta. |
|
93. člen |
|
V uvodni
obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni, katere
pripombe iz javne razprave je sprejel, pojasni, katere je vključil v
predlog proračuna za drugo obravnavo in katere ni upošteval, ter
utemeljitve, zakaj jih ni upošteval.
Z utemeljitvami, zakaj določenih pripomb iz javne razprave ni sprejel,
mora župan pisno seznaniti tudi vlagatelje, če niso člani občinskega
sveta.
Nadalje župan pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno
upoštevati.
Župan lahko na seji vloži svoje amandmaje.
Po obrazložitvi župana lahko predlagatelji umaknejo svoj predlog in se
morajo o tem izjasniti. Če predlagatelj amandmaja ne umakne, se izvede
razprava po amandmajih.
Glasovanje se izvede po vsakem amandmaju posebej.
Vsak amandma mora upoštevati načelo proračunskega ravnovesja.
Predlagatelj amandmaja mora navesti natančno, iz katere postavke
proračuna se zagotovijo sredstva in zakaj se namenijo. Če predlagatelj
ne pojasni kako se bo zagotovilo proračunsko ravnovesje, župan amandma
umakne iz razprave in odločanja.
Najprej se glasuje o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o
amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji. |
|
94. člen |
|
Po glasovanju o
amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in bodo
vključeni v proračun občine.
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen ter glede prihodkov in odhodkov in drugih
obveznosti.
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot celoti.
Če župan ugotovi, da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih
občina mora zagotoviti v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih
občina mora zagotoviti po sklenjenih pogodbah ali sodnih in drugih
odločbah ali da bi sprejeti amandmaji imeli škodljive posledice za
izvajanje določenih dejavnosti, lahko prekine sejo in zahteva, da
strokovna služba prouči nastalo situacijo in določi rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev.
Ko je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži.
Če predloga obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi
rok, ko se bo nadaljevala seja.
Občinski svet najprej glasuje o predlogu uskladitve in če je predlog
sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti.
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
|
95. člen |
|
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna.
Nov predlog proračuna obravnava občinski svet in o njem določa po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
96. člen |
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni
sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša na
predlog župana s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju
obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek. |
|
97. člen |
|
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek. |
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
98. člen |
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov.
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe o
številki člena ter razloge za obvezno razlago.
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana ali občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
jo predloži občinskemu svetu v postopek.
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem
poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
99. člen |
|
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt.
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik
določa za sprejem odloka. |
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
100. člen |
|
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje svet, se opravi po določilih tega poslovnika.
Svet pred glasovanjem odloči, ali se bo izvedlo javno ali tajno
glasovanje.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
101. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici zaokroži beseda “ZA”
ali “PROTI”.
Kandidat je imenovan, če je zanj glasovala večina svetnikov, ki so
glasovali, če s statutom ni določena drugačna večina. |
|
102. člen |
|
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju dobi več
kandidatov enako najvišje število glasov oziroma enako drugo najvišje
število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati
z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
103. člen |
|
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
|
104. člen |
|
Člane delovnih
teles občinskega sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane
delovnega telesa. Listo kandidatov določi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
imenujejo člani posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se
lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje podžupana |
|
105. člen |
|
Na predlog župana
imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta.
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega
glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov
sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
106. člen |
|
Svet razrešuje
funkcionarje, ki jih voli oziroma imenuje po enakem postopku, kot je
določen za imenovanja.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s
statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za
določene funkcije, je pristojna tudi za predlaganje njihovih razrešitev.
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je
pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo izvolitev in imenovanje. |
|
4. Odstop svetnikov in funkcionarjev občine |
|
107. člen |
|
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat.
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti podana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja.
Članom občinskega sveta, funkcionarjem in drugim voljenim in imenovanim
preneha mandat z dnem, ko je svet sprejel ugotovitveni sklep o odstopu.
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
108. člen |
|
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov.
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
109. člen |
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti
tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
Če župan sklepa ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga
bo možno izvršiti.
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
110. člen |
|
Delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o
delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in
občinske uprave.
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost.
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročilo o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
|
111. člen |
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
112. člen |
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogom splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
113. člen |
|
Za sprejem in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe poslovnika, ki veljajo za
sprejem odlokov.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
114. člen |
|
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči glede razlage ne more odločiti, prekine
sejo in naloži statutarno – pravni komisiji, da pripravi razlago
posamezne določbe poslovnika.
Izven seje daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija, ki po
potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje.
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo
je dala statutarno-pravna komisija, odloči občinski svet. |
|
XII. KONČNA DOLOČBA |
|
115. člen |
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 94/09-2003 |
Turnišče, dne 8.
decembra 2003. |
Župan
Občine Turnišče
Jožef Kocet l. r. |
|