Na podlagi 172. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 15. člena
statuta Občine Benedikt
(Uradni list RS, št. 19/99) je Občinski svet občine Benedikt na 13. seji
dne 12. 5. 2004 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lenart za
obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986–1990
za območje Občine Benedikt, spremembe in dopolnitve v letu 2002 |
1. člen |
Prostorske sestavine
dolgoročnega plana občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS,
št. 42/87 in 24/88 in Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94,
56/97 in 71/98) in prostorske sestavine družbenega plana občine Lenart
za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter
Uradni list RS, št. 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98) se spremenijo in
dopolnijo tako, da integralno glasijo tako, kot je navedeno v 2. členu
tega odloka. |
2. člen |
1. Skupni interesi in
cilji dolgoročnega prostorskega razvoja občine |
Osnovni cilji
prostorskega razvoja na območju Občine Benedikt so: ohranjanje in
varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena namenska
raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in
poselitve, prostorske možnosti za razvojno usmerjenost posameznih
območij v občini in dobra infrastrukturna opremljenost. |
V prihodnjem obdobju
bo prostorski razvoj usmerjen v kvalitetno dograjevanje obstoječega,
poseben poudarek bo tudi na varovanju dobrin splošnega pomena in
krajinskih vrednot. Pomemben cilj je vzdrževanje enakomerne poselitve in
intenzivna izraba kmetijskih površin. |
Razvoj je v preteklih
desetletjih generiral mnoga neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in
z naravnimi viri, zato bo nadaljnje urejanje prostora mnogo bolj kot
doslej usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno
ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih
dejavnosti na okolje. |
Prostorski razvoj
občine se bo odvijal usklajeno tako, da se bodo pri načrtovanju posegov
v prostor upoštevali tako vidiki razvoja kot tudi vidiki varstva okolja
v najširšem smislu. Na ta način bo mogoče uresničevati trajnostni in
uravnotežen prostorski razvoj Izogibali se bomo razvojnim težnjam, ki bi
generirale neenakomerno izrabo naravnih ali ustvarjenih danosti oziroma
razvoj enih področij na nesprejemljiv račun drugih področij. |
2. Usmeritve za
razvoj dejavnosti v prostoru |
2.1. Usmerjanje
poselitve |
Pri razvoju poselitve
bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v
bivalnem okolju. Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali
dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na
okolje. |
Usmerjanje poselitve
bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v občinskem
središču in ohranjanju poseljenosti podeželja. Težili bomo k ohranjanju
kvalitetnih sestavin kulturne krajine, to pa je povezano z vzdrževanjem
enakomerne poselitve, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji
intenzivnosti in z zahtevo po skladnosti prostorskega razvoja z
obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem. |
Ureditveno območje
naselja Benedikt, ki je občinsko središče in ureditveno območje naselja
Trije kralji bomo razvijali v smislu dvigovanja kvalitete bivalnega in
delovnega okolja. Prostorsko se bo širilo občinsko središče, in sicer s
povezovanjem že pozidanih bližnjih območij in z zapolnjevanjem tako
dobljenih prostih površin. |
Druge poseljene dele
občine je potrebno predvsem ustrezno povezati med seboj, večanje
poselitvenih površin pa vezati tudi na agrarne in gozdarske dejavnoti.
Na ta način bomo vzdrževali kvalitetna kmetijska zemljišča in ohranjali
kulturno krajino. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali
tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v
prostoru in upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost.
Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma
ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno
izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur. |
2.2. Usmeritve za
razvoj infrastrukture |
Osnovno vodilo za
načrtovanje infrastrukture bo takšna opremljenost območij in naselij, ki
bo zadovoljevala potrebe ljudi in lokalnih skupnosti. Infrastrukturne
vode bomo združevali v koridorje z namenom, da bo vizualna degradacija
prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bomo poleg tehnoloških rešitev
upoštevali še vidike varstva okolja in v okviru tega zlasti varstva
naravne dediščine, kmetijskih zemljišč in gozdov. |
Na področju prometa
bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih
prometnih smeri ter v izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Predvsem
odročnejše kraje bomo na zadovoljiv način povezali z urbanimi centri in
zaposlitvenimi središči. |
Na področju komunalne
infrastrukture bomo zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne vode
na celotnem območju občine ter varovanje izvirov pitne vode, ki lahko
služijo kot lokalna zajetja. Območja, kjer vodooskrba ni urejena in
naselja bodo prednostna pri širjenju vodovodnega omrežja. |
Na celotnem območju
občine bomo s sistemom lokalnih kanalizacijskih vej in greznic
zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda in preprečevali polucije
vodotokov in okolja. |
2.3. Usmeritve za
varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
|
Naravne dobrine in
krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem,
že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje. Nove posege v prostor
bomo načrtovali in usmerjali tako, da ne bodo prizadeta ekološka in
krajinska razmerja v prostoru. Pri tem bo poseben poudarek na ohranjanju
biotske raznovrstnosti in preprečevanju degradacij površinskih
vodotokov. |
2.3.1. Usmeritve za
rabo kmetijskih zemljišč |
V največji meri bomo
varovali kmetijska zemljišča, saj je v obdelovanju kmetijskih zemljišč
pomemben delež oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza
kulturne krajine. Raba, izkoriščanje in urejanje kmetijskih zemljišč bo
trajnostno naravnano, to je takšno, da bodo trajno ohranjene lastnosti
teh zemljišč, ki so pomembne za njihove kmetijsko pridelovalne, ekološke
in krajinotvorne funkcije. V zvezi z navedenim bodo zlasti ohranjena in
varovana najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za
kmetijsko obdelavo. Tudi druga kmetijska zemljišča so prvenstveno
namenjena kmetijski proizvodnji. |
Kmetijska zemljišča
na poplavnih območjih zaradi pogostih poplav in posledično vnašanja
sredstev za intenzivno kmetovanje v podtalje niso primerna za intenzivno
kmetijsko proizvodnjo. |
Najboljša kmetijska
zemljišča bomo za nekmetijsko rabo namenjali le izjemoma, če ne bo
mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo
in le tam, kjer bo izkazan širši družbeni interes ter v primerih, ki jih
navaja zakonodaja s področja kmetijskih zemljišč. |
Usposabljanje
kmetijskih zemljišč se bo izvajalo tako v ravninskih predelih kot tudi v
hribovitem svetu občine in v skladu s planom urejanja kmetijskih
zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bo postopno zmanjšana razdrobljenost
oziroma prostorska nepovezanost kmetijskih zemljišč, ki je ovira
intenziviranju kmetijske proizvodnje. |
Agromelioracije v
hribovitih predelih občine bodo preko izboljševanja pogojev za obdelavo
služile tudi preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč. Agrarne
operacije se bodo nanašale tudi na obnovo nasadov sadja in vinogradov na
absolutnih legah, kar bo vzpodbujeno z uporabo integrirane in ekološke
pridelave. |
2.3.2. Usmeritve za
rabo gozdnih zemljišč |
Gozdovi združujejo
vrsto pomembnih funkcij, kot so: poleg lesnoproizvodne in splošno
koristne funkcuje imajo varovalno funkcijo – pred erozijo in pretiranim
onesnaževanjem, so regenerator kulturne krajine in izravnalno območje za
večje negozdne površine. |
Pri gospodarjenju z
gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:
|
– sonaravno ter
večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih
vrednot, |
– trajno in optimalno
delovanje gozdov kot ekosistema in |
– trajno
uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne
glede na lastništvo. |
Strategija
gospodarjenja z gozdovi bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo
usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na
hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljšali s pravilno in
rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih
sestojev. |
Z gozdovi bomo
gospodarili sonaravno in zagotavljali skladno razmerje med različnimi
funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče
gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik
ekološki pomen. Raba, izkoriščanje in urejanje gozdov bo sonaravno in
takšno, da bodo gozdovi in njihove številne funkcije ohranjeni. Pri
urejanju prostora in zlasti pri lociranju nove infrastrukture v prostor
bo v čim večji meri preprečeno drobljenje zaokroženih gozdnih območij.
Med posameznimi gozdnimi območji je potrebno poskrbeti za ekološke
koridorje, ki so pomembni za ohranitev ekoloških funkcij gozdov, na
degradiranih gozdnih površinah pa za obnovo gozda. |
Območij, poraslih z
gozdnim drevjem, načelno ne bomo namenjali za pozidavo. |
2.3.3. Usmeritve za
rabo in izkoriščanje vodnih virov |
Raba in izkoriščanje
vodnih virov bosta služili predvsem oskrbi z vodo, pri čemer ne bodo
okrnjene bistvene lastnosti vodnih virov v prostoru in ne bo ogrožen
njihov obstoj ter kakovost. Izvedeni bodo ukrepi za varstvo in zaščito
obstoječih, načrtovanih in potencialnih vodnih virov. |
2.3.4. Usmeritve za
vodnogospodarsko dejavnost |
Vodnogospodarsko
dejavnost bomo usmerjali v reševanje poplavnih območij in jo povezovali
s kmetijskimi ureditvami in oskrbo s pitno vodo. Upoštevana bo naravna
dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne
retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile
odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja
obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih
ter na infrastrukturnih objektih) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode
čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni
hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo
sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z
vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe
tega prostora. Poplavna območja (poplavne površine, inundacije,
retencije, močvirja, naravne depresije) morajo biti namenjena predvsem
občasnemu izlivanju vode iz struge. Na ta način se vode dalj časa
zadržijo v porečju, kar posledično pomeni tudi manjšo ogroženost naselij
in javne infrastrukture zaradi škodljivega delovanja voda, bogatenje
podtalnice in razvoj obvodnih sistemov. V okviru vodnogospodarskega
planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih
poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih,
elektroenergetskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem
in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečena
okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov
nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima
na pretežno naravno ohranjenih vodotokih. |
2.3.5. Usmeritve za
odvodnjavane in čiščenje odpadnih voda |
Osnovne naloge na tem
področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja
zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov in zagotovitev komunalnega
standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo
izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih v bližini obstoječih
in bodočih vodnih virov. |
Zastavljeni cilji
tega komunalnega področja so: |
– izgradnja
kanalizacijskih omrežij primarnih zbiralnikov, čiščenje odpadnih voda v
čistilnih napravah, |
– spremljanje
izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov
z izgradnjo kanalizacijskega omrežja, |
– odvodnja odpadnih
voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim
sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih
voda. |
2.3.6. Usmeritve za
varovanje naravne in kulturne dediščine |
Naravne vrednote in
nepremična kulturna dediščina predstavljajo z vidika ohranjanja biotske
raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo
pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora,
njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba,
izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev
za druge dejavnosti v prostoru. |
S sistemom varstva
naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji
za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva
so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska
raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v
prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne
dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskimi
odlokom. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje
in porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oziroma
dediščine. |
Pri prostorskem
načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in
priporočila: |
– usmerjati razvoj
dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale
kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno
kontinuirane; |
– ohranjati značilno
naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
|
– varovati in
ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene
reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne
vode; |
– varovati strnjena
življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter
ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;
|
– varovati ekosisteme
z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov
oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov
nasploh; |
– pri gradnji večjih
utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane
infiltracije in/ali zadrževanja padavin. |
Izhajajoč iz zgoraj
navedenega so globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru občine
naslednji: |
– skrb za ekološko
ravnovesje, |
– izboljšanje in
varovanje okolja, |
– ohranjanje
poseljenosti celotnega prostora občine, |
– smotrno razmeščanje
dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini, |
– uravnotežena
namenska raba prostora, |
– prostorske možnosti
za razvoj pomembnejših naselij v občini, |
– dobra
infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine. |
3. Zasnove razvoja
dejavnosti v prostoru – organizacija dejavnosti in namenska raba
prostora |
Zasnove razvoja in
organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih
in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in
prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti,
potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe
po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi
in rabami prostora. |
Zasnova namenske rabe
prostora je prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
|
3.1. Kmetijska
zemljišča |
Na območju Občine
Benedikt je 1.136,56 hektarjev zemljišč, ki na podlagi njihovih naravnih
lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel sodijo med najboljša
kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko
pridelavo. Zaradi spreminjanja namembnosti se bo skupna površina
zmanjšala za 20,71 hektarjev in sicer za namene posamične stanovanjske
gradnje, širitve kmečkih gospodarstev, širitve ureditvenega območja
naselja Benedikt in oblikovanja nove proizvodne, poslovno – storitvene
in turistične cone. |
Namembnost najboljših
kmetijskih zemljišč se je spremenila izjemoma zaradi širšega družbenega
interesa, ugotovljenega v prostorskih sestavinah dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine in v skladu z zakonom o kmetijskih
zemljiščih. |
Druga kmetijska
zemljišča, ki obsegajo 464,68 hektarjev, so manj primerna za kmetijsko
obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in
krajinskega pejsaža pa tudi izvajanju rekreacije na prostem in
predstavljajo potencialni prostor za namene poselitve. S tem planom se
bo površina drugega kmetijskega zemljišča zmanjšala za 9,28 hektarjev
zaradi širitve ureditvenega območja naselja Trije kralji, oblikovanja
novega ureditvenega območja naselja Štajngrova in stanovanjske gradnje
izven ureditvenih območij naselij. Spreminjanje namembnosti drugega
kmetijskega zemljišča je mogoča le z upoštevanjem kriterijev za širjenje
poselitve. |
Agromelioracije –
obnove trajnih nasadov opredeljujemo na zemljiščih primernih leg za
sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo in so razvidne iz kartografske
dokumentacije k planu. Opredeljene so na manjših kmetijskih površinah,
kjer je možno usposobiti kmetijska zemljišča za boljšo proizvodnjo in
lažjo obdelavo s planiranjem, krčenjem drevesne zarasti in grmičevja,
sanacijo posameznih izvirov vode, apnenjem in založnim gnojenjem.
|
Hidro- in
agromelioracija ter komasacija je načrtovana na levi in desni strani
potoka Drvanja na površini 235 ha in na območju Drvanja–Ročica v skupni
površini 172 ha, vendar le z delom površine na območju Občine Benedikt.
|
Agromelioracije v
obliki namakanja so predvidene zaradi zagotavljanja nemotene preskrbe
rastlin z vodo. Predvidena je izgradnja manjših namakalnih sistemov,
preskrba z vodo pa bo možna iz za te namene izvedenih mikro akumulacij z
zajezitvijo ali izvedbo bazena. Območja namakanja oziroma namakalne
površine so načrtovane na naslednjih območjih: |
1. Območje Fekonja –
Ihova |
Za namakanje so
predvidene semenske kulture – travinje in koruza na površini 4 ha in
poljedelske kulture na površini 5,50 ha. Le-te po prikazane na karti PKN
v merilu 1: 5 000 Radgona 32. Vir vode bosta dva akumulacijska bazena na
travniku med cesto in Ihovskim potokom ter na levem delu pritoka
Ihovskega potoka. |
2. Območje Merčnik –
Benedikt |
Za namakanje so
predvidene poljščine in travijne na površini v velikosti 7 ha, ki so
prikazane na karti Radgona 41. Vodni vir bo akumulacija vode pod
sotočjem dveh jarkov nad cesto (pritoka Drvanje) na zaraščenem travniku.
|
3. Območje Žinkovič –
Obrat |
Za namakanje je
predviden intenzivni nasad jablan na površini 3 ha ter potencialna
površina v velikosti 2,10 ha, tako da bo skupna namakalna površina 5,10
ha. Prikazana je na karti Radgona 41. Vodni vir bo akumulacijski bazen v
gozdu ob potoku pod nasadom. |
4. Območje Caf –
Benedikt |
Za namakanje so
predvidene poljščine in travinje na površini 8 ha, prikazane na karti
Šentilj 50. Skupno namakalno površino je možno v bodoče še povečati.
Vodni vir bo akumulacija na območju bivšega ribnika, ki ga bo možno
povečati na ustrezno kubaturo vode. |
Pred izdelavo
projektne dokumentacije za zgoraj navedene agrarne operacije morajo biti
ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij
postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na
katerem so agrarne operacije predvidene in sicer varstvo naravne in
kulturne dediščine, novogradnja in/ali rekonstrukcija cest, regulacije
vodotokov ipd. Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti
celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.
|
Zasnova agrarnih
operacij je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij,
vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov". |
Kmetijski prostor ni
le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni,
rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k
videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem
posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove
naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo
namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti, kot
npr. še rekreacija in turizem, pri čemer se te dejavnosti ne smejo
izključevati oziroma ovirati druga druge. |
Kmetijska zemljišča
so prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
|
3.2. Gozdovi
|
Po planu je v Občini
Benedikt skupno 621,25 hektarjev gozdnih površin. Vsa gozdna zemljišča
imajo funkcijo lesnoproizvodnega gozda, načrtovane pa so pogozditve
manjvrednih gozdnih zemljišč. |
Posegi v gozd niso
predvideni, zaradi spremembe statusa sedaj stavbnega zemljišča v gozdno
zemljišče se bo površina gozdov povečala za 3,84 ha. |
Površine, ki jih
pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe
prostora." |
3.3. Vodni viri in
vodnogospodarske ureditve |
3.3.1. Vodni viri
|
Na območju občine sta
dva vodna izvira manjših kapacitet in sicer v Benediktu in Treh kraljih,
ki pa ne omogočata organizirane oskrbe prebivalcev s pitno vodo, zato je
v preteklosti prebivalstvo koristilo pitno vodo lastnih vodnjakov. Danes
se celotno območje občine oskrbuje z vodo iz sistema Mariborskega
vodovoda. Zaradi varnosti vodooskrbe, možnosti namakanja in zaradi
ohranjanja etnološke dediščine načrtuje občina obnovo oziroma
revitalizacijo vodnjakov pa tudi črpališč, ki so v preteklosti omogočala
oskrbo z vodo naselju Benedikt. |
Varovanje in zaščito
obstoječih, predvidenih in potencialnih nevarovanih vodnih virov bomo še
nadalje izvajali z aktivnimi in pasivnimi ukrepi. Zagotoviti je potrebno
najvišjo stopnjo varovanja podtalnice vodnih rezervatov in vodotokov
pred onesnaženjem. Na območju vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi
zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato ima na teh
območjih varstvo voda prednost pred kmetijsktvom. |
Zasnova vodnih virov
je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij,
vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov". |
3.3.2.
Vodnogospodarske ureditve |
Osrednji in južni del
območja občine se nahaja v poplavnem območju potoka Drvanje.
|
Pri gospodarjenju z
vodami bo upoštevana naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega
režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste
rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven
omenjenega prostora. Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem
voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih)
bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu
nastanka in da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi.
Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami
vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z vzpostavitvijo nadomestnih
habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora. |
V kartografskem delu
so vrisane poplavne linije stoletnih vod, ki omejujejo gradnjo objektov
znotraj poplavnega prostora. Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov
je potrebno predhodno pripraviti strokovno podlago s področja
upravljanja voda ter na podlagi ocene pričakovanih vplivov na vodni
režim predvideti ukrepe za zmanjšanje teh vplivov. |
Zasnova
vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova agrarnih
operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov". |
3.4. Rudnine
|
Na območju občine ni
nahajališč kovinskih ali nekovinskih mineralnih surovin. Ugotovljeno pa
je nahajališče energetske mineralne surovine, zato je celotno območje
občine zajeto v raziskovalni prostor nafte in plina ter za geotermični
energetski vir. Zasnova raziskovalnega prostora nafte in plina je
prikazana na karti št. 5 "Zasnova energetskega in poštnega omrežja".
|
3.5. Naravna in
kulturna dediščina |
Naravne vrednote in
nepremična kulturna dediščina obsegajo precejšen del območja občine in
predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne
identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo
tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje,
celostno oziroma integralno varstvo in primerno rabo, izboljšanje
stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge
dejavnosti v prostoru. |
3.5.1. Naravna
dediščina |
V okviru skrbi za
ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja
poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost
posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali
znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave,
naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava. |
Zaradi pestre
geološke sestave je celotno območje Občine Benedikt opredeljeno kot
območje pričakovanih geoloških in geomorfoloških enot. |
Na podlagi
kategorizacije vodotokov po naravovarstvenem pomenu (od 1 do 5) sodijo
večji vodotoki v občini v kategorijo naravno srednje dobro in manj
ohranjenih vodotokov (razred 2-3 in 3). |
Na območjih naravne
dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba
upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene
smernice, ki jih izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo
narave. Za vse posege na območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih
območij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje.
|
Območja naravne
dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne gradnje in
posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih
obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje
stanja. |
Zasnova varstva
narave je prikazana na karti št. 8 "Zasnova varstva kulturne dediščine
in zasnova varstva narave". |
3.5.2. Kulturna
dediščina |
Kulturna dediščina na
območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani
objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno, sakralno in
memorialno dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je
opredeljen v Strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine, ki jo je v
letu 2002 izdelal na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
Območna enota Maribor. Del kulturne dediščine je že zavarovan z Odlokom
o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Lenart v
letu 1992. |
Med pomembnejšo
kulturno dediščino sodi cerkev Sv. Treh kraljev v kraju Sveti Trije
kralji v Slovenskih goricah in arheološko območje v Trotkovi – rimsko
gomilno grobišče, ki je največje rimsko gomilno grobišče v Slovenskih
goricah. Poleg dediščine, ki je zavarovana z odlokom, predstavljajo
objekte kulturne dediščine še kapelice in znamenja, za zavarovanje pa je
predlagana še hiša v Spodnji Bačkovi in rojstna hiša Dominika Čolnika.
|
Vzhodni del občine je
del obsežnega območja kompleksnega varstva Negova, ki zaradi naravnih in
kulturnih prvin, njihove tipologije in načina povezave s stavbno in
naselbinsko dediščino predstavlja dediščinsko kulturno dediščino.
|
Namen varovanja
območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih
spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo
redno vzdrževanje in dostopnost. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije
je potrebno upoštevati podrobnejša varstvena merila in režime za
posamezen tip enote kulturne dediščine iz Strokovne podlage. Skladno z
Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je
potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti
kulturnovarstveno mnenje. |
Vsa območja in
objekti kulturne dediščine, zavarovani in evidentirani, so prikazana na
karti št. 8 "Zasnova varstva kulturne dediščine in zasnova varstva
narave", zavarovana območja in objekti kulturne dediščine so prikazani
tudi v kartografski dokumentaciji k planu. |
3.6. Območja za
rekreacijo v naravnem okolju in območje za turizem |
Za potrebe rekreacije
bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo
navezovali na obstoječa območja s turistično funkcijo (izletniški,
kmečki, lovski, zimsko športni, obvodni turizem). Pri tem bodo posebej
upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski
spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo
urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini.
|
Na območju
obnovljenih slatiskih vrelcev pri naselju Benedikt je načrtovana obsežna
turistična ponudba, ki bo prednostno izkoristila naravno danost,
nadgradili pa jo bomo s ponudbo športne in rekreativne dejavnosti. Kot
dopolnitev k turistični ponudbi načrtuje občina tudi ureditev golf
igrišča. Že opredeljeno območje za golf v dolini reke Drvanje bo še
predmet proučitve, predvsem kar zadeva lokacijo igrišča. Zaradi
načrtovane rekreacijske in turistične cone ob Benediški slatini bomo
proučili možnost izvedbe ustreznih postopkov za prestavitev načrtovanega
območja za golf iz lokacije v dolini reke Drvanje na lokacijo ob
Benediški slatini, kjer bi imelo igrišče za golf celovito
infrastrukturno podporo. |
3.7. Sanacija
naravnih virov |
Stopnja onesnaženosti
naravnih virov, s katero se srečujemo tudi na območju Občine Benedikt,
določa naslednje skupne cilje: |
– preprečevati
nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih
zmanjšati tveganje za poškodbo okolja, |
– ohranjati kakovost
še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij, |
– izboljšati
kvaliteto zraka, |
– doseči možno
stopnjo čistosti vode potoka Drvanja in zmanjšati nevarnost onesnaženja,
|
– varno in gospodarno
ravnati z odpadki in sanirati odlagališča, |
– zmanjšati hrup,
onesnaženost tal in ionizirajoča sevanja. |
Zmanjšanje nevarnosti
za okolje bo zagotovljeno med drugim tudi z ekološko varno proizvodnjo,
transportom in uporabo zaščitnih sredstev za potrebe kmetijstva, nadalje
s sanacijo ostankov zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter
uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev. |
Za uresničitev
navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka
osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s
celovitimi presojami vplivov posegov na okolje in upoštevanje načela
"povzročitelj plača". |
Cilj sanacije zraka
je izboljšati njegovo kvaliteto tako, da koncentracije škodljivih snovi
nikjer v občini ne bodo presegale mejnih vrednosti, kar bomo dosegli s
prehodom na primernejše vrste goriv. |
Ob načrtovanju
rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi
ekološke vplive. |
Onesnaženost voda in
zmanjšanje neoporečnosti zalog pitne vode v občini bomo preprečevali z
ukrepi, kot so: |
– gradnja
kanalizacije in čistilne naprave, |
– saniranje opuščenih
površinskih kopov, |
– prehod na način
kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih
sredstev, |
– zmanjšanje tveganja
z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti
ali s preselitvijo rizičnih dejavnosti, |
– vzpostavitev
katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi. |
Ravnanje z odpadki
obsega sistema ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih) na izvoru,
ureditev rednega odvoza na celotnem območju občine in kompostiranje
biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta
sodeluje občina pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije
regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo
izgradnjo. |
Komunalni odpadki na
območju občine se v okviru sistema za ravnanje odpadkov zbirajo,
deponirajo in ovažajo ločeno glede na vrsto in materialni izvor odpadka.
Odlagajo se na odlagališču komunalnih odpadkov sedanje Občine Lenart.
|
Hrupnost bomo
preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril glede
hrupnosti in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja
in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri
projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.
|
Za ugotavljanje in
zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev,
preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih
snovi v kmetijstvu. |
Na karti št. 9 je
prikazana "Zasnova sanacij". |
3.8. Poselitev
|
Zasnova poselitve
teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem
v občinsko središče in v ureditveno območje lokalnega središča. V teh
naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča, komunalno opremo in oskrbne
ter storitvene dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.
|
Pri razvoju poselitve
bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet
energetske in komunalne infrastrukture. |
Pri poseljevanju
podeželja bomo ohranjali obstoječe poselitvene značilnosti, ki jih
pogojujejo prirodne razmere in značilen sistem izrabe zemljišč:
razvejane obcestne vasi oziroma suburbana naselja v dolinskem svetu in
zaselki ter razpršeno razmeščene kmetije. Naselja, za katera niso
opredeljena ureditvena območja in prostorsko predstavljajo zaselke ali
gručasto razporejene zgradbe, bomo razvijali izključno v povezavi z
agrarno funkcijo, saj leže v povsem agrarnem območju, kjer bi z
uvajanjem kakršnekoli urbanizacije dosegli nazaželjene posledice
drobljenja posesti in konflikte med obstoječimi tradicionalnimi
strukturami in novimi urbanimi tvorbami. |
S prostorskimi ukrepi
bomo prispevali, da bodo tudi manjša naselja in območja s pretežno
kmetijsko dejavnostjo pridobila nove razvojne možnosti in kakovosti
(infrastrukturna opremljenost). Oblikovno bomo vsa naselja razvijali po
urbanističnem konceptu, ki bo upošteval zasnovo naselbinskega jedra in
pokrajinske značilnosti. |
Ohranjali bomo
razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo,
gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo
spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca. |
Pri ureditvi
kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim kmetijam, je potrebno
zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih
in gospodarskih objektov za potrebe zaokrožitve in/ali izpopolnitve
dejavnosti na kmetiji za dopolnilno proizvodno in turistično dejavnost.
|
Izven ureditvenih
območij naselij bo na drugih kmetijskih zemljiščih gradnja novih
objektov možna kot zaokrožitev oziroma razširitev obstoječih zaselkov,
zunaj zaselkov bo gradnja novih objektov možna v povezavi z obdelavo
določenega obsega kmetijskih zemljišč. |
Na najboljših
kmetijskih zemljiščih bo, če ni mogoče uporabiti manj primernih
zemljišč, v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih možna: |
– gradnja objektov,
ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji, če za to ni mogoče
uporabiti funkcionalnih zemljišč kmetije, vendar morajo novi objekti
predstavljati strnjeno celoto z obstoječimi objekti kmetije,
|
– gradnja objektov za
urejanje vodnega režima, |
– širitev pokopališč,
|
– gradnja objektov za
namene obrambe. |
Prostor bomo urejali
na način, ki bo ob upoštevanju razvojnih teženj in sprememb v osnovi
ohranjal prvotno zasnovo poselitve in izrabe tal. Pri tem bo izhodišče
uvrščenost območja občine glede identitete prostora v t.i.
slovenjegoriško arhitekturno regijo, za katero so značilna razložena
naselja. |
Podrobno bodo načini
urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor
opredeljeni v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. |
Urejanje prostora bo
v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne
gradnje. |
Načini urejanja
prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so prikazani v karti št. 10
“Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti”. |
3.8.1. Funkcije
naselij v omrežju naselij |
Omrežje naselij v
občini izhaja iz osnovnega koncepta poselitve, ki predvideva
policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni
razvoj na celotnem območju občine. |
Naselje Benedikt je
po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeno
kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z
izpopolnjevanjem in širjenjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti
(trgovina, kultura, izobraževanje, uprava, zdravstvo...). |
Status lokalnega
središča ima naselje Trije kralji. To naselje ima zaradi svoje lege
nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti. |
V občinskem središču,
kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti še ne dosega
potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo, bomo z ustrezno politiko
opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi možnostmi
spodbujali dopolnitev teh dejavnosti. |
V ostalih naseljih ne
bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih
dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da
se ohrani značilnost podeželskih krajev. |
Omrežje centralnih
naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti
št. 1 "Zasnova poselitve in funkcij naselij". Podatek v tej karti o
velikosti oziroma številu prebivalcev v posameznem naselju se nanaša na
ureditveno območje tega naselja in predstavlja ocenjeno modifikacijo
podatka o številu prebivalcev v naselju kot statistično-administrativni
prostorski enoti. |
3.8.2. Ureditvena
območja naselij, razpršena poselitev in razpršena gradnja |
Ureditvena območja
naselij so prostorske enote planskega značaja, kamor v skladu z zasnovo
policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen
prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih
komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega
oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.
|
Na območju Občine
Benedikt imata ureditveno območje naslednji naselji: Benedikt in Trije
kralji, s tem planom pa je določeno tudi novo ureditveno območje
Štajngrova. |
Vsa zemljišča znotraj
ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so stavbna
zemljišča, razen tistih, ki po zakonu niso stavbna zemljišča kot so
proste zelene površine in vodne površine. Stavbna zemljišča na območju
naselij bomo urejali skladno z razvojem naselij za potrebe gospodarstva,
stanovanjske in druge gradnje. |
Za širitev
ureditvenih območij naselij bomo, kjer bo to mogoče, uporabili manj
pomembne kmetijske ali gozdne površine in le izjemoma najboljša
kmetijska zemljišča. Prvenstveno pa velja kriterij, da se za prostorski
razvoj najprej uporabijo še proste površine znotraj ureditvenih območij
naselij. |
Širitev ureditvenega
območja naselja je predvidena za občinsko središče Benedikt in sicer za
4,80 ha za namene proizvodnje. |
Ureditvena območja
naselij so prikazana na kartah kartografske dokumentacije. |
Za območja, ki imajo
identitetni vzorec razpršene poselitve v obliki razpršenih in razloženih
naselij, se ureditvena območja ne določijo – ohrani se avtohtona oblika
poselitve. |
Na območjih obstoječe
razpršene gradnje, to je izven ureditvenih območij naselij, bo gradnja
možna le v saniranih zaselkih, nastalih s funkcionalnim in morfološkim
zgoščevanjem ter zaokrožanjem in za potrebe, ki jih v 8. členu dopušča
Zakon o kmetijskih zemljiščih. Nova razpršena gradnja ni dovoljena,
razen v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za
potrebe kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu
z določili dolgoročnega plana države. |
3.8.3. Stavbna
zemljišča |
Občinska politika na
področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v zagotavljanje racionalne rabe
zemljišč, v racionalno gradnjo in v preprečevanje stihijskega razvoja v
prostoru. |
Stavbna zemljišča so
zemljiške parcele, ki ležijo na območju, ki je s prostorskim planom
občine namenjeno za graditev objektov in so na njih objekti že zgrajeni
ali pa šele bodo. Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski
dokumentaciji k planu v merilu 1:5000 kot stavbna zemljišča znotraj
ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij za poselitev
in stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje oziroma poselitve.
Znotraj navedenih ureditvenih območij so vsa zemljišča opredeljena kot
stavbna razen zemljišč na območjih, ki se jim ohrani primarna namenska
raba, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve, in pa tistih
zemljišč, ki niso stavbna zemljišča že po samem zakonu (npr. vodna
zemljišča). |
Stavbno zemljišče po
tem planu je v celoti ali v delu tudi tista zemljiška parcela, ki v
kartografski dokumentaciji sicer ni prikazana kot stavbno zemljišče,
vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev: |
– na njej stoji
objekt, zgrajen pred letom 1967; |
– za graditev
objekta, voda ali naprave na njej so bila izdana vsa predpisana
dovoljenja. |
Zemljišča, na katerih
so zgrajeni objekti brez predpisanih dovoljenj, pravno niso stavbna
zemljišča. Vsak primer tovrstnega zemljišča je potrebno posebej
obravnavati in zanj ugotoviti, ali je možna legalizacija objekta, ki na
njem stoji glede na kriterije za širjenje poselitve. Šele na podlagi
take proučitve je možno v prostorskem planu določiti novo stavbno
zemljišče in s tem omogočiti legalizacijo objekta. |
Območje stavbnega
zemljišča se lahko v prostoru natančneje določi, kolikor se pri izdelavi
podrobne prostorske dokumentacije ugotovi, da zaradi naravnih danosti ne
ustreza. Pri tem se obseg stavbnega zemljišča, naveden v bilanci
površin, ne sme povečati, preoblikovano območje stavbnega zemljišča pa
mora biti delno v območju ali pa v neposredni bližini stavbnega
zemljišča, prikazanega v kartografski dokumentaciji k planu.
|
Na področju urejanja
in opremljanja stavbnih zemljišč bomo postopoma prehajali na realno
vrednost stavbnih zemljišč. Finančni in drugi pogoji za oddajo stavbnega
zemljišča bodo zagotovili smotrno in racionalno uporabo stavbnih
zemljišč. |
Skupna površina
stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih
razpršene gradnje je po tem planu 183,51 ha. |
3.9. Prometno omrežje
|
Osnovni cilj razvoja
prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja
in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezanost
le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega
omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost. |
3.9.1. Cestno omrežje
|
Cestno infrastrukturo
Občine Benedikt tvorijo kategorizirana državna cesta glavna cesta 1.
reda GI-3 Pesnica – Lenart – Murska Sobota – … in kategorizirane
občinske ceste: lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste
oziroma ceste, ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije. |
Višinsko
neproblematičen ravninski in gričevnat teren je pogojeval dobro
razvejano cestno omrežje, vendar je predvsem v južnem delu občine z
vidika prometno-tehničnih elementov nepopolno, zato bomo aktivnosti na
področju cestnega prometa usmerjali v izboljšanje propustnosti
posameznih prometnih smeri in izboljšanje kvalitete prometnega omrežja.
Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način povezani z
urbanimi in zaposlitvenimi središči. |
Izdelali bomo plan
razvoja in izgradnje občinskega cestnega omrežja. Z urejanjem
regionalnih in lokalnih cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejšo
povezavo med središči in drugimi naselji v skladu z zasnovo poselitve.
|
Potrebno bo
rekonstruirati in zgraditi na novo več odsekov gozdnih in drugih
nekategoriziranih cest, ki služijo kot dostopne ceste do stanovanjskih
hiš in zlasti odročnejših kmetij. Za gozdne ceste in dovozne poti bo ob
upravljalcu potrebno opredeliti tudi način njihovega vzdrževanja.
|
Zasnova cestnega
omrežja je prikazana na karti št. 4 z naslovom "Zasnova prometnega
omrežja". |
3.9.2. Omrežje
kolesarskih povezav |
Koridor državne
kolesarske povezave poteka vzporedno z glavno cesto GI-3. Za potrebe
kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo sodelovali pri
izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav in uredili lokalne poti
za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih
povezav v sosednjih občinah. V ta namen bomo sprovedli aktivnosti za
izdelavo dokumentacije, ki bo opredelila lego kolesarskih povezav,
prometno tehnične standarde za njihovo izvedbo in opredelila vključenost
kolesarske infrastruktue v turistične in rekreacijske dejavnosti ter
prostorske ureditve na območju občine. |
Vzpostavljanje
kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja
kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili. |
3.9.3. Omrežje
zračnega prometa |
Preko območja občine
potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v terminalni
coni letališča Maribor. |
Pri načrtovanju
posegov v prostor je treba upoštevati, da se za ovire pod zračnimi potmi
štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega
terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov
posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju takih
objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega
prometa, predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet,
Uprave RS za civilno letalstvo. |
3.10. Zveze
|
3.10.1.
Telekomunikacijsko omrežje |
Na tem področju bomo
sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Poštne
in telekomunikacijske zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane.
Preko območja občine poteka na relaciji Maribor–Murska Sobota mekrajevni
optični kabel, na katerega je vezana centrala LC Benedikt. V smeri
Benedikt–Sv. Ana poteka drugi optični telekomunikacijski medkrajevni
kabel. |
Preostalo območje
občine je pokrito s prostozračnim telekomunikacijskim omrežjem.
|
Telefoska centrala v
naselju Benedikt ima analogne telefonske priključke zasedene 80%,
inštalirane ISDN telefonske priključke pa 70%. |
Nadzemno kabelsko
omrežje na območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne
telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in
odstranjene. Razširjeno bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s
tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve cca.
30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. |
Kot determinanta
prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi in predvideni
telekomunikacijski koridorji. |
Zasnova poštnega in
telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 5 "Zasnova
energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja.". |
3.10.2. Poštno
omrežje |
V občinskem središču
je poštni center s poštno enoto. Zasnova poštnega omrežja je prikazana
na karti št. 5 “Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega
omrežja.”. |
3.11. Energetsko
omrežje |
Energetska preskrba
Občine Benedikt bo v prihodnje temeljila na treh energetskih sistemih:
elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (premog, naftni
derivati, ostalo). Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in
uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo
posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta,
racionalizaciji porabe energije in uvajanju alternativnih virov
energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih
objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo energetskega omrežja.
|
3.11.1.
Elektroenergetsko omrežje |
Razvoj
elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje
in obnavljanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih kapacitet.
Elektrogospodarska podjetja bodo skrbela za večjo razvejanost
električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na
celotnem območju občine. |
Na območju občine
poteka 20 kV srednjenapetostno omrežje in pripadajoče nizkonapetostno
omrežje z javno razsvetljavo s pripadajočimi transformatorskimi
postajami 20/0,4 kV. |
Srednjenapetostno
omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih
transformatorskih postaj v Radencih in Lenartu. Srednjenapetostno in
nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe, pri tem pa bo
tudi v bodoče gradnja v strnjenih urbanih območjih podzemne, izven
naselij pa nadzemne izvedbe. |
V naslednjih letih je
predvidena gradnja 2x110 kV daljnovoda RTP 110/20 kV Lenart – RTP 110/20
kV Radenci. Postopno bo dograjena mreža transformatorskih postaj s
šestimi novimi transformatorskimi postajami, z 20 kV priključnimi
daljnovodi oziroma kablovodi novih transformatorskih postaj ter
pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Planiranje novih
transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od
povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne
razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode
in objekte. Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov je potrebno
pridobiti pogoje upravljalca elektroenergetskega omrežja. |
Elektroenergetsko
omrežje je prikazano na karti št. 5 "Zasnova elektroenergetskega in
poštnega omrežja". |
3.11.2. Plinovodno
omrežje |
Na območju občine ni
plinovodnega omrežja, vendar je možna izgradnja sistemov za individualno
ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega
kontejnerja in sicer za posamično zgradbo ali skupino zgradb.
|
3.12. Oskrba z vodo
in ravnanje z odplakami |
3.12.1. Oskrba z vodo
|
Na področju
vodooskrbe je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin
kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja,
kjer vodooskrba ni urejena, bomo prednostno opremljali z novim
vodovodnim omrežjem. |
Strategija razvoja
oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh: |
– zmajšati izgube v
vodovodnem sistemu, |
– optimalno
izkoristiti obstoječe vodne vire v občini, |
– sodelovati pri
izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema
Mariborskega vodovoda (t.j. sodelovati pri izvajanju programa optimalne
izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za
sistem mariborskega vodovoda). |
Urediti bo potrebno
upravljanje z lokalnimi vodovodi, za kar je potrebno predhodno ugotoviti
njihovo stanje, urediti tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in
izvesti sanacijske programe ter končno opredeliti ustreznega
upravljalca. |
Na območju občine
potekajo vodovodi, ki oskrbujejo večji del občine s pitno vodo iz
vodooskrbnega sistema Mariborskega vodovoda. Izgradnja novih cevovodov,
distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo
potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko
gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih
kapacitet. |
Tudi v bodoče bomo
prioritetno urejali lokalno vodooskrbo in vzdrževali ter obnavljali
obstoječi vodovodni sistem. |
Izvajali bomo ukrepe
za zmanjšanje izgub vode iz omrežja, nadalje za varčevanje s pitno vodo,
za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za
modernizacijo vodovodnega sistema. |
Izgradnja vodovodnih
objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu,
je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo. |
Vodovodno omrežje je
prikazano na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo". |
3.12.2. Ravnanje z
odplakami |
Zlasti za zaščito
voda potoka Drvanje in drugih potokov je potrebno urediti odvajanje in
čiščenje odpadnih voda na skupnih manjših čistilnih napravah.
|
Na območju občine je
delno kanalizacija zgrajena le v naselju Benedikt, kjer pa se
kanalizacijski kraki preko zbirnega kanalizacijskega voda zaključijo v
čistilni napravi. Pripravljeno je nadaljevanje izgradnje javne
kanalizacije. |
Zaradi izenačevanja
komunalnega standarda vseh občanov je potrebno zgraditi povezan
kanalizacijski sistem tudi za zaselke s končno dispozicijo na biološki
čistilni napravi. |
Na karti št. 6
"Zasnova kanalizacijskega omrežja" je opredeljeno omrežje predvidenih
primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav. |
3.13. Zaščita in
reševanje |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali,
premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava,
potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge
nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd.
Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih
nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so
zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom,
nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice
potresa in vojnega delovanja. Pri poseganju v prostor je potrebno
poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo
povečevala, temveč zmanjševala. |
V občini je manjšim
plazovom izpostavljeno celotno področje. Zato je posege v prostor
potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne
mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih
objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Na erozijsko
ogroženih območjih je raba zemljišč omejena, pri načrtovanju novih
posegov v prostor pa je predhodno potrebna posebna preveritev in v
skladu z ugotovitvami izvedba nujnih protierozijskih ukrepov. Z namenom
brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo
plast tal na večjih sklenjenih površinah. |
Zaradi preprečevanja
škod spričo neurij, ki ogrožajo predvsem ravninski del občine, je
potrebno ohranjati gozdove v nižini in obrobne gozdove, ki so naravna
pregrada za vetrove. Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih
nasadov ob potokih v ravninskem predelu občine, gradnja energetskih
napeljav v kabelski izvedbi ipd. |
Z vidika poplavne
ogroženosti bo potrebno skrbeti za dovolj veliko prepustnost strug in
prepustov v njih. Za posege v poplavna območja je treba v fazi izdelave
izvedbenega akta pridobiti strokovne podlage glede poplavne ogroženosti,
kjer bodo proučene visokovodne razmere in podane rešitve protipoplavne
varnosti. |
Pri vseh prostorskih
in gradbenih aktih je potrebno poseben poudarek nameniti ukrepom
prometne varnosti in preprečitvi ekoloških nesreč. |
Območje občine leži
na območju pričakovanih potresov VI. do VII: stopnje po MSK
dvanajstopenjski lestvici. |
Občina bo v okviru
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti
in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje
zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč,
telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost
oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče
komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru
nesreč oziroma v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bodo
v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana evidentirani in
zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih
razmerah. |
4. Opredelitve za
uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine |
Na vseh področjih
urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k
uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila,
načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili
v prostorskih izvedbenih aktih. |
4.1. Usmeritve glede
načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA)
|
Akti za urejanje
prostora, prikazani v karti št. 9. "Zasnova načinov urejanja s
prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočali racionalno izrabo
prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo
podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni predvideni posegi
v prostor. |
Ureditveno območje
naselja Benedikt bomo pretežno urejali s prostorskimi ureditvenimi
pogoji. Območje središča naselja bomo urejali z ureditvenim načrtom, za
nenačeta območja kompleksne graditve pa bomo izdelali zazidalne načrte.
|
Ostala naselja bomo
urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Pomembnejše posege na
področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. Za preostali
del občine bomo izdelali nove prostorske ureditvene pogoje, ki bodo
nadomestili dosedaj veljavni in že zastareli urbanistični red. Za
zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi
ureditvenimi pogoji, bomo pripravili ustrezne strokovne podlage. Kjer bo
mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih izvedbenih aktov upoštevana že
izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let. |
4.2. Merila za
ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana, ki narekujejo spremembo plana |
V primerih, ko bo
izvajanje nalog in ciljev iz dolgoročnega plana nemogoče ali neprimerno,
bodo nastopile okoliščine za spremembe in dopolnitve prostorskega plana
občine. Dolgoročni plan podaja obvezna izhodišča za pripravo sektorskih
planov in razvojnih programov. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana
Republike Slovenije in obvezna izhodišča občine so navedena v poglavju
5. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana bodo
spremenjene v primerih, ko bomo na osnovi javno utemeljene potrebe
odstopali od sprejetih obveznih izhodišč. Vse druge spremembe bodo
utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in
sektorskimi razvojnimi programi ter projekti. |
4.3. Program dodatnih
raziskav, analiz in študij |
Za konkretizacijo
planskih zasnov in uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje raziskave in
analize: |
– Program
nadomeščanja kmetijskih zemljišč, ki so zaradi širšega (javnega)
interesa prenehala biti kmetijska, |
– Priprava strokovnih
podlag za zaščito možnih vodnih virov, |
– Izdelava katastra
onesnaževalcev zraka, |
– Izdelava katastra
onesnaževalcev voda, |
– Izdelava katastra
posebnih odpadkov in nevarnih snovi, izdelava katastra drugih odpadkov,
|
– Izdelava katastra
hrupa in sanacijskega programa za hrup, |
– Izdelava strokovnih
podlag za območje za turizem in rekreacijo, |
– Izdelava strokovnih
podlag za omrežje kolesarskih povezav na območju Občine Benedikt,
|
– Izdelava strokovne
podlage za določitev območja za golf igrišče. |
4.4. Naloge, ki jih
Občina Benedikt izvaja skupaj z drugimi občinami za skladnejši
prostorski razvoj regije |
Občina Benedikt bo
skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:
|
– z Mestno občino
Maribor: oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), |
– z Občino Lenart:
cestno omrežje |
– z občinami v
Podravski regiji: ravnanje z odpadki (regijski center za ravnanje z
odpadki), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje). |
5. Prostorske
sestavine dolgoročnega plana Republike Slovenije, ki so obvezno
izhodišče za pripravo prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine, ter prostorske sestavine dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Benedikt, ki so obvezno izhodišče za
pripravo sektorskih planov in razvojnih programov |
Obvezna izhodišča so
povzeta po dolgoročnem planu Republike Slovenije. Dodatno so opredeljena
še obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
plana Občine Benedikt. |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Področje |Obvezno izhodišče |Obvezno
izhodišče | |
| |prostorskih sestavin |prostorskih
sestavin | |
|
|dolgoročnega plana |dolgoročnega
in | |
| |Republike Slovenije |srednjeročnega
plana | |
| | |Občine
Benedikt | |
|
| | | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Kmetijska
zemljišča |zasnova najboljših | | |
| |kmetijskih zemljišč
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Vodni
viri | |zasnova drugih izvirov
| |
| |
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Vodno
gospodarstvo |načela in usmeritve za |
| |
| |urejanje in varovanje
| | |
| |vodnega sistema
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Rudnine |raziskovalno območje
| | |
| |nafte in plina
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Naravna
dediščina |smernice za podrobnejše | | |
| |načrtovanje varstva
| | |
| |naravnih vrednot oz.
| | |
| |naravne dediščine
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Kulturna
dediščina |smernice za podrobnejše |zasnova varstva drugih | |
| |načrtovanje varstva |kulturnih
spomenikov | |
|
|kulturne dediščine
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Poselitev |načela in kriteriji za |središče
občinskega | |
|
|usmerjanje poselitve |pomena (Benedikt) | |
| |
| | |
| | |ureditvena
območja | |
| |
|naselij | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Cestno
omrežje |zasnova omrežja glavnih |zasnova omrežja lokalnih| |
| |cest:
|cest | |
| |GI - 3 glavna cesta I.
| | |
| |reda Pesnica-Lenart-
| | |
| |Murska Sobota
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Kolesarsko
omrežje |Zasnova daljinskih | | |
| |kolesarskih povezav
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
|Elektroenergetsko omrežje |zasnova razmestitve |zasnova
razmestitve | |
| |daljnovodnega prenosnega |daljnovodnega
prenosnega| |
| |omrežja 110 kV Lenart – |omrežja 20
kV | |
| |HE Hrastje
| | |
+--------------------------+--------------------------+------------------------+ |
6. KARTOGRAFSKI DEL
PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE |
Kartografski del
sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina
tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi
se dopolnjujejo. |
A) Karte v merilu
1:25.000: |
1. Zasnova poselitve
in funkcij naselij |
2. Zasnova namenske
rabe prostora |
3. Zasnova agrarnih
operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov |
4. Zasnova prometnega
omrežja |
5. Zasnova
energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja |
6. Zasnova
kanalizacijskega omrežja |
7. Zasnova oskrbe z
vodo |
8. Zasnova varstva
naravne in kulturne dediščine |
9. Zasnova načinov
urejanja prostora s prostorskimi izvedbeni akti |
B) Kartografski del
plana v merilu 1:5000 (kartografska dokumentacija k planu): |
Kartografska
dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih.
Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oziroma zemljišč, ki
so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer: |
– območja najboljših
kmetijskih zemljišč; to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko
obdelavo, |
– območja naravnih
znamenitosti in kulturnih spomenikov, |
– vsa druga območja,
katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih
oziroma republiških odlokih. |
Poleg naštete vsebine
kartografske dokumentacije k planu so v njej prikazana še: |
– zemljišča, ki
spadajo med druga kmetijska zemljišča, |
– lesnoproizvodni
gozdovi, |
– ureditvena območja
naselij, |
– druga ureditvena
območja, |
– stavbna zemljišča
razpršene gradnje, |
– območja agrarnih
operacij. |
3. člen |
Na podlagi drugega
odstavka 172. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02 in 8/03, 58/03 – ZZK-1) je Vlada Republike Slovenije sprejela
sklep o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov
Občine Benedikt z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih
aktov Republike Slovenije št. 350-00/2001-180 z dne 30. 3. 2004, sprejet
na osnovi Strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo,
Urada RS za prostorski razvoj št. 352-11-19/01 z dne 24. 3. 2004. Sklep
Vlade in Strokovno mnenje sta sestavni del tega plana. |
4. člen |
Spremembe v rabi
zemljišč iz kmetijskega v stavbno zemljišče se nanašajo na naslednje
parcele: |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| Parcelna
številka |Katastrska občina |Namen | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 649/1 del,
694/2 del |Trije kralji |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 805/2
del |Benedikt |pomožni objekt (vinska klet)| |
| | |za opravljanje
dejavnosti | |
| |
|vinogradništva | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
|
479/2 |Trotkova |stanovanjska
gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 11, 13, 11/6,
206 del, |Benedikt |stanovanjska gradnja | |
|207 del, 209,
218, 219 | | | |
|del
210/2 | | | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 201/1
del |Trotkova |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 557/6, 557/3,
565/2, |Benedikt |stanovanjska gradnja | |
|566/3
del, | | | |
| 550/1 del,
564/1 del | | | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 68/1
del |Trije kralji |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 264,
265 |Drvanja |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 39
del |Drvanja |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 829, 826 in
830, vse del |Drvanja |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
|
235 |Drvanja |stanovanjska
gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 498
del |Ihova |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
|
279/1 |Ihova |stanovanjska
gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
|
2/1 |Trotkova |objekt za
opravljanje | |
| | |gostinske
dejavnosti | |
| | |Poseg mora biti usklajen
z | |
| | |kulturnovarstvenim
mnenjem. | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 165/1, 9;
167/2; 166 |Drvanja |objekti za kmetijsko | |
| |
|proizvodnjo | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 1151/13,
512/6 |Benedikt |širitev funkcionalnega | |
| | |zemljišča k
obstoječemu | |
| | |stavbnemu zemljišču
– | |
| | |gostinski
objekt | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 205/3
del |Drvanja |kmetijski objekti – hlev in | |
| |
|garaža | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 77/2 del,
77/4,5,6,7; |Trije kralji |več stanovanjskih objektov v| |
|80/1,2
81/1,2 | |novem ureditvenem območja | |
| 84/1,4, 84/2
del, 84/3 | |Štajngrova | |
|del, 158 del
174/1 del, | | | |
|213, 220, 226
del, | | | |
|231/1,2 obe
del, 235, | | | |
|236/2 del,
242/1,2 243, | | | |
|244 247, 248
249, 252/1 | | | |
|del 254/1,2 obe
del, | | | |
|264/1,3; 265/1
del, | | | |
|265/4,5,7,
265/8, | | | |
|273/2,3; 275,
278 del, | | | |
|279, |
| | |
| 280/1, 283/2,
368/3, | | | |
|368/4,9;
368/10,13; | | | |
|271/2,5; 383,
384, 400, | | | |
| 404, 423, 452
del, 454, | | | |
|456 del,
| | | |
| 458 del, 460,
461, 462, | | | |
|464, 466
del, | | | |
| 702,
717 | | | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 453/2,3 obe
del, 455/2,4 |Benedikt |več stanovanjskih objektov v| |
|obe
del, | |novem ureditvenem območja | |
| 455/10, 455/11
del, | |Štajngrova | |
|456/2,3 obe
del, | | | |
| 485, 486,
484/2,5,6; | | | |
|484/7,8,10; |
| | |
| 484/9 del,
1145/22 | | | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 151/5
|Drvanja |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 449, 450/1,2;
452/1,3; |Benedikt |obrtna cona Benedikt | |
|452/4,5; |
| | |
| 460/1 del,
461/1 del, | | | |
|1375/2 |
| | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 310/1 del,
340/2,3,4; |Benedikt |površine za turizem in | |
|342/2,
343, | |rekreacijo na območju | |
| 411/4,5; 411/8
del, | |slatinskega vrelca | |
|421/1,2; 420/3
del, | |Pred izdelavo projektne | |
| 421/7, 422,
423/1 | |dokumentacije je potrebno | |
| | |proučiti odvodne razmere
na | |
|
| |tem območju in sprejeti | |
| | |predlog rešitve območja
pred| |
| | |visokimi
vodami. | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| 654/1, 411/5,
337/5, |Benedikt |polnilnica slatinske vode | |
|651/13, 1148/3,
651/3 | |Pred izdelavo projektne | |
| | |dokumentacije je
potrebno | |
| | |proučiti odvodne razmere
na | |
| | |tem območju in
sprejeti | |
| | |predlog rešitve območja
pred| |
| | |visokimi
vodami. | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
| stavb. 20,
755/1 |Drvanja |stanovanjska gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
|
638/2 |Sp. Ročica |stanovanjska
gradnja | |
+--------------------------+-------------------+----------------------------+ |
5. člen |
Spremembe in
dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Benedikt so na vpogled v prostorih Občine Benedikt. |
6. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št.
00303-007/2001-362 |
Benedikt, dne 14.
maja 2004. |
Župan |
Občine Benedikt
|
Milan Gumzar l. r. |